R ojen je bil 1889. leta v Budim pešti. U m etnostno zgodovino je štu d iral v Pragi, v Parizu in na D unaju pri svojem znam enitem ro jak u M aksu D voraku. D vorak ga je usm eril v varstvo spom enikov in je služboval do 1917 pri C entralni kom isiji za varstvo spom enikov na D unaju. N ato je deloval kot profesor zgo­ dovine um etnosti in rek to r na U m etnoobrtni šoli v Pragi, k jer je bil ta k ra t tudi arh. J. Plečnik. Od 1 . 1930 do sm rti pa je bil profesor um etnostne zgodovine na K arlovi univerzi, k je r je vzgojil rod, ki nosi odgovornost za razvoj te stroke n a Češkem vse do danes. U pravičeno lahko vidim o v njem u tem eljitelja sodobne češke um etnostne zgodovine v duhu takoim enovane »dunajske šole«, ki je bila izhodišče tu d i za našo, po Iz. C an k arju utem eljeno šolo. Posebne zasluge im a M atejček za zgodovino srednjeveškega slikarstva na Češkem. Sledil je D vorakovim stopinjam in posvetil n ajp rej pozornost spom enikom m in iatu r­ nega slikarstva, vlogi A vignona v slikarstvu zahodne Evrope druge polovice XIV. stol. in sistem atiki zgodovine češke um etnosti. K er je vzdrževal vse življenje stik s sodobnim i tokovi, je s svojo publicistiko m očno vplival tud i na sodobno češko um etnost. Bil je tudi med prvim i, ki so kritično ocenili vlogo T into retta sam ega v sliki sv. N ikolaja iz proštijske cerkve v Novem m estu; priznal ji je več kakor vrednost sam o delavniškega izdelka. N jegova najpom em bnejša dela so tale: V elislavova bible a jeji m isto ve vyvoji knižni ilustrace goticke (1926); ,Umeni doby goticke1 (Ceskoslovenska vlastiveda, VIII, 1935); Ceskä m alba gotickä: Deskove m alirstvl 1350— 1450 (1938; naslednje leto tudi nem ška izdaja; po vojni s sodelovanjem J. Pešine nova češka izdaja in angleški in francoski prevod); D ejiny um eni v obrysech (1946 in 1951); Ceske um eni goticke skupno z A. K utalom in D. Libalom 1949). Fr. Stele Prof. Giuseppe Marchetti Zelo nas je pretresla novica, da je 8. m aja 1966 ugasnilo v V idm u življenje prof. G iuseppa M archettija. F urlanski narod je z njim izgubil enega svojih največjih sinov in svoje k u ltu rn o srce. Bil je filolog, zgodovinar, um etnostni zgodovinar, narodopisec, poet. Tudi Slovenci sm o s tem plem enitim raziskoval­ cem izgubili iskrenega p rijatelja, naša um etnostna zgodovina pa tako nepogreš­ ljivega sodelavca, da občutim o njegovo sm rt kot lastno nesrečo. Ob slehernem srečanju z njim sm o bili strokovno in človeško bogatejši; z nepopisno rad o d ar­ nostjo nam je razkrival svoja od k ritja, nas ob d arjal s fotografijam i in z arh iv ­ skim i podatki. Lahko rečemo, da nam je p rav »don Beppo« odkril poprej le m alo znano um etnostno posest B eneške Slovenije — ali, kakor jo je sam raje im enoval, »F urlanske Slovenije«. K jer je le mogel, je objektivno navajal ne sam o naš etnični položaj, m arveč tudi um etnostni delež naših srednjeveških m ojstrov v furlanskem prostoru in rad je poudarjal dobri značaj slovenskega ljudstva ob robu F urlan sk e ravnine. Za to naklonjenost se m oram o zahvaliti že M archet- tijevem u očetu, ki je, kakor 'tolikeri njegovi rojaki, m oral iti za kruhom v tujino te r je kot stavbarski delavec delal tudi na Slovenskem , na prim er pri graditvi železniškega m ostu v Novem m estu, te r vedel povedati dom a o Slo­ vencih le hvalo. Drugi, ki m u je Slovence približal, pa je bil njegov učitelj v bogoslovju, m sgr. Ivan T rinko, katereg a je ohranjal v zelo spoštljivem spo­ m inu. Prof. M archetti se je rodil 23. ju lija 1902 v Gem oni v preprosti družini, ki izhaja iz M ontenarsa. Po štu d iju v videm skem sem enišču je bil leta 1925 posvečen v duhovnika, nato pa je nadaljeval štud ije v bogoslovju in na katoliški univerzi v M ilanu, k jer je 1935 diplom iral iz klasične in m odem e književnosti. N ajprej je poučeval italijansko literatu ro v videm skem bogoslovju, n ato je nastopil službo na Liceo Stellini v Vidmu, bil 1938 srednješolski profesor v Tol- mezzu, leta 1939 pa je dobil m esto profesorja latinske in italijan sk e literatu re na In stitu to M agistrale C. Percoto v Vidm u, k je r je ostal do sm rti s presledkom v letu 1944, ko ga je fašizem politično konfiniral v Bobbiu. V svojem življenju je opravil velikansko delo, saj je že njegova um etnostno­ zgodovinska bibliografija tako obsežna, da lahko navedem o le glavne spise. N jegov interes je bil posvečen predvsem furlanski domovini, k ateri je posvetil m onum entalno enciklopedično knjigo »11 Friuli, Uom ini e tem pi« (Udine, 1959). To je zbirka življenjepisov zaslužnih Furlanov; vm es so tudi biografije likovnih um etnikov od srednjega veka do naših dni — tu d i Jožef Tominc ne m an jk a m ed njim i. V dodatku je navedel tudi biografske podatke za vidnejše osebnosti iz Slovenske Benečije. — N ajvečje M arehettijevo um etnostnozgodovinsko delo je pač m onografija o leseni plastiki na F urlanskem (La Scultura lignea in Friuli, Milano, 1956), ki je n astala s sodelovanjem dr. G. N icolettija. O tej knjigi in o katalogu videm ske razstave srednjeveških kipov K rižanega in Sočutne (1958) bom poročal prihodnjič. Za um etnostnega zgodovinarja zelo pom em bna je geografsko, zgodovinsko in um etnostno pojm ovana in bogato ilu striran a knjiga Gemona ed il suo m andam ento (Udine, 1958), saj zajem a poleg G em one še Venzone, A rtegno, Buio itd. R enesančnem u furlanskem u slik arju in rezb arju Dom enicu da Tolmezzo se je oddolžil z m anjšo posebno m onografijo (G. da T., Udine, 1962). V zborniku »II Friuli, luoghi e cose notevoli« (Udine 1951) je obja­ vil pregled M onum enti sacri del Friuli, v k aterem je obdelal večja furlanska svetišča, v časopisu »Ce fastu?« pa so m ed drugim izšle razprave Intagli tedeschi in Carnia (XVIII. 1942, 12—29); L ’autore del »flügelaltar« di Pontebba (XXX, 1954, 108—116); La sculture in len tai pais ladins (XXX, 1955, 27—58). M nogo- figuralno skupino objokovanja K ristusa okoli 1500 je obdelal posebej v razpravi S ette statue di legno nella basilica di A quileia (Stu d i A quileiensi o jjerti a G. B. Brusin, Aquileia, 1953, 423—431). Srednjeveški zlatarski obrti je posvetil raz­ pravo L'oreficeria m edioevale in Friuli e i reliquiari di Pordenone (II Noncello, št. 11, Pordenone, 1958, 3—40). Dolgo vrsto razp rav je objavil V reviji F urlanske filološke družbe »Sot la nape«, k i ji je bil dolgoletni urednik. V štu d ijah Gian Paolo Thanner, pittore e intagliatore in Friuli (IX, 1957, št. 4, 5—13) in Ancora pitture di Gian Paolo Thanner (X, 1958, št. 2, 1—5) je razkril im e in provenienco (oče Leonardo T. je bil iz bavarskega L andshutta) plodnega poznogotskega oz. že renesančno obarvanega m ojstra, ki je tudi pri nas okoli 1530 poslikal prezbiterija cerkve v Svinem in pokopališke cerkve v B orjani p ri K obaridu. Posam ezne razprave je posvetil južnotirolskem u poznogotskem u rezb arju M ichelu da Brunico (VII, 1955, št. 4, 3—12), rezb arju Gerolamu C am uzzu in njegovi delavnici (XI, 1959, št. 2, 1—20), lesenim fu rla n skim oltarjem poznega 16. stoletja (XIII, 1961, št. 1, 14—18), gotskem u kip arju B artolom eu DalVOcchio (XIV, 1962, 34—36) itd. V zadnjih letih se je lotil s posebno skrbjo furlanskih podeželskih cerkvic (Le chiesette votive . . .), ki jih je topografsko popisal in skrbno narisal. Med prvim i je objavil p ra v Le chiesette votive della Slovenia friulana (XIII, 1961, št. 3, 24—38) — to pa je prvi topografski popis cerkvenih um etnostnih spom enikov B eneške Slovenije. Z veseljem je dovolil tudi slovenski prevod, ki je z risbam i vred izšel v K oledarju M ohorjeve družbe za\ leto 1965 (pp. 116—128). P ri tem je odkril tudi dva slikarska spom enika, ki se povezujeta s freskam i na našem G luhem V rhovlju nad Kožbano: freske pri sv. P e tru in P avlu v T ejah (Chia- zacco) in pri Sv. D uhu v Ibani (Albana). A vto rju v čast naj pripišem , da je pri slovenskih k rajih vedno navajal poleg furlanskih tu d i slovenska im ena. N ato so sledili popisi »votivnih cerkva«, v K a m iji (XIII, 1961, št. 4, 19—38), v K analski dolini in predalpski F urlaniji (XIV, 1962, št. 1, 11—22), v »Friuli collinare« (Buia, Tarcento, Tricesimo) (XIV, 1962, št. 2, 9—22), v okolici San Daniela ter Fagagne (XIV, 1962, št. 3, 17—35), v V idm u in okolici (XIV, 1962, št. 4, 13—25) in Furlaniji onkraj Tera (Nimis in Rosazzo) (XV, 1963, št. 2, 37—52). S tem i objavam i se je tud i naši um etnostni zgodovini odprlo bogato prim erjalno gradivo. N ašteli sm o sam o del obsežnega M archettijevega opusa. Se številnejši n ačrti so legli z njim v grob ali zatonili v spom inu, ki m u je zadnje dni počasi ugašal. K ončno se je srce utrudilo. »Don Beppo«, ki je bil nekoč pojem za vse, k ar je bilo povezano s furlan sk o kulturo, je postal danes n jen nesm rtni sim bol. Vzgojil in prebudil je velik krog fu rlan sk e inteligence, stal ob stran i m nogim fu rlan ­ skim um etnikom in um etnostnim zgodovinarjem te r bil tudi predsednik K om i­ sije za videm ske m uzeje. K dor je im el srečo, da ga je spoznal, ga je m oral ceniti ne sam o kot učenjaka, m arveč tu d i ko t človeka in zato n ik d ar ne bo mogel pozabiti njegove izredne prisrčnosti, vedrine, pogum nosti in zvestobe do lju d stv a in dela. P ri um etnostnozgodovinskem delu ni iskal novih m etod, saj se je tej stroki približal šele pozno in predvsem z osebno ljubeznijo. Želel je zvesto popisati um etnostno bogastvo rodne F u rlan ije in ugotoviti njegov zgodovinski položaj v soseščini italijanske, nem ške in slovenske um etnosti. Zato je pazljivo zasledoval tudi slovensko strokovno literatu ro in se n anjo skliceval. Ni iskal im p o rtiran ih spom enikov beneških m ojstrov, bolj m u je bila pri srcu regionalna, dom ača um etnostna govorica, obtežena z m elodijo zem lje in trp ljenja. V tej ljubezni do m alega je sam postal velik. E. Cevc Dr. Otto Benesch Dne 15. 10. 1964 je um rl upokojeni direktor A lbertine na D unaju, zaslužni raziskovalec avstrijske, italijan sk e in nizozem ske um etnostne zgodovine, dr. O tto Benesch. Rojen je bil 29. 6. 1896 v E benfurtu n a N ižjem A vstrijskem . U m etnostno zgodovino je študiral kot član ÖIGF na univerzi na D unaju p ri M. D voraku. D oktoriral je 1 . 1921 na podlagi disertacije o razvoju R em brandta kot risarja. S tem se je usposobil za službovanje v znam eniti grafični zbirki »A lbertini« na D unaju, k je r je opravljal službo asistenta in kustosa od 1923 do 1938, ko se je um aknil pred nacizm om n ajp rej v A nglijo, nato v ZDA (1940—46). Po vrnitvi 1. 1947 je postal d irektor A lbertine in jo je vodil do upokojitve p a r le t pred sm rtjo. Benesch je posvečal svoje delo predvsem zgodovini slikarstva, posebno risanja. Izhajajoč iz R em brandtove problem atike im a njegovo znanstveno delo velik pom en za nizozem sko um etnostno zgodovino; pom em ben je tudi za razvoj zgodovine gotskega slikarstva v A vstriji; kot k ritik in publicist in aktiven član AICA pa je z vnem o sledil tudi razvoju sodobne um etnosti. S svojo razpravo ,D er M eister des K rain b u rg er A ltars1 (W Jb, 1930) je posegel aktivno tu d i v pro­ blem atiko gotskega slikarstva na Slovenskem predvsem z obširnim srednjeevrop-