PoltailM pavsanrana. Leto V.v itev. 27. V LJubljani, četrtek dne 23. septembra 1920. Posamezna stev. 60 vid« Mtaja ob « Stane celoletno . . 180 E mesečno....... 1® » za zased, ozemlje. 900 , za inozemstvo .. 408 Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . t K mali oglasi do 30 mm stolpca (68 mm) . 1 . za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/L Telefon št 72. Upravnlštvo: Sodna nlica št 6. Telefon št 36. KaSnn Icr. pošt ček. urada itev. 11.842. Avstrija beži pred plebiscitom. Ljubljana, 23. septembra. Priznati se mora, da so Avstrijci doslej spretno skrivali svoje prave intencije glede plebiscita. Ves čas so znali sukati stvar tako, kakor da se Jugosloveni boje plebiscita, oni pa, da od njega pričakujejo rešitve. Treba dostaviti, da je marsikoja gesta od naše strani, zlasti mnogokrat ponesrečeni način obravnavanja v našem novinstvu, podpirala avstrij sko igro. Sedaj se je položaj začel jasniti Poslednji zaključki plebiscitne komisije so izvršeni. Nič nc more več dati povoda za kako odlaganje. Treba je torej, da začne Avstrija igrati odkrito igro. če tudi to pot se Avstrija skriva. Namesto Fausta nastopa Mefisto pod oknom Marjetice, Namesto Avstrije se oglaša v sejah plebiscitne komisije princ Borghese. On predlaga, da se glasovanje odloži. Za kedaj, tega še ne reče. Zadovoljil se bo z novim terminom mentalno reservacijo, da čez dober teden pride z novim povodom za na-dalino odgoditev. Italija in Avstrija pozabljata, da senžermanska pogodba' veleva, da se mora plebiscit izvršiti tekom treh mesecev po uveljavljanju pogodbe. To uveljavljen je se je izvršilo 16. julijem. Skrajni termin za izvršitev plebiscita je torej 16. oktober 1920. Ako ta termin preteče, nastopi nov pravni položaj. Ni nobene dvojbe, da bi Nemci radi prišli preko 16. oktobra le iz enostavnega razloga, ker se plebiscita boje. Ako bi oni imeli količkaj resno utemeljene nade na uspeh, bi vseh teh intrig ne potrebovali. Svoje ljudi so precej spretno zavili v optimistično meglo. Zadaj pa sede hladni računarji. In ti seveda na noben način ne najdejo ugodnih številk za Avstrijo. Vkljub sladkorju, usnju in drugim podkupovalnim sredstvom, ki jih pod protektoratom g. Pecka uvažajo v cono A. Mi smo na tem mestu že izjavili, da je naša iskrena želja, da se pogodba točno drži in izvede popolnoma. Naša želja je, da se izvrši čestit plebiscit, ki nedvomno pokaže zvestobo koroškega Slovenstva Jugoslaviji. Seveda se te naše želje ne sme več zlorabljati: najmanj pa, da bi se plebiscit preložil preko trimesečnega termina. Vsako gesto Avstri je, ki je v tem ožim odgovorna tudi za Italijo, ki je njen odvetnik v komisiji, da bi se odrinil plebiscit čez 16. oktober 1920. moramo smatrati za beg Avstrije pred plebiscitom. Avstrija potem nosi odgovornost za to. da ga je za-prečila. In če se bodo ententni oficirji pridruževali, zadene odgovornost tudi nje. Poziv na jadransko konferenco. Pollaki proti Litvan-cem. Varšava, 22. sept. (Poljska brzojavna agencija.) Litvanska vlada vodi že več mesecev politiko, ki po-menja navzlic temu, da se je izjavila nevtralno, boj proti Poljski, ker nastopa javno skupno z boljševiško armado. Skrb za varnost ogrožene države je poljsko armado prisilila, da ukrene vse potrebno za boj proti rdeči nevarnosti. Poljska vlada poudarja, da vojaške akcije niso v zvezi s pripadnostjo ozemelj in da Poljska ni nikdar želela vojne z Litvo. Poljska iskreno želi, da pride do prijateljskega sporazuma med obema narodoma. Pred stavko rudarjev na Angleškem. London, 22. sept. Pogajanja med vlado in rudarji so potekla brezuspešno. Stavka se prične 25. septembra. Delegati drugih delavskih organizacij hočejo napraviti še en poskus, da se pogajanja obaovijoi, Zagreb, 22. sept. „jutarnji list" poroča iz Beograda: Minister za zunanje stvari dr. Trumbič je včeraj prejel brzojavni poziv italijanske vlade, da naj v najkrajšem času nadaljuje pogajanja z italijanskim ministrom za zunanje stvari grofom Sjorzo zaradi definitivne rešitve jadranskega vprašanja. Ta poziv je posledica sklepa italijanske parlamentarne komisije za zunanje stvari, ki je imela včeraj sejo in sklenila, da se pogajanja nadaljujejo. Italijanska vlada je obvestila dr. Trumbiča, da se določitev kraja za pogajanja prepušča njegovi odločitvi. Zaradi tega je bda seja odseka za zunanje stvari, katere so se razen dr. Trumbiča udeležili tudi ministri Draškovič, Drin-kovič, Marinkovič in Jovanovič. Na seji se je pretresalo vse jadransko vprašanje, niso pa prišli do zaključka niti glede kraja pogajanj, niti se ne ve, ali bo šel z dr. Trumbičem tudi Pašič ali kdo drug. V merodajnih krogih se govori, da bodo pogajanja končanat v 15 do 20 dneh. Beograd, 22. sept (Izv.) Pogaja nja z Italijo se prično najbrž pričet-kom prihodnjega tedna. Pašič je sodelovanje odklonil. Razlog je povsem strankarsko-poliiičnega značaja. Namesto njega bo imenovan za delegata Andrija Radovič. Instrukcije za naše delegate še niso izdelane. Zgodilo se bo to na posebni seji nun. sveta, ki se bo vršila pod predsedništvom prestolonaslednika. Glavne točke pogajanj bodo Wilsonova črta. Reka, Skader, Albanija. Glede Dalmacije se ne pričakuje nobenih posebnih tež-koč, pač pa bo težavno reško vprašanje, v katerem stoji naša država na stališču, da ne more biti predmet razgovora ali naj Reka pripade Italiji. V zvezi s teritorialnimi zadevami se bo reševalo tudi vprašanje garancije za nemoten narodni razvoj naših rojakov pod Italijo. Vlada pred važnimi problemi. Beograd, 22.sept. (Izv.) Danes se vračajo ministri, ki so se udeležili regentovega potovanja v Sarajevo. Vlada se bo takoj po svojem povrat-ku lotila vprašanj, ki so v zvezi z notranjim položajem države. V prvi vrsti gre za zakon o uredbah, ki bo imel tudi v svoji novi redakciji proti sebi vse klube. Pokazalo se bo, ali se posreči Protiču vreči sedanjo vlado in izzvati novo krizo ali ne. Nato pri- de na vrsto uradniško vprašanje, predloga o pobijanju draginje in razprava zakona o redu in delu. Istočasno z vprašanji notranje politike se nahajajo kot nujni na dnevnem redu važni problemi zunanje politike, kakor vzpostavitev direktnih pogajanj z Italijo, glede katerih mora izdati vlada našim delegatom zelo da-lekosežne načelne instrukcije. Madžarske zarofe v Jugoslaviji in na Češkem. Praga, 22. sept. (Izv.) „Pravo Udu" objavlja senzacionelna razkritja o propagandi madžarskih Horthyjevih agentov proti češkoslovaški republiki ter izjavlja, da ima v rokah obširne dokumentariine dokaze, iz katerih izhaja, da je poslanec v češkem parlamentu Madžar Tob-ler plačan iz Budimpešte. Centrum propagande je Dunaj, kjer je glavni ,'Iorthyjev poverjenik znani žurnalist Leopold Mandl. V Grazu ima madžarska propaganda svojega posebnega zastopnika, ki drži vezi s Hrvatsko. Pečuh, 22. sept. Pečuška ekspozitura subotiške tajne policije je izvedla preiskavo v zadevi zarote proti namestniku kraljevega vladnega komisar ja-podžupana, ki so jo zasnovali gotovi madžarski elementi. Zarota je bila organizirana na široki podlagi ter je bil njen glavni vodja grof Szechenyi, H je pod izmišljenim imenom zbiral tolpo za izvršitev zarote. Ko so 18. t. m. detektivi subotiške tajne policije prišli na njegov dom v Somogy Tarnos, da bi ga aretirali, je s pomočjo svoje služinladi pobegnil skozi okno preko demarka-cijske črte na Madžarsko. Tekom nadaljnje preiskave in zasliševanj so odkrili nairt obširne iredentistične agitacije belih agitatorjev iz Madžarske. Vodja policijske ekspoziture je odpotoval v Beograd, da poroča o zadevi in da dobi novih navodil. Dnnaj, 22. septembra (Izvirno.) „Arbeiter Zeitung" objavlja dokumente o podpiranju krščanskih so-cijalcev in antisemitov v Avstriji, s strani madžarskega poslaništva na Dunaju, ki je v te svrhe izdalo do-sedaj že 2 milijona kron. Ta denar se je izdal za članke in ineerate v Reichspost" „Deutsches Volks-blatt", Deutsche Tageszeitung" in nekaterih manjših tednikih, v katerih se jo blatilo dosedanje delovanje avstrijske vlade, posebno njenega zunanjega ministra drja Ren-nerja. V današnjih večernih listih madžarsko poslaništvo cenačuje vse te vesti za izmišljene. i Or2avnozborske volitve na Danskem. Kodanj, 21. sept. Volitve v folke-ting (poslansko zbornico), ki so bile potrebne zaradi pridružitve severnega Šlesviga, so se vršile včeraj. Novi folketing bo štel 149 članov. Izvoljeni so trije poslanci gospodarske stranke, 27 konservativcev, 18 ra-dikalcev, 48 socialistov, 51 zmernih levičarjev in 1 poslanec iz Šlesviga. Komunisti na Ceskem. Praga, 21. septembra. „Prager Abendzeitung" poroča iz Ustja, da so tam vsa javna poslopja zasedena po vojaštvu in da patrulirajo po cestah vojaške straže. Bati se je komunističnega puča. Iz Češke Lipe se poroča, da so se tam vršile manifestacije meščanstva in kmetov proti komunizmu. Regent in begunci. Sarajevo, 22. sept. (Izv.) Regent Aleksander je sprejel včeraj med drugimi tudi deputacijo beguncev iz dalmatinskega okupiranega ozemlja Na nagovor vodje deputacije Vidoviča je odgovoril: „Izraz žalosti, ki ga vidim na Vaših obrazih ni potreben. Upam, da boste tudi Vi skoraj osvobojeni." Pred novimi volitvami v Beograd, 22. septembra. Akorav-no vprašanje komunističnih mandatov v državnem svetu še ni rešeno, se vendar domneva, da bo kmalu došlo do novih občinskih volitev v Beogradu. Za te volitve vlada vehk interes. Dosedaj se je prijavilo okoli 2000 meščanov, ki pri prejšnjih volitvah niso bili vpisani v voHlne tiste. Pričakuje se, da bodo nove volitve po> JDS in volitve za konstituanto. Beograd, 22. sept. (Izv.) Demokratska stranka bo kandidirala v beograjskem okrožju bivšega pod pred sednika min. sveta dona Jurija Bian kinija, znanega dalmatinskega narodnega prvoboritelja. Novinar Krsta Cicvarič, izdajatelj „Beograd-skega Dnevnika", bo kandidiral na demokratskem programu, vendar pa še ni določeno, kje. Agilni mladi demokratski politik Radoje Jovanovič bo nosilec demokratske liste v dven okrožjih. Tajnik demokratske stranke, učitelj Svetozar Gjorgjevič, bo nosilec liste v Beogradu. Dr. Trumbič in dr. Smodlaka bosta kandidirala izven strank. Nosilec liste združenih naprednih demokratskih elementov v Dalmaciji bo dr. Trumbič. Beograd, 22. sept. (Izv.) Za nedeljo so sklicali demokratski študentje in intelektualci veliko skupščino pred hotel Slavijo. Istega dne se bo vršilo veliko demokratsko zborovanje Subotici, kjer bo govoril minister Pribičevič. Volilna agitacija je že v »Inem razvoju. Split, 22. septembra. Glasilo de mokratske stranke „Život" piše, da se demokratska stranka pripravlja, skleniti kompromis v svrho volilne kooperacije, in sicer z onimi političnimi skupinami, ki zastopajo na čelo popolnega narodnega editistva ter se bore za edinstveno legislativ-no ureditev države z administracij-skimi avtonomijami, toda ne na plemenskem in zgodovinskem partiku-arizmu, temveč na popolnem izenačenju plemenskih nazivov, nadalje z onimi skupinami, ki so za radikalno ureditev agrarne reforme in ureditev uradniškega vprašanja. Predsed-ništvo stranke je že te svoje nazore sporočilo nekaterim organizacijam in nevtralnim politikom. Zagreb, 22. septembra. (Izv.) Današnja klerikalna „Narodna Politi-prinaša iz Ljubljane brzojavko, v kateri nasproti informacijam za-jedničarskega „Hrvatskega lista" Osijeku o eventuelni kooperaciji irvatske zajednice s klerikalci pri volitvah za konstituanto proti demokratom, izjavlja, da so merodajni či nitelji SLS., in Hrvatske pučke stranke odbili vsak predlog volilne kooperacije. Današnji „Hrvat'" po-natisuje iz varaždinskega Magdiče-vega glasila „Slobodni gradjanin apel, da naj bi se pri volitvah za konstituanto združile vse hrvatske stranke v boju proti jugoslovanskim demokratom. Sporazum v Italiji ie prifel z novimi poboji. Milan, 22. septembra. (Izv.) Meščansko časopisje je z izidom spora med kovinskimi delavci in industrijalci zelo nezadovoljno. „Corriere della sera" naglasa, da je gibanje kovinarjev silno oškodovalo gospodarsko življenje Italije. Nikdar še ni bilo državljansko pravo tako strašno kršeno in to nekaznovano. ,,Seco-lo" meni, da je Giolitti ubral edino pravo pot in apelira na delavce, naj se zadovoljijo z dosedanjim uspe-lom. ,.Avanti" naglaša, da je bil sedanji boj le etapa na potu k revo-uciji in prerokuje, da se razvije že r par tednih nov boj. Takrat bo od-rila za tvorničarje zadnja ura. De-avci še vedno niso pričeli izpraznje-vati zasedenih tvornic, pač pa je prišlo že do novih krvavih spopadov med delavci in policijo, pri čemur je >ilo ubitih pet policistov in en de-avec. .,Avant-i" izrablja ta dogodek in vali vso krivdo na policijo. Pred votitvijo francoskega D'Annunzio kvar-nerski regent. Lugano, 22. septembra. (Izvirno^ „Corriere della Sera"' poroča, da. bo danes oficijelno proglašeno konstituiranje kvarnerske države. 1)' Annunzio pregsamc Ministrstvo za zunanje zadeve. Nadel si bo naslor regent". Split, 22. septembra. Iz Zadra poročajo, da so predsnocnjini pričakovali d'Annunzia, ki pa ni došel baje zaradi tega, ker se jc na Reki pojavilo več primerov kuge. Prva seja mirovne konference v Rigi. Riga, 22. septembra. (Izvirno). Včeraj se je vršila tukaj v navzočnosti diplomatičnih zastopnikov in zastopnikov letonske vl^de prva seja Pariz, 22. sept Radikalna stranka )o postavila proti Millerandu protikandidata, vendar je gotovo, da dobi Vlilterand veliko večino. Danes se je vršila pod njegovim predsedstvom seja celokupnega kabineta,, ^ 4 x rusko-poljske mirovne konference, šesta seja cdkar so se pričela pogajanja v Minsku. Predsednik poljske mirovne delegacije Dombskv se je zahvalil letonski vladi za gostoljubnost in naglašal da žele Poljaki sporazumen mir s sovjetsko Rusijo. Predsednik ruske mirovne delegacije Jof-fe je izjavil odkritosrčnost ruske sovjetske vlade. Na to so bila izmenjana obojestranska pooblastila. Moskva, 22. sept. Frontno poročilo od 21. t. m.: Pri Grodnu so se sovražne čete zelo ojačile in prešle v ofenzivo. Razvijajo se srditi boji v širini 50 vrst, zlasti pri Swiloczu. Moskva, 22. septembra. Kame-njev je dospel v Moskvo. O zadržanju angleške vlade se je izrazil, da se je po zmagah Poljske jako izpre-rnenilo. Sedaj se opaža čim dalje večji vpliv onih,.ki priporočajo blokado Rusije in novo zimsko vojno, Sredentiina propaganda na Tirolskem* Rim, 22. septembra. (Izvirno). „Popolo Romano" prinaša alarmu-jočo vest iz Bozena, da se širi na Tirolskem nevarno gibanje proti Italiji. Dosedaj je bilo vtihotapljenih že pre-ko 60.000 pušk. List poživlja vlado naj bo na straži. Konec razbojniškega vojvode. Skoplje, 22. septembra. Dne 14. t. m. je imel naš orožniški izvidni oddelek pri 110 km blizu Udova spopad z veliko komitaško četo vojvode Ička Dimitrova, ki je pred kratkim pobegnil iz Gornje Džumaje. V boju je padel sam vojvoda Ičko. Padla sta tudi njegova dva četnika. Isa naši strani sta bila ranjena dva orožnika. Ičko Dimitrov je že 15 let uganjal razbojništvo in plenil v okolici Genice, Vardarja in Gjevgjelija ter so grške oblasti razpisale na n jegovo glavo 10.000 drahem. Bil jo Član vrhovnega revolucijonarnega odbora razbojniške družbe Prctogerova Aleksandrova, ki je za bolgarske okupacije plenila po Macedoniji. Razna brzojavna poročila. Zagreb, 22. septembra. (Izv.) Po končnem redigiranju volilne listine za volitve v konstituanto bo znaJalo število volilcev v Zagrebu 24.000. Beograd, 22. sept. Vesti o pripravah generala Martinoviča za napad na Skader so popolnoma izmišljene in tendencijozne. Zagreb, 22. sept. (Izv.) Danes dopoldne je Sava nenadoma pričela naraščati in dosegla že tekom dopoldneva 1-70 cm nad normalo. Gradec, 22. sept (Izv.) Tukajšnja policija je prišla na sled valutnemu veriženju z dinarji v velikem obsegu. Gre za več milijonov. Veri-ženje je v zvezi s težkim zločinom, čigar bližnje okoliščine pa še niso znane. Dosedaj so bile aretirane štiri osebe. Rim, 22. septembra. '(Izvirno.) Organ Vatikana odločno dementira vesti, da bi dal Vatikan za propagande, ki deluje za zopetno povrnitev; cesarja Karla v 'Avstrijo, 50 milijone« iir. Regent v Sarajevu. Sarajevo, 21". sept. V regentovem imena je položil njegov adjutant krasen venec na grob hrvatskega pesnika Silvija Str. Kranjčeviča. Regent je odlikoval predsednika deželne vlade in več drugih oseb z visokimi odlikovanji. Po končani dopoldanski vojaški paradi si je ogledal regent deželni muzej, potem pa tobačno tovarno, kjer se je pogovarjal z delavci o delavnem času, vrsti posla in višini plač. Ob pol 12. uri se je regent vrnil na dvor in sprejel tam zastopnike časopisja, s katerimi se je dalj časa pogovarjal o časopisnih razmerah in o materijalnem položaju časnikarjev. Za tem je posetil regent oficirski dom, kjer ga je sprejel poveljnik druge armade general Stevan Had-žič z drugimi častniki, s katerimi je regent potem obedoval. Tu je sprejel regent tudi razne deputacije iz Hercegovine. Popoldan je bila sokolska slavnost, kateri je prisostvovala velika množica občinstva. Ko je prišel regent, so ga Sokoli sprejeli v špalirju in ga pozdravili z burnim vzklikanjem in ravno tako vse zbrano občinstvo. Regenta so spremili v paviljon, kjer se je vsedel na tribuno med predsednika dež., vlade dr. Srskiča, generala Hadžiča, ministra Pribičeviča in starešino sarajevske sokolske župe dr. Besaroviea. V paviljonu so bili tudi zastopniki mostarske, banjalu-ške in tuzlanske sokolske župe. Z vajami (Hoffmannove, Vidmar j eve itd.) Sokolov in mostarskih Sokolic je bil regent zelo zadovoljen in je v znak priznanja za zasluge na sokolskem polju odlikoval načelnika Zakulo z redom Belega orla V. vrste. Navdušeno pozdravljen je zapustil regent telovadišče, sokolstvo je pa po končani telovadbi odkorakalo s sokolsko godbo na čelu v mesto. Sarajevo, 22. sept. Danes zjutraj ob pol 9. uri se je regent odpeljal z dvornim vlakom v Beograd. Pred odhodom je izrekel naslednje besede: „S kakimi čustvi sem prišel v Sarajevo, to sem že rekel sinoči v zdra. vici. Vedel sem, da sem govoril iz srca vseh, ki ljubijo s srcem to deželo. Tako sem poudarjal, da želim, da vsi bratsko, ramo ob rami pristopijo k skupnemu narodnemu delu. Odhajam iz Sarajeva v ljubezni, ki mi jo je narod že pred prihodom v Bosno tako obilno izkazal." Zmaga desničarjev nad Isemunisfi na Češkem. Praga, 22. septembra. (Izv.) Včeraj se je vršila seja izvrševalnega odbora soeijalno demokratične stranke, katere se je udeležilo 62 članov. Komunisti so podlegli. Večina je sklenila z -16 proti 16 glasovom, odložiti strankin zbor na mesec december ter je pooblastila vodstvo stranke, da z vsemi dopustnimi sredstvi zopet spravi glavna strankinla podjetja, ki so jih bili zasedli komunisti, v strankine roke. Komunisti so izjavili, da jih sklep glede odgoditve strankinega zbora nc veže in razglašajo danes, da se zbor vrši 25. septembra. Komunisti izjavljajo, da so oni zaščitniki delavskega edinstva; proti temu protestira soc. dem. stranka in konstatira, da so komunisti razbili edinstvo in da po njihovi krivdi ni več socijalistične desnice in levice v eni stranki, temveč dve stranki, soe. demokratična in komunistična. IzvrSevalni odbor je poveril vodstvo stranke posl. Nemeu in Jo-banisu. Večino so dobili desničarji tudi v komandam družbi, ki je lastnica soc. dem. tiskovnih podjetij, katerih so se polastili komunisti. Ravnatelj Skalak. ki je potegnil s komunisti, je bil izključen in ostali okupatorji bodo pregnani s pomočjo sodnije, ako tekom treh dni ne oddajo tiskarne in kn jigarne soc. dem. vodstvu. MariMfi volilne mite pravilno. Deželno sodišče nam sporoča: Občinski uradi so po zmishi člena 20., zakona z dne 7. septembra 1920. > št. 336, IT r. k začeli pošiljati volilne imenike, ki so splošno pomanjkljivi, vsled česar se morajo vračati. To pa povzroča mnogo nepotrebnega dela sodišču in občinam. Pomanjkljivosti, ki se kažejo pri poslanih imenikih so te; Po členu 21. na v. zak. morajo občinski uradi rabiti od ministra za notranje zadeve predpisane obrazce, kakor je občinskih uradom tudi naročila deželna vlada za Slovenijo z razpisom z dne 18. septembra 1920, št. 14602. Kljub temu porabljajo občinski uradi stare tiskovine, ki pa nimajo vseh predpisanih rubrik, manjka namreč važna rubrika .,poklic"', vsled česar takih volilnih imenikov ni moči potrditi. Po členu 20. nav. zak. ge mora na koncu vsakega izvoda imenikov zapisati z besedami (nc samo s številko) število vpisanih volilcev iu število listov imenika. Ta zaznan: k navadno manjka. Dalje je zapisati na koivu pri datumu opravilna številka t..). ona številka, pod katero je volilni imenik pri občinskem uradu vpisan v vlož-nem zapisniku. To se splošno prezre. Volilni imenik je datirati in ga morata podpisati občinski predstojnik (župan, gerent) in tajnik, če občina nima tajnika, podpiše namesto njega en občinski odbornik ali prisednik sosveta. Pri podpisu je na vsak izvod pritisniti tudi občinski pečat. Na poslanih imenikih pa je manjkal včasih vsak zaključek ali pa so bili podpisi nepopolni. Pri vsaki črki v volilnem imeniku jc pustiti nekaj vrst praznih za naknadne vpise volicev vsled reklamacij. Da se prihrani nepotrebno delo z vračanjem in popravljanjem, imenikov, se občinskim uradom priporoča, da se strogo držijo teh predpisov. Imenike jc odposlati v dveh izvodih na pristojno prvostopno sodišče najkasneje do dne 26. t. m. Ze pri sestavi imenikov je strogo paziti na določbo člena 9., 10. 11. in 20 nav. zak. (kdo ima pravico voliti), da ne bo nepotrebnih reklamacij. Politične beležke. + Neresno argumentiranje. Slovenec" priobčuje članke o avtonomiji. Danes dokazuje na grehih carinske uprave, da potrebujemo avtonomno Slovenijo. Članek je napisan za ljudi, ki nič ne mislijo. Avtonomija v carini pomeni, da bi si Slovenija dajala svoje carinske postave, vodila lastno carinsko politiko, imela svoj posebni carinski postopek — skratka, bila posebno carinsko ozemlje. Ali „Slovenec" to zahteva? V svoji demagogični strasti si je ohranil toliko previdnosti, da se noče popolnoma osmešiti. Iz svoje ,,avtono-mistične"' gore spušča le miško: da mora dobiti »finančna delegadija" za Slovenijo v carinskih zadevah samostojen delokrog, več inicijative! Z drugimi besedami, „ Slovenec"' zahteva tudi za carinsko upravo to, kar demokrati zahtevajo: dekoncentraci-jo uprave, da bo torej upravni šef carinskih uradov v eni pokrajini do-tični finančni delegat. ,,Slovenec" piše „finančna delegacija"' torej se zaenkrat še ni postavil na stališče, da moramo dobiti tudi svojega finančnega ministra. Iz tega sklepamo, da priznava tudi šc v bodoče ministra za vrhovnega šefa državne carinske uprave. S tem pa pada njegova carinska avtonomija. Preostaja današnje nevzdržno stanje, ki ga treba iz-lečiti z vsemi sredstvi, ne le v Sloveniji, nego na vseh naših granicah s korenito revizijo carinske politike, reformacijo postopka, reorganizacijo uprave in z energičnim čiščenjem med cariniki. Tega pa ne more izvesti Slovenija, temveč le država, kajti vsak pameten človek ve, da v Mariboru no moremo imeti drugih carin in drugačne carinske upravs nego v Som boru ali v Zagrebu, ako nočemo ob Sotli postaviti carinskih mejnikov. Toda „Slovenec" špekulira na tiste, ki te pameti nimajo. + Program bruseljske gospodarske konference. Po izročilih iz Pariza, bo bruseljska finančna konferenca, ki se bo otvorila dne 24. septembra, imela nastopni glavni program: Prvi trije dnevi bodo posvečeni proučevanju splošnega položaja, pri čemer bodo zastopnki posameznih držav govorili vsak 25 minut o gospodarskem in političnem stanju svoje države. Od dne 28. septembra do dne 2. oktobra se bodo obravnavala ona finančna vprašanja, ki naj služijo kot podlaga finančni upravi vseh držav. Dalje se bodo presojali pismeni predlogi, ki so jih prinesli delegati s seboj in jih tu dalje obdelali, pri čemer upajo priti do pozitivnih zaključkov, -f Poslanica predsednika Des-chancla. Francoski predscduik Des-chanel je izdal poslanico senatorjem ter poslancem francoskega parlamen- Imenovanje. Vladnim komiser- ta, s katero naznanja svoj odstop • sta imenovana v Celju koncipista ker vsled bolezni ne more več izvrže vati svojih "'nkcij. Deschanel apelira na iiBi->k.:o slogo. Večina ©!*•' zbornic se je :.cdinila za kandidaturi Milleranda. + Iz madžarske politike. Iz Budimpešte poročajo: Grof Štefan Bcthlen 1k> v kratkem imenovan za zunanjega ministra. Njegovo imenovanje bi s stališča zunanje politike (»menilo izuenadciije, ker je grof Betlilen zastopnik jasno začrtane poti in z vso odločnostjo odklanja dosedanjo lavirajočo zunanjo politiko. Kar se tiče monarhističnega vprašanja, jo grof Betlilen nasprotnik le-gimiteto. Tako vprašan je zunanje politike kakor tudi monarhistično vprašanje prideta na dnevni red prihodnjo seje zunanjega odseka madžarskega parlamenta. + Volitve na Grškem so razpisane na dan 7. novembra in bodo burnejše, kakor kdarkoli doslej. Vse ž.elne vlade dr. Fran Hrašovec in dr. Leon Brancko. * Iz politične službe v Mariboru. Vladni komisar dr. Bratuša je premeščen z mariborskega glavarstva v Velikovec. Na mestnem magistratu je prevzel posle olvmega referenta drja. Makarija okrrjri komisar Alojzij Koechler. * Z deželne bolnišnice. Na der-matološkem oddelku deželne bolnišnico je nastopila sekundarsko službo ga. dr. Amalija Šimecova. * Iz Jugoslovanskega Sokolske-ga Saveza sla izključena Hrvatski Sokol v Dugcm selu in Srp-ki Sokol v Osijeku, ker se nista pokorila zaključkom Sokolskega Saveza v Novem Sadu glede ujedinjenja. * Krajevna organizacija JDS za Celje in okolico sklicuje za petek dne 24. t m. ob S. uri zvečer v malo dvorano Narodnega doma izredni občni zbor. Govorilo se bo o predsto- opoziei jskc stranke, ki jih podpira jj ječih volitvah za konstituanto in iz-tudi ekskralj Konstantin, namerava-J volil namesto odstopivšega drja. Ži-jo nastopiti skupno proti liberalni i kerja nov član stranke v mestni so-stranki, ki jo vodi sedanji ministrski? ■ predsednik Venizelos. Vsi člani Sko ludisove vlade, ki so obtoženi zarad' dogodkov iz leto 1917 veleizdaje, b do kandidirali, ker je vlada sklenil;', da se bo obravnava proti njim vrši k šele po končanih volitvah, ko bo izrekel narod svojo obsodbo. m. Predavanje o jugoslovanski or-namenlUci. Včeraj je v Jakopičevem paviljonu g. Inkiostri Midenjak imel strokovno predavanje o jugoslovan ski ornanifutiki in o izdelovanju umetnega pohištva. Predavanje, katerega so se udeležili skoro vsi profesorji na obrtni šoli ter velika množina dijakov, je posetil tudi češki generalni konzul dr. Beneš in zastopnik češkoslovaških železnic dr. Vour draček. Vsi navzočni so z živim zanimanjem sledili izvajanjem g. In-kiostrija. Posebno se je zanimal za tvarino g. generalni konzul, ki je po končanem predavanju izrazil predavatelju svojo iskreno zahvalo in mu čestital. — Mariborsko gledališče. V torek zvečer se je vršila premijera Anzen-gruberjevega ,.Samskega dvora", ki je bila jako slabo obiskana. Igralcem je manjkalo ubranosti. Bukšek kot Franc, Skrbin^k kot Lovre nista bila na višini. Tudi Šimenc kot župnik in Razberger kot učitelj nista povsem pogodila svojih vlog. Dobra pa je bila ga. Dragutinovičeva kot Neža, dalje gdč. Podhorska kot Rezika in gdč. Mezgečeva kot Liza. Režija je bila dobra. Danes se je ponovila Gorkega drama „Na dnu". — Jutri repriza „Hlapcev" za abonement 1. — Nova Evropa. V Zagrebu je dne 16. t. m. izšel pod uredništvom g. prof. M. Ourčina prvi broj revije „Xova Evropa". Uvodnik ji je napisal R. W. SetonAVatson, članke pa M. Grol, M. Čurčin, Laza Popoi<£, Tih. Ostojii, Sir Charles Hauman in Jovan Cui jič. Sledi zelo zanimiv pregled političnih in prosvetnih člankov. Revija hoče biti šrriteljica nove faze nacionalizma, ki dradi na doseženem uspehu nacionalne svobode za huma-nitet. Pni broj stane pet dinarjev. Program so podpisali med drugimi tudi gg. dr. Pmodlaka, Ivan Meštro-vič, Matija Murko, Ivan. Prijatelj, Milan Rešetar, Ive on i d Pitamjc, Ko-sta Kumanudi. O reviji bomo še poročali. popt in tnpistika. st Nogometna tekma. V petek, dne 24. t. m. ob 17.30 uri se vrši na prostoru S. K. to sabljo poklonil: pravoslavni Srb, ali katoliški Ilrvat! Ker se niso mogli v tem vprašanju zediniti, so modro rešili, da ix>nesc ta častni dar v Sarajevo po en Srb, Hrvat in Slovenec! Ali tudi ti trije sc niso mogli zediniti. kdo bo izročil sabljo regentu in tako so nazadnje sklenili, da za sedaj sablje sploh ne izroče! Ako bi ne bilo to smešno, bilo bi žalostno! * 1300 koroških otrok pride v Ljubljano dne 28. t. m. Nocoj je imel pripravljalni odbor sejo, kjer se je napravil program. Otroci pri dejo v Ljubljano ob 11. uri dopoldne. Sprejem na kolodvoru. Pozdrav mladin. Nato odidejo otroci pred dvorec, tam bo pozdrav Ljubljane, nato pojdejo na obed. Popoldne je predstava v gledališču in potem pogostitev v Narodnem domu. Ob 8. uri zvečer odhod na koroško. * Odhod Francozov iz Kotora. V Boki Kotorski se vršijo priprave za odhod francoskih čet, ki 1. oktobra deiinitivno zapuste mesto in pristanišče. V smislu sklepa ambasadorjev v Parizu ostane zaveznikom zajamčena svoboda vhoda v kotorsko pristanišče. Razen tega nam je prepovedano utrjevanje položaja okoli Kotora, dokler jadransko vprašanje ne bo definitivno rešeno Naša mornarica prevzame arzenal v Tivtu, ki pa je popolnoma — prazen. * Našim društvom, ki so vlagala prošnje za znižanje pristojbin za svoje prireditve po 1. septembru t L sporočamo, da so z uveljavljenjem novega finančnega zakona odpadle vse olajšave. Intervencija posl. Pestotnika v finančnem ministrstvu v tem pogledu ni uspela, ker se vse pristojbine za društvene prireditve uporabijo za invalidski sklad. * Županski tečaji v Prekmurju. Civilni komisar za Prekmurje namerava prirediti za tamešnje župane županske tečaje, in sicer meseca oktobra v treh krajih. * Evangeljska eerkev v Jugoslaviji. V Jugoslaviji se ustanovi samostojna evangeljska cerkev. Razdeljena bo v večjo nemško in manjšo jugoslovansko skupino. * Jugoslovanska Matica v Celju priredi na Martinovo veliko slavnost s sodelovanjem drugih narodnih društev. * Delovanje vojne akademije. Iz Beograda se nam poroča, da bo nižja kakor tudi višja vojna akademija pričela svoje delovanje še le tedaj, ko bo opremljeno njeno poslopje. Kakor vse kaže, bo vojna akademija pričela s svojim delovanjem najbrže dne 1. decembra 1.1. Iz D.M.v Polju nam pišejo: K dopisu v vašem listu z dne 21. t. m. dostavljamo: Predsednik Jakob Dimnik je opravičil razpust občnega zbora „Kmetijske družbe" z motivacijo, ia so hoteli voliti delegate ljudje, ki niso člani podružnice, pozabil pa je dostaviti, da so to bili sami pristaši SLS..., Ljubljana, 22. septembra. ; V Smartnem ob Dreti se je vršil nedeljo 19. t m. velik kmečki taboi Samostojne kmetijske stranke. Dočim se je klerikalni shod, ki se je vršil dne 12. t. m. istotam ponesrečil, se je zborovanja na nedeljskem taboru udeležilo nad 400kmetov iz Zadrečke doline, Prišli so celo iz oddaljenih Luč in Solčave. Zborovalci so z velikim zanimanjem sledili govorom kmečkih voditeljev Drofenika, San-cina in Kristana. * Iz Maribora nam pišejo: Govori se, da se namerava uvesti na ljudskih, meščanskih in srednjih šolah mariborskih znova deljeni pred- iu popoldanski pouk in opustiti dosedanji nepretrgani dopoldanski. To je hud udarec za vse starše, ki imajo deco v mariborskih šolah, in stanujejo iz kateregakoli razloga izven mestnega rajona. Otroci takih staršev so se vozili z vlaki ali pa so hodili od vseh strani po več ur daleč v šole, osobito srednje. Po pouku so se vračali domu k staršem, kjer so se nahranili in kar je glavno, imeli so prilično dovolj časa. pripraviti se za šolo drugi dan. Odslej pa bo to nemogoče. Starši bodo morali preskrbeti otrokom obed. Ko mine pouk ob štirih popoldne, bodo šli na svoje domove v okolici večji, starejši in močnejši, kaj pa mali in slabotni': Za te se bo moralo najeti hrana in stanovanje v mestu. Pri tej draginji in pomanjkanju sfnnr.vanj jc to strašna briga za prizadete starše. Izmed teh je mnogo uradniških družin, šolske oblasti vseh kategorij pro imo, da upoštevajo te razmere! * Policijskemu oddelku za celjsko mestno občino se je po naredbi deželne vlade pridelilo ludi nekaj krajev okoliške občine, in sicer Breg, Gaberje, Lava, Lisce i« Zavodna. Ta naredba je povzročila med prebivalstvom okoliške občine splošno nejevoljo in vznemirjenje. Splošno prevladuje namreč mnenje, da se je to zgodilo Ie zaradi tega, ker je poli-cijsld oddelek v dosedanjem obsegu postal nepotreben in ga je bilo treba v svrho nadaljnjega obstoja bolj zaposliti. Ogorčenje vlada posebno zaradi tega, ker je bila ta naredba izdana brez privoljenja okoliške občine. * Na meščanskih šolah v Celju se je vpisalo letos 287 otrok, in sicer na deški 103, na dekliški 184. V prvi razred deške meščanske šole je vstopilo 64 gojencev, v prvi razred dekliške šole pa 68 gojenk. Deška meščanska šola bo imela en vzporedni razred, dekliška pa tri vzporednice, in sicer za prvi razred slovensko, za drugi in tretji razred pa ostanejo začasno nemške paralelke. Nemška pa-ralelka za prvi razred je letos odpadla, ker se je priglasilo samo pet otrok. * Od Italijanov prevarani tiarod. Na okupiranem otoku Ivorčuli živi narod v veliki bedi. Italijani so pokupili vino in plačali z avstrijskimi tisočaki. Kakor hitro pa je bilo vino prevzeto, je okupac-jska oblast naznanila, da so tisočaki serije 1197 neveljavni. Ker so bil i vinogradniki izplačani le s temi tisočaki, vlada sedaj med njimi velikansko ogorčenje. * Preganjanje na Sušakn. Pretečem četrtek so karabinjeri na Sušaku aretovali kapitana trgovske ladje Boža Vlašiča, ker so našli puško v njegovem stanovanju. Odpeljali so ga v tržaške zapore. * Segregacija v Gorskem koloru. Ministrstvo za agrarno reformo je rešilo prizive prebivalstva iz Gorskega kotara zaradi poprave katastra in krive izvedbe segregacije. Grofje Ghiszv so potom napačne segregacije prišli v posest na tisoče jutrov šume in pašnikov. Segregacija bo sedaj revidirana in zemljišče vrnjeno kmetovalcem. Samo občine okraja Delnice dobe na ta način 2000 jutrov prvorazredne šume, nekatere druge pa še več. * Politika in dijaštvo na Bolgarskem. Bolgarski minister prosvete je izdal naredbo, s katero prepoveduje bolgarskemu srednješolskemu dija-štvu kakor tudi akademikom sodelovanje v političnih strankah in organizacijah z utemeljevanjem, da šola ni politični semenj, ampak dom znanosti, vbratstva in morale. * Žrtve svetovne vejne. Po uradnih podatkih je v naši državi nad 20C tisoč invalidov in nad 350 tisoč rodbin umrlih vojakov. Na Srbijo odpada od tega števila 70 tisoč invalidov in 268 tisoč rodbin padlih bojevnikov. * Sarajevska aprovizarija bo likvidirala, ker ji vlada ne dovoli novih kreditov. Aprovizacija potrebuje vsak mesec 10 do 15 milijonov kron. V Sarajevu vlada zaradi tega veliko razburjenje, ker bo prebivalstvo na milost in nemilost izročeno verižni-kpm in prekupčevalcem. * Poverjeništvo za prehrano v Sarajevu je zaključilo letošnjo bilanco s 15 milijoni kron deficita. * Posebne plebiscitne znamke izidejo prihodnje dni v vrednotah po 5, 15, 25, 45 in 50 para ter. 2 din. Prodajale se bodo po dvojni nominalni ceni, polovica izkupička je namenjena koroškemu plebiscitnemu fondu. Za nove znamke so se porabili vzorci prejšnjih časopisnih znamk, ki so pretiskani s črkami KGC (koroška glasovalna cona) ter vrednostjo v latinici in cirilici. Za izdajo teh znamk .-i je pridobil posebnih zaslug ravnatelj ljubljanske poštne oblastvene direkcije dr. Debel jak. Kupujte in rabite te znamke in pomagajte našim koroškim bratom! * Promet z inozemstvom. Južna železnica otvori zopet reden tekoči tovorni premet, ki naj bi v kratkem izčistil avstrijske postaje. Ves ta promet pride v Maribor na kolodvor v svrho carinskega poslovanja. Na ta način bo Tezno v kratkem prenapolnjeno, carinarnica pa primorana v permanentno službo. * Prensešesnje poštarjev. V ministrstvu pošte je izdelan nov razpored poštarjev za prekosavsko in preko-donavsko ozemlje; vsega skupaj je po tem ukaza premeščenih 232 poštarjev. * Požar lesnega skladišča. Nedaleč od Patičeva je zgorelo losn' skladišče Jugoslovanske banke. Škoda znaša nad 1 milijon kron. * Brsojavke za Rusijo. Za Rusijo so dovoljene samo državne brzojavke za polotok Krim. Z boljševiško Rusijo brzojavni promet ni dovoljen. * Živa morska želva v Zagrebu. V zagrebškem gornjegradskem muzeju videti je te dni živo morsko želvo, ki se je iz tropienega morja zaletela v naše Jadransko morje, kjer se jo morskim ribičem pri Kraljeviči posrečilo, da so tega eksotičnega gosta živega vjeli in pripeljali v Zagreb. Vjeta želva ie dolga 1*73 cm in 96 cm široka ter ima črn oklep, pokrit z debelo gladko kožo. Ogromno želvo, ki se le redko kedaj prikaže v našem morju, sta pripeljala v Zagreb Alojzij Bubanj iz Kraljeviče in Stevo Skc-merža iz Cirkvenice. * V Trstu še vedno gori pavola. Iz Prage se potrjuje vest, da v tržaškem pristanišču že vedno gori za češko tekstilno industrijo namenjena pavola, ki je last češkoslovaške republike. Požar traja že mesec dni, a ga ni mogoče pogasiti. Skoda zcašo mnogo milijonov. * Streli na ljubljanskem polju. Tekom včerajšnjega dopoldne so se po 'Ljubljani raznesle senzacionalne paslo. Tihotapci so organizirani v večje tolpe, profi katerim so naše straže vsled nezadostnega števila brez moči. * Radi težke telesne tsoškodbe je st! v ..napadal na municijska skla- bil aaznanjen državnemu predniku disca na ljubljan. polju. Govorili v Ceiju Konrad Vrečko iz Škofje so o bomban, granatah in raketah". vasi pr; Celju, ki je v pretepu ranil Nas poročevalec sc je o tej stvari in- jreč oseb. formiral pri merceajnih vojaških eefa Martinčiču. Pograbil je nož in sunil Marinčiča, da mu je prerezal prsni koš nad jetri. Smrtnonevarno ranjenega so prepeljali v Ljubljano. * Nesreč? i gledališki igri. Dne 19. t. m. so igrali fantje na Dovjem igro „Divji lovec". Kakor znano, se pri tej igri rabijo puške. Nekemu igralcu se je med vrati sprožila puška, ki je bila nabita in ves naboj je zletel v glavo nekemu igralcu Jakobu Šmidu iz Mojstrane. Nevarno ranjenega so morali prepeljati v ljubljansko bolnico. * Vaška bitka. V Želodniku pri Do-bu se je dne 19. t. m. vračalo več fantov domov iz gostilne. Tako je šel Jakob Rode s tremi drugimi fanti na eno stran, drugih osem fantov pa na svojo stran. Vsi so vriskali in klicali na korajžo. Posledice niso izostale. Ena in druga armada sta razumeli napoved vojne in ker se je močnejši stranki za malo zdelo, da kaže slabejša pogum, je udarila nanjo. Boj je bil dolgo nekrvav, kmalu pa je prišlo do tragike. Anton Drol ka in Mirko Matičič sta navalila na Rodeta in sta ga tako obklala. da se ie nezavesten zgrudil na tla. Fantje so se razkropili, Rcdeta so težko ranjenega spravili v Ljubljano. * Z odra je padel, doma pri delu, josip Serajnik, posestnik pri Sv. Jakobu v Rožu, ko je spravljal poljske pridelke. Pri padcu si je zvil desno nogo v stegnu. * Zaplenjeno nsnjc. Ministrstvo za prehrano in obnovo Z3plenilo jo nedavno v Karlovcu vagon izdelanih kož, ki so bile last direkcije plena in katere je trgovec Jakil baje kupil po 3 02 K kg. Kože so se razdelile posameznim delavnicam v Hercegovini in Boki Kotorski za izdelavo obutve nepremožnim slojem. Pri orožui vaji poisesrcčil. V Pri-zrenu se je smrtno ponesrečil zagrebški mestni inženjer Vladimir Dutz-mann. Zapušča vdovo in dvoje otrok. Vellika tatvina v Zagrebu. V kooperativi javnih nameščencev v Zagrebu prišlo se je na sled velikim tatvinam, ki so se vršile delj časa. škoda znaša nad 80.000 kron. Krivci so bili aretiranj Vrši se obsežna preiskava. Dva vojaška konja stfa se včeraj .splašila: blizu celjske meščanske šole iu dirjala v divjem teku z vozom proti Kralja Petra cesti. Pred trgovino Frana Kramarja je eden padel, drugi pa je z vozom vred dirjal še kakih 10 korakov po kamnitem tlaku. Oba konja'sta težko ranjena. * Finančni stražnik ubit. Po poročilih iz apaške kotline so tihotapci = L-kinjcnje devizne centrale. Kakor nam javljajo iz Beograda, je ukaz o ukinjenju devizne centrale že podpisan. Glavne njene funkcije prevzame generalni inšpektorat. Vsi produkti, ki sc bodo izvažali od sedaj naprej iz naše države, sc bodo morali plačati v naši dinarski ali kronski valuti. (Treba jc počakati uradne potrditve vesti o ukinjenju izvoza proti takozv. zdravi valuti Kolikor je nam znano, je finančno ministrstvo do sedaj stalo na stališču, da je treba princip plačevanja .zdravi" valuti za nekaj časa ih za nekatere predmete še vidirati. Pozdravili bi pa ix>polno ukinjenje tega predpisa.) = Naša trgovinska bilanca. V Statističnem oddelku generalno direkcije carin se izvršuje sedaj statistika T>n.šo zunan je trgovine. V lotu 1919. je znašal naš uvoz 2 milijardi 002 milijona dinarjev, v prvi polovici leta 1920. pa 1 milijardo S50 milijonov dinarjev. = Obrtniška organizacija. Med obrtniki se vrše priprave za samostojno obrtniško organizacijo za vso Jugoslavijo. Za Štajersko, Koroško in Prekmurje se je že ustanovil v Mariboru pripravljalni odbor, ki obstoja iz predsednika Novaka, brivca v Mariboru, podpredsednika Mike Vahterja in tajnika Smrekarja. Za Maribor, Ptuj, Slovenjgradec, Veli-kovec in Mursko Sobot6 se osnuje samostojna obrtniška organizacija »Slovensko obrtno društvo v Mariboru". Področje enake organizacije v Celju se še določi. Mariborski pri pravljalni odbor skliče prihodnji mesec ustanovni občni zbor, na katerem se bo vršil tudi obrtniški shod za Štajersko, Koroško in Prekmurje. : Ljubljanski trg. Mesarji zahtevajo odločno povišanje cen za mast in prašičje meso. Na podlagi točnih informacij so v Sremu cene za prašiče 32 do 33 kron za kilogram žive teže. Transjiort do Ljubljane stane 2 kroni za 1 kilogram. Bačka zahteva 31 do 32 kron za kilogram žive teže. Ker pa je tem slabejše blago in je transport daljši, so isti stroški. V Ljubljano postavljen prašič stane torej od' 35 do 37 kron za kilogram žive teže. Vzlic tej visoki ceni se še ne more reči, da so došle cene na kulminacijo. Da ne ostane ljubljanski trg brez masti, katere se letos konzumira v posebno veliki meri, se bodo morale nekoliko zvišati cene masti in prašičjemu mesu z dnem 25. septembra 1.1. Zelo občutno primanjkuje v Ljubljani in tudi v dm ubili te dni nekega finančnega straž- jffim. krajem Slovenije, ki kupujejo nika. Na naši severni meji se je v v Ljubljani, prvovrstnih mesnih iz- zadnjem času tihotapstvo'jako raz- del kov v obliki klobas in različnih — ... i paštet, kot je to tako udomačeno na krogih, kjer so mu izjavili, da so jaške straže, obstoječe iz samih referatov, oddajale tekom ncei alarmne strele po naključju. Z drage strani se poroča, da je nekdo vrgel proti stražam bombo, na kar se je pričelo streljanje. Preiskava je uvedena. * Krasne cene. Od četrtka, dne 23. t. m. dalje se bo prodajal en kilogram belega kruha po 14 kron, in en kilogram črnega kruha po 8 kron. Pol kilograma težki hlebi ali štruce se smejo računati po 7 kron, oziroma po 4 krone. * Rešil je vlak. Ko ja pretočeni petek pnhajal osebni vlak iz Brorla v postajo Alipašin most, zgodila bi se bila kmalu velika nesreča, ker je osebni vlak z brzino 25 km zavozil na tir, na katerem so stali natovor-jeni vagoni. Signal je bil napačen. V zadnjem trenotku se jo strojevodji Slovencu Leopoldu Pošerju posrečilo ustaviti vlak in preprečiti veliko nesrečo. * Ce se gostilničar ne ravna po ceniku. Ivanka Jenko, gcstilničarka v Ljubljani, Bohoričeva ulica 9, je imela cenik, a prodajala je dražje. Državna policija ji je naložila 100 krcn globe. * Miril je pretepače. V vasi Podob pri Starem trgu na Notranjskem so se v nedeljo zvečer sprli fantje. Nastal je pretep. Vmešal se je Ivan Ma-rinčič, posestnik iz Podoba, ki je hotel ščititi nekega svojega prijatelja. To pa ni bilo po volji delavcu Fran- * Cestni napad. V noči od sobote na nedeljo je popivalo več fantov v neki gostilni v Leiteršperku. Med njimi se je nahajal tudi 251elni Anton šepec, uslužbenec pri Ludoviku Ma-jerju na Aleksandrovi cesti v Maribora. Ko se je imenovani -vračal o ^^ ni> tu(]i & ^ piai;.ujc po potonči domov, je bil napaden od vec j <]vo kroni. Istotako primanjkuje Češkem in tudi deloma že v Avstriji, Pri nas se kol je taka množina prašičev, da bi se morali vsi deli kar naj-intenzivneje izrabiti in nuditi konzu-mentu res prvovrstno, okusno blago. Naši mesarji pr. najraje ostajajo pri starih navadah in se čez kranjsko klobaso težko dvignejo. Bilo bi zelo Umestno, ko bi pričeli tozadevno malo premišljevati in so učiti od Čehov ter bi v najkrajšem času kaj pozitivnega ukrenili. Prodaja omenjenih izdelkov bi bila zelo ugodna olajšava mali domači, pa tudi gostilniški kuhinji. Jajc na ljubljanskem trgu še :seb in težko ranjen na glavi. rutnine. — Tudi krompirja ni, ker koliko povišale. Nularica je notirala 12.S0 do 13, moka za kuho 12, krušna moka 11, otrobi 2.20. = Pomorska plovba. Pred krat kim je prišlo do potrebne pogodbo med Hamburg-Amcrika-Linie in mcc Harrimon skupino, ki ma namen, na novo otvoriti visekomorsko plovbo tako, kakor je obstojala pred vojno. Tej pogodbi je sedaj sledila ona mc<' Sc-vcronemškim Llcvdom in med amerikansko družbo United States 'Mail Steainship Co. Splošne smerni ee 1e pogodbe so, da sc nemška orga-nizatorična moč in njene paktične izkušnje združijo z veliko amerikan-tenašo in take dvignejo svetovni promet. P- 1 most i pogodb še niso znane. = Sovjetska Rusija in podceni v ska plovilba. Zastopnik sovjetske Rusije, Kam-njev, jc izročil angleški vladi noto kateri zahteva udeležbo na mednar- ' podonavski konferen-Sovjetsk '••<-!:• ' -javlja med drugim: Podonavsko ašanje je življenjsko vprašanje za sovjetsko Rusijo in Ukrajino. Ureditev podonavskega vprašanja brez soudeležbe ru skih in ukrajinskih delegatov imelo bi iste posledice, kakor versailleski mir, tj. splošno nesigurnost in gospodarske krize. Neto sta podpisala Čičerin v imenu Rusije in Rakovskij imenu Ukrajine. = Rumunsko gospodarstvo. V Bukarešti so ustanovili novo delniško družbo pod imenom Naplita Romana, s kapitalom 10 milijonov le jev. Runiunskemu finančnemu ministru so je posrečilo doseči od angleške vlade, da se vprašanje odskodni ne romunski industriji, ki je trpela vsled vpada Avstrijcev, ne združi z vprašanjem likvidacije sovražnega premaganca. Celotni odškodninski zahtevek znaša 1300 milijonov lcjcv. = Trgovska kriza na Grškem. Poročila iz Aten javljajo, da se Grški nahaja pred trgovinsko krizo. Vzrok krizi je iskati v okolnosti, da so atenski trgovci nagromadili velike količine blaga v nadi, da bodo blago ekspor-tirali v Malo Azijo. A ker položaj ni tak, da bi se blago moglo tjakaj izvažati in ker banke zahtevajo plačilo za kredit, je mnogo velikih grških tvrdk prišlo v zelo težak položaj. = Vacuum Oil Compaiiv na Sn-šakn. Ameriško podjetje pod gornjim imenom je bilo doslej pri nas zastopano samo po svojem reprezentantu, sedaj pa se je etabliralo kot posebna delniška družba s temeljno glavnico 2 milijonov jugoslovanskih kron. Družba se bo bavila s prodajo petroleja in strojnega olja. Glavni ravnatelj je mr. GvWashington = Češka tovarna za celuloid. Zivno-stenska banka namerava v zvezi z drugimi bankami ustanoviti veliko moderno tovarno za celuloid. = Keramična industrija. Na praš-cem vzročnem veletrgu je bilo sklen-cno toliko kupčij s keramičnim blagom, da so tovarne za mesece z delom preobložene, = Stavbeni zakon v Oehoslovaški. Vlada jc sprejela zakonsko predlogo glede stavb stanovanjskih liiš. Smernice zakona so: 1.) Industrijska in poljedelska podjetja morajo dobav-jati stavljene potrebščine "(kamen je, opeko, les itd.) za produkcijske cene, 2.) uvede sc civilna delavna dolžnost, 3.) vlada ima pravico podaljšati delavni čas čez dnevnih osem ur, 4.) velika podjetja (banke, tovarne) mo- ška viada uvesti na železnicah 4. razred, ki naj razbremeni 3. razred. = Statistika zunanje trgovine med ČSR in Zjed. državami. V prvi polovici 1920 je znašal uvoz v republiko za 6 milj. 21 tisoč dolarjev, izvoz v Zjed. države pa 3 milj. 396 tisoč dolarjev. ČSR je glavno izvažala v Ameriko steklarske produkte, hmelj in pohištvo, uvažala pa jc pavolo, moko in razna olja. — Avstrija je uvozila iz Amerike za 11,487.127 dolarjev, izvozila pa za 587.108 dolarjev. — Jugoslavija izvozila 0, uvozila za 230.S4S dolarjev. = Dovoz v Rusijo je silno zrastel •(.»i trenutka, ko jo bila ukinjena blokada. Zlasti velik je dovoz gospodarskih' strojev. Blago prihaja v Rusijo preko Revala in Narve ter preko Pe-trograda. Poljedelski stroji in poljedelsko orod je je večinoma avstrijskega izvora, železniški material pa je nakupljen na Danskem in Švedskem. = Padanje eene kavi v Trstu. Cene kavi so v Trstu v zadnjih tednih znatno padle. Cena kavi Santos, ki je še meseca maja letos notirala. 110 do 120 šilingov po 100 weightov, se je znižala na 87 šilingov. Cena kavi Rio se je v istem razmerju znižala na 67 šilingov. Pri teh cenah je povpraševanje nekoliko večje. Giavni vzrok padanju cen je po izjavi nekega brazilskega izvoznika, ki je te dni prispel v Trst, iskati v okolnosti, da je pričakovati letos obilen pridelek kave. Letošnji pridelek sc ceni na 12 milijonov bal, in sicer 9 milijonov Santos- in. 3 milijone Rio-kave. V Trstu so zaloge kave zelo reducirane. = Nove industrije v Karlovcu. V Karlovcu sc snuje tvornica za izdelovanje roženih predmetov (glavnikov, gumbov itd.). Kapital 3 milijonov kron, nadalje kartonažna tovarna (5 milijonov kron) in tvornica za izdelavo volnenega blaga. Udeleženi so: Pokupska banka v Kar-oveu, Industrijska banka v Zagrebu in neka tvornica v Zittau na Pruskem. Kapital 10 milijonov kron. Družba namerava zgraditi tudi velijo električno centralo s podeželsko napeljavo. = Prva jugoslov. tovarna gumbov. V Slovenski Bistrici se snuje „Prva jugoslovanska tovarna gumbov. Opremi se tovarna z najmodernejšimi stroji, kojih zmožnost bo pro-vzročila nepotrebnost vsakega uvoza gumbnega blaga. Izdelovale se bodo vse vrste gumbov iz roga, lesa, kosti in pločevine. — 200 , , . i . • • i raio zidati lastna stanovanjska po- se trdovratno zahtevajo visoke cene. 1 . j Pričelo se je že tudi v manjših mno- s,0P.la- ' žinah krompir izvažati. Domači kon- Dne zumenti se oskrbujejo na deželi z * Izpred mariborske porote. 21. t. m. so se vršile pred maribor- nakupom krompirja na debelo. Pla-skim porotnim sodiščem štiri razpra- čujejo do 1*50 K za kg. Dovoz gob ve zaradi tatvin. Ivan Fradl iz Kalu-: je prenehal. šaka in Friderik Sodeč iz Št. Jurjaj = Ccne keraikalij na Dunaju. cb Scavnici sta posestniku Ivanu So- Xa Dunaju se je pretočeni teden no-doniji iz Zepovca ukradla dve kobili. tirr]o: Glaciberjeva sol (kalcinovana Fradl je bil ze pri zadnji poroti ob- in kemično čista) 18.50 K, formal-sojen na tn leta težke jece, Sodeč, ki doti^-d (30%) 140 K, žveplom na- = Tržaški veletrg. Italijanska vlada je dovolila prosi uvoz na tržaški veletrg za vse predmete, katerih uvoz je drugače prepovedan. Veletrg ie preložen na čas od 9. do 21. oktobra. = Prodaja srečk razredne loterije ie po vesteh iz Beograda poverjeno Udružcnju invalidov. = Švicarski denarni zavodi stoje K, neposredno pred katastrofo. CVopis- Borze 22. septembra. Zagreb. Danes vsled židovskega praznika ni bilo borze. Situacija je bila slaba. Dolarji so močno poskočili, toda banke se jih niso upale kupovati. Sicer pa je bil danes v Zagrebu semuji dan. Dolarjev je bilo dosti na pouudbo. Beograd, valute-, francoski franki 194 do 198, dolarji 27.50 do 28, lire 125 do 120, marke 4(5.50 do 47. i le ji 56.50 do 57.50, češke krone 45 ; do 40, avstrijske krone 9.70 do 10, j funti 93 do i 00, levi 10 do 42, na-I>oleondorji 106 do 107.50. Devize: London 100 do 101, Pariz 192 do 193, Ženeva 465 do 470, Rim 120 do 125, Praga 39.50 do 40. Berlin 47 do 47.50, Dunaj 10.10 do 10.20. Dunaj, devize v prostem prometu: Zagreb 243 do 263. Budimpešta 96 do 106, Praga 401 do 427, Varšava 100 do 114, dinar 980 do 1030, dolar 237, lira 1090, lej 515 do 517, vublji 2S0, marka 497*50, francoski franki 1700, švicarski franki 4075, funti 850. Ziirich, devize: Berlin 9'85, Ho laudska 192.75, Newvork 622, London 21.63, Pariz 41.70, Milan 26.70, Bruselj 44.25, Kopenhagen 84, Stockholm 125.75, Kristijanija 84, Madrid 90.75, Biienos Ayre~ 220, Praga 8, Beograd 21, Zagreb 5, Du-naj 2.65, žigosane 2.40, Budimpešta 201etni poljedelski delavec Konrad (»s do 99%) 17 K prompt franko svojim kapitalom inozemstvo. Pasiva Turk iz Slovenje vasi pri Ptuju je Dunaj. :tc velevažne banke znašajo 55 mili-bil zaradi več vlomov in tatvine de-! _ ^_______..... i_s;ss_ m_________jonov švicarskih frankov. bil zaradi vec vlomov in tatvine de-; = Novosadsko tržišče. Trgovina v narja m blaga obsojen na tn leta pretcklem i0ihm je bila mnogo živah-težke ječe. ISletni Vinko Gajsek iz , nejša, ker se je kupovalo blago za Cetnožic, ki je ukracel Josipu Vero- c;:sp0i.h Domači paromlini spočetka neku iz Hajdme pri Ptuju 6520 K nj,0 ii0tGji nakupovati po tržnih ce-in srebrno uro, se bo moral zato po- naju p^pje pa ker so se bali. da koriti 18 mesecev. — 231etni Ludovik bi ostali brez blaga, plačali tudi Laporčak, ki je ukradel svojemu go-;iržno cene. Pšenica je notirala 780 snodarju Stanislavu Zanioli v Št. Le-; ,i0 S20, rz 630 do 060, a je Lilo malo jonov == Prva industrijska železnica z motornim pogonom. Crveraška sladkorna tovarna je oddala minuli mesec prometu svojo prvo 0V2 km dolgo železnico z motornim pogonom. Železnica služi za prevažanje sladkorne pese. — 4. voziti red na železnici. Ker nartu v Slovenskih goricah konjsko; blaga, jr čmer 440 do 480, oves 220 j so zaradi visokih železniških tarifov upravo, je bil obsojen na iS mesecev:do 240. brez interesa, koruza 130 du 1, in 2. razred prazna, 3. razred pa ječe, 1140 neličkana. Ccnc moke so se ne-1 prenapolnjen, zato namerava madžar- Vrcmensko poročilo. Ljubljana 306 m nad morjem Dan 21. sept 82. sep: SS. sept d o ta > o Si* -s 22 I E e 3 h Ooe -si 2, t. t-i 23. uri 740-6 19-6 8. uri 741-7 15-S 15. tui 7*1-0 24-0 Vetrovi brez vetra sLjng Nebo pol. obl megla del. obl. Obir 204* m nad morjem SI. sept. 22. mi t*, sept: 8. ari 600-3 «009 •IS*- megla Sreda a včerajšnja temperatura 20-0, normalna U't Vremenska napoved; Lepše, mirno vreme brez padavin. ** m Kuga/ Ena najstarejših, znanih in nalezljivih bolezni ) je kugn. Popisi te bolezni ao nahajajo že v spiskih zdrav- j nikov iz drugega stoletja pred Ivri-stom. Zelo razširjena epidemija kuge se je pojavila v Evropi v šestem stoletju pod imenom kuga Justinija-na. Najbolj pogubonosna za Evropo je bila epidemija kuge v letih 1340 do 1351; takrat je umrlo v Evropi za kugo okolu 25 milijonov ljudi. Od ' tega časa je bila kuga več ali man j stalno v Evropi, šele koncem osem- j najstega stoletja je izginila. Kpidc-mična pa je ostala kuga v južnih pokrajinah Azije — južna Kitajska, i Indija, vzhodna Perzija, južna Arabija. Od tod so se razširjale še večje in manjše epidemije v sosedne dežele. V Evropi se niso več pojavile večje epidemije, pač pa so se pri- * Po došlili poročilih se je na Reki pojavila bubouska kuga. Da seznanimo čitatelje o opasnosti te strašne bolezni ter jih opozorimo na kak način se je mogoče pred njo čuvati, donašamo gorenji članek iz strokov-jaikega peresa. potili posamezni slučaji kuge v pristaniških mestih, kamor so jih zanesle ladje, katere so prišle iz ori-enta. Kugo povzročajo specifični bacili, ki se pri srednji toploti in v vlažnem okolišu zelo dolgo časa ohranijo. Na suhem, na solneu, ali pra dotiku z razkuževalnimi snovmi, pa ti bacili zelo hitro poginejo. Bacili pridejo v človeško telo po najmanjših kožnih ranicah, po sluznici v ustih in nosu, ali pa tudi na ta način, da se jih z zrakom vdiha. Vzrok, da se kuga na nekaterih mestih tako trdovratno drži, je naj-brže ta, ker so drže bacili v podganah, miših in bolhah teh živali, katere je zelo težko iztrebiti, osobito tam, kjer se nahaja higiena še v povojih. Kuga uniči podgano in miš, njene bolhe zapuste mrtvo žival, pridejo na človeka in ga okužijo. Toda tudi različne muhe in druge mrčesi prenašajo kugo. Pri človeku se pojavi kuga na več načinov. Od okužene kožne rane pridejo bacili v mczgovne žleze (Lymph- driisen), te zelo o tečejo, se ognoje, gnoj prodre na površje in napravijo se po životu velike, zulo nesnažne gnojne rane; v tej pojavi se imenuje kuga bubonska. Na I tek i imamo slučaju bubonske kuge. Ako pridejo bacili naravnost v pljuča, se razvije kužna pljučnica, ki nudi skoro isto sliko, kakor navadna pljučnica, :o da je v izmečku nebroj kužnih bacilov. Če pa pridejo bacili v kri, so razvije zastrupljen je krvi, kužna sep-sis. Umrljivost je pri kugi zelo velika; 70 do 00% vseh bolnikov umrje za to. boleznijo. Do novejših časov ni bilo zoper kugo nobenega uspešnega sredstva. V zadnjih letih so pa iznašli zdravniki različne vrste sirotk (serum), katera po poročilih, zlnsti angleških zdravnikov iz Indije zelo dobro vplivajo na kugo; vbrizganje seruma se mora pa ponavljati, ker imuniteta zoper kugo po vbrizganju seruma ne traja dalje kakor tri mesece. Najbolj zanesljivo sredstvo zoper kugo je pa pravilna profilaksa. Tamkaj, kjer vladajo redne higienične razmere, se | tudi kuga ne more razširiti. Najboljši dokaz temu jc epidemija kuge v kitaiskein mestu Kantonu leta 1S94. Tukaj je v nesnažnem in skrajno nehigieničnem kineškein delu mesta umrlo na kugi tekom šestih mesecev ; 174.000 ljudi, medtem, ko v evro-ipejskcm delu mesta, kateri je ločen 'od kineškega dela z samo 18 m ši'< -| kiin zalivom, ni umrl niti en k, katero dejstvo jo pripisovati samo tamkajšnjim urejenim higieničnim razmeram. Kjer bi se pojavila kuga, je treba takoj v bolnici izolirati bolnika, vse ! osebe, katere so prišle z njim v do-I ko, se mora skozi deset dni opazovati I gtolo njihovega zdravstvenega stanja, izvesti se mora na j točne j šc oči-| ščenje in razkuženje vse okužene hi-jše, pokončati se mora vse miši, pod-jgane in drugo mrčes, po potrebi tudi mačke. Ako se postopa v vsakem slučaju kuge na ta način, je s tem dano najboljše jamstvo, da se kuga ne razširi. Strogi mednarodni sanitarni predpisi glede pomorske plovbe, kateri se [z največjo natančnostjo izvršujejo, zabran ju jejo, da bi sc kuga v Evropi pojavl jala v obliki epidemi j, kar tvori velik triumf higiene in medicinske vede. Sofcolslii yestnih. sv Koroški dan. Poživljamo ponovno vsa bratska društva, da pri-; rede v nedeljo, dne 26. t. m., zbirke j za Narodni svet na Koroškem. Po-| vsod naj se vrše tudi manifestacijska zborovanja. Dolžnost vsakega dru-i štva je, da žrtvuje vse, kar je v njegovi moči. Nemci žrtvujejo ogromne vsote za agitacijo in delajo z vsemi silami na to, da uničijo naš živelj. Zato je dolžnost nas vseh, da v zadnjem trenutku storimo vse, kar je v naši moči. Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". i Odgovorni urednik Vit F. Jelene. £ oglasi. za perilo iu obleko se priporoča. Naslov pove «Jutro». 174 3-3 MflfflP za enakosiuerni tok, 300voltne, UlUlill napetosti najmanj 40 amperov, se išče v nakup. — Ponudbe na Delniško tiskarno v Ljubljani. 194 2—2 Urna in zanesljiva žensfaa," Ijani dobro spozna, dobi lep postranski zaslužek. Zglasi naj se v upravništvu «Jutra». jjnhil jgfp mirna gospodična v sredini UIIUU IME mesta, mogoče s klavirjem, proti dobremu plačilu. Ponudbe na uprav-ništvo « Jutra« pod „2044". 186 3—2 Charles Princ Ljubljana Manufaktura 196 13-1 Zaloga: TurjaSki trg 1. Pisarna: Židovska ulica 1/8. Velili štedilnik, sS pomanjkanja prostora proda. Več se zve v upravništvu «Jntra». 32 11 Po ^^"dvoholKs, £SŠ šivalni stroji Sprejmejo so v popravilo dvokolesa In rasni stroji pri BATJELU, LJubljana, Stari trg it. 28. 67 10-10 Sobo z električno razsvetljavo iščeta dva srednješolca. Cena postranska stvar. Cenjene ponudbe na upravo lista pod «Jutro*. 184 6—3 Sllrikinin Pn(ln0 ln pošteno, iščem za UIUAIUIIJU, vsa domača opravila. Dobro moč plačam dobro. Naslov se izve pri upravništvu «Jutra>, Sodna ulica 6. 189 2 zaBn^upe transportno fiolo lažjih stvari. Reflektira se le na dobro očarano kolo. Ponudbe na upravo «Jutra». 188 2 dobro ohranjeno žensfto fiolo.Pl na upravništvo «Jutra». ' 187 Osebni avto, kopaj nov, se poceni proda. Vpraša naj se: „Dasoh", Resi jeva cesta st. 1, n. nadstr. Telef. 68. 199 2—1 MARIJA TIGAR ISSSSmSS, =Ljubljana= Selenburgova ulica papirja 110 * in razglednic. Vet kofporterjev sprejme takoj l B. Za 50 letnico Jenkove smrti je priredila Tiskovna zadruga III. izdajo 65 8 Simon Jenkovih pesmi, ki jih je nanovo uredil dr. Joža Glonar. Knjiga velja bro§. 10 K, vez. 15 K, po poŠti pripor. K1*80 več. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št. 6. pilili m jlačči iz iristir VVaterproof cloth se dobe pri tvrdki 166 8-2 A. & E. Skaberne Ljubljana, Mestni trg St. 10. Na drobno! Na debelo I JOS. FABIANI Ljubljana, Prešernova ulica 54, nasproti glavne pošte telefon interurb. 648. Velika zaloga špecerijskega in kolo-nijalnega blaga, likerjev, namiznih 116 in dezertnih vin. 6—3 Naročajte spi?e o naši državi: A Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovenoev, I. del 15 K, IL del, 1. snop. 21 K, 2. snop. 21 E. Dr. Sagadin: Nad sadainji ustavni položaj. Cena 16 K. Dokumenti o Jadranskem vprašanja. Cena 18 K. 128 5 Po pošti priporočeno velja vsaka knjiga K 1-80 več. Naročila sprejema Tiskovna zadruga v LJubljani, Sodna nlioa 6. Klavirji na obroke harmoniji, violine, strune in vse glasbene potrebščine. Velikanska zaloga. Alfonz Breznik, bivši učitelj Glasb. Uatloe, Kongresni tpg št. 15. Nova partija gonilnih jermenov 151 3 Dobavlja: „Drava", lesna trgovska in industrijska delniška družba Maribor. ??? čite !!! V teka 10 dni prispe večja množina dežnih pla&čev v vseh številkah od 44 do 56 in v raznih oblikah za dame in gospode. Izdelek in kakovost švicarska v ceni od K 900"— do -1 K 1050 — za komad. — Zajamčeno nepremočljivi! Naročila sprejema: Prva kranjska razpošUjalnioa Ljubljana, Dvorni tpg. Pri poštnih naročilih zadostuje samo navedba številke. Vsake vrste 195 slamniki in klobnki se sprejemajo v snaženje in predelovanje. Brilli, Healjeva cesta št. 22/1. !! Papkete !! Hrastove ln bukove deičioe ima vedno v zalogi. Prevzema polaganje in popravila starih podov, kakor tudi vsa mizarska dela. 185 3—2 Ci2?il Primožič, mizarstvo ln parkete, Trnovski pristan 4. Pisalna miza Iz trdega lesa, se proda po zelo ugodni oeni pri 198 Jo«. Slejko, Zgor. Šiška št. 82. Tritonski tovorni avtomobil 36 Hi', dobro ohranjen, proda: Praac Preinfalk, Litija ob jnž. žel. Zahtevajte v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih »JUTRO« Upravništvo dnevnika »Jutro", Sodna ulica štev. 6 sprejme zanesljivo izvežbano strojepisko. Oglasijo naj se le prvovrstne moči z večletno prakso. DELNIŠKA TISKH ======== D. D. ==========s== (prej Tiskarna Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg) v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 16 se priporoča 35 9 za izdelovanje vseh tiskovin od po-setnic do najumetnejšega barvnega tiska, kakor tudi za natiskovanje listov, časopisov, trgovinskih in uradnih tiskovin. Vsa ta dela izvršuje kar najhitreje in po strogo strokovnih pravilih. -a p—a p—a p—a s—a p—a i p—a i p—a p—a b—a p—a p—a p-i 99 d« SE o* z. 21 104—9 Liubliana« Dunajska cesta št 9 ima v skladišča in oddaja po najnižjih cenah: Pšenično moko, pšenico, koruzo, oves, koruzo za krmo, pšenične otrobe, proseno kašo, ješprenj, sladkor, češki, v kockah, amerikanski, Java kristal beli, kavo, najfinejše namizno jedilno olje, testenine, sir, riž, Ceylon-čaj, poper v zrnju, sol, vžigalice, milo in petrolej, belo čiščen, snkneno in manufak-tnrno perilno blago, čevlje, moške, ženske in deške, ročno delo, trpežno, v vseh številkah. hflB-aB-flP-a^B^UMllB-flB-flB^R-fltMng ^TZZZTo kniigoveznico, ki izvršuje knjigoveška dela od najpreprosieje do najfineje vrste. Naročajte in širite sledeče leposlovne knjige: DostoJev>klJ-I.*vsUk: Besi. Roman ▼ IV. delih. Broi. 36 K, vez. 46 K, po pošti pripor. 4 K 60 v več. Goneourt-Pastuškin: Dekle Eliza. Roman. Broi. 10 K, vez. 16 K, po pošti 1 K 80 v več. Oarvantes-Sorli: Tri novele. Broš. 10 E, vez. 16 K, po pošti 1 K 80 v več. Shakespeare - Zupančič: Sen kresne noči. Broš. 22 E, vez. 28 E, po pošti 1 K 80 t več. An te Debel Jak: Solnce in sence. Broš. 10 E, vez. 14 E, po pošti 1 E 80 v več. r Stritarjeva antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Broi. 18 E, po pošti 2 K 60 v več. Josipa Jurčiča zbrani spisi. Draga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. I. zvezek broi. 18 E, po pošti 3 E več, II. zrezek broi. 22 K. po polti 2 K 60 v več. Knjige se naročajo pri založništvu: Tiskovna zadruga v LJubljani, Sodna, ulica 6. 66 10 I