ŠKOP — ŠOP — ČOP
Članek Milka Matičetova v JiS 1959, 221—222, zlasti pa dopolnilo Ivana Gra-fenauerja sta ponovno pokazala vso nesmiselnost preozkega purizma in trebljenja tako imenovanih germanizmov. Vprašanje »Kje bomo začeli trebiti in kje nehali?« (Grafenauer) je povsem upravičeno. Koliko je še takih in podobnih »šopkov«, o katerih mislimo, da so čisto slovenski (spominjam se, da sem bil nekoč grajan, ker sem dejal »šajba« namesto slov. [!] »šipa«). S tem pa se znova kaže potreba ali zahteva po slovarju izposojenk in tujk. JiS je prinesel že marsikak tehten prispevek (n. pr. Bajčev idr.), ki lahko služi za dopolnilo Pleteršnikovim, Strekljevim, Ramovševim, Grafenauerjevim, Keleminovim idr. dognanjem. V doslej zbranem gradivu izposojenk iz nemščine pa pogosto pogrešam pravilno izhodiščno obliko, glasoslovno in zgodovinsko utemeljitev pa živo ozadje, ki je povezano s problematiko izposojenk. Velika pomoč pri ugotavljanju starosti izpwsojenk bi bil slovar naših protestantov.
I. Grafenauer izvaja (JiS 1959, 222) čop in šop iz nem. Schopf. Ne ena ne druga beseda ni iz Schopf. Izposojenka iz stvn. scoup »Bund, Büschel« je slov. skop (skopa, škopnik in druge izvedenke) v pomenu »Schaub, ein Bund Stroh« (Pleteršnik); za veliko starost govori vzglasni soglasniški sklop šk iz stvn. sfc (izgov. šk). Stvn. scoup se razvije v srvn. schoup »Gebund, Bündel, Strohbund« (Lexer). 2e v srednjeveškem bavarskem osredju se diftong ou dialektično zlije v dolgi o, prim. ime Schobser (tiskar v iVIünchenu 1497—1531, gl. Schmeller II s. v. Schaub). Izhodiščna oblika za slov. šop se je torej izoblikovala že zelo zgodaj, gotovo pred 15. stoletjem. Tako smo isto besedo sprejeli dvakrat v dveh različnih časovnih obdobjih. Da šop zares ni iz Schopf, kaže p;', ki da po navadi slov. Tudi novobav. Schaub ne pride v poštev, ker se beseda v narečju izgovarja šdb ali šd', švabske izvedenke iste besede pa imajo u, n. pr. Schuppus, Schuppisen, Schuppesgut itd. (Schmeller).
V sporu »pušeljc ali šopek« bi se glede narodnih pesmi postavil ob stran M. Matičetovu, predvsem zaradi zvočnosti; v prozi idr. pa bi se odločil za šopek, ker nepKDUčenemu ne zveni nemško, ker je starejša izposojenka kakor pušeljc. Ali je »kita cvetja, kita prediva« še dopustno?
Slov. čop ni iz nem. Schopf (kako razložiti prehod š v č in p/ v p?). Slovanske besede čub, čup, čubek, čupa, čuper, cupryna in druge izvedenke, vse v pomenu »Schopf, Büschel Haare«, pričajo, da gre za domačo besedo, ki jo izvajajo iz ide. *qeup/ *qeub (Berneker SEW I, 160). iVIogoče pa je, da se je pod vplivom nem. besede prvotni u spremenil v o. Dušan Ludvik
252