1 
1 
... 1.. ... 
1967 .... 
ZVEZE GEODETSKIH INŽENIRJEV 
IN GEOMETROV SR SLOVENIJE 
13::tLTEN 
ZVEZE GEODETSKIH INŽENTRJEV IN GEOMETROV SLOVENIJE 
Leto 1967 Ljubljona, april 1967 št. l. 
vsebina: Stran 
l. 8 redna seja sekretnriatn zveze GIG SR Slovenije l 
2. Poročilo s 3. sestanka Zveze GIG Jugoslavije 3 
3. Geodet skn upro,v,2 SRS: Kompleksna evidenca nepremičnin 7 
4. Geodetsko, uprnva SRS: Znkona o regionalnem prostorskem plnnironju 
in urbanističnem ploniro,nju sta važno, tudi zn geodetsko stroko 10 
5 • .L\nton Lesar, dipl.ing.geod.: Regionalna dokumentucijq, 12 
6. Ivo.n Krča, geometer: Pravno uveljavljene rtt>:vih izmer 14 
7. Peter Šivic, dipl.ing.geod.: Nekaj vtisov z dela v Tmlisu 16 
8. Franjo Rudl, m1.iv. prof.: In memoriam dipl.ing. s. Svečnikovu 21 
9. Informacije 
o,) Družbeni plo,n Slovenije in geodetska dejnvnost 24 
b) Resolucija o izvo,jonju gospodarske politike v letu 1967 in 
geodetska dej o,vnost 24 
c) Sprejet je zci,kon o finnnciranju geodetskih del iz pristojnosti 
federacije od leta 1966 do leta 1970 25 
d) Odlok o progrrunu zn finoncironj e regionalnega prostorskega pla-
niranja SR Slovenije - govori tudi o geodetskih delih. 25 
e) .Sodelovonje pri študijsko-analitičnem in znanstveno-raziskoval-
nem delu med Geodetskim zavodom SRS Ljubljana, Inštitutom za 
geodezijo in fotogrametrijo pri FAGG Ljubljana in Geodetsko. 
upravo SRS 26 
f) Strokovni izpiti v l. 1966 26 
g) Nove izpitne komisije za strokovne izpite 27 
h) Strokovno predo,vc1nj e 28 
i) Spisek diplomcwtov na geodetslrn-komunolnem oddelku FliGG v 
Ljubljo.ni v letu 1966 28 
j) Seznam diplomo.ntov geodetskega odseka na Gradbeni tehniški 
šoli v Ljubljeni v letu 1966 30 
lD. Obvestil,'.>, uredniškeg0, odbora Biltena 
a) Pregled izdatkov za Bilten št. 3-4/66 30 
b) Dohodki od novoletnih čestitk 30 
c) Naročnina z0, leto 1967 30 
d) Sodelujte tudi vi v Biltenu 30 
11. Možnost w, delo geodetskih strokovnjakov v nerazvitih državah 31 
~ - - - - - - - - - - - - - - - -
Izdala: zveza geodetrucih inženirejev in geometrov Slovenije 
Uredniški odbor: lilrance Bratkovič, Ivan Golorej, Anton Košir, Stanko Majcen, 
F:t:r 11 j o Rudl, Marj an Smrekar, 
Prispevke pošiljajte na nalov: Stan~o Majcen, Geodetska uprava SRS - Ljubljona, 
Cankarjeva 5/III 
Po naročilo. ob{-C'..Vljamo v Biltenu; oglase, razpise in podobno. 
B. REDNA SEJA SEiffi.ETARIATA ZVEZE GIG SR SIDVElUJE 
Seji, ki je bila dne lo.2.-1967, je prisostvovalo 8 členov sekretariata in 
predsedniki nekaterih komisij zveze (Jenez Obreza, Ivan Golorej, Emil Gostič, 
M2.rjan Jenko, Stanko Majcen, Peter SvetH:, Ivan Urh, Karl Zupan) in 3 Člani 
nadzornega odbora (l111ton Košir, Jože Senčar, Oton Steiner). Seje sta se u-
deležila kot gosta še tov. Miro D~man, predsednik komisije za geodetsko 
problematiko pri sindikatu gradbenih delavcev, in tov. Franc Ule s, tajnik 
komisije za geodetsko dejavnost pri Gospodarski zbornici SR Slovenije. 
D n e v n i r e d : 
l. Pregled sklepov prejšnje seje sekretariata zveze. 
2. Razpravo, o geodetski dejavnosti. 
3. Poročilo o 3 seji predsedstva zveze GIG Jugoslavije. 
4. Ro,zno 
Ad 1) Predsednik zveze, ki je vodil sejo sekretariata, informira pri-
sotne, da so sklepi prejšnje seje v glavnem izvršeni, nekateri sicer še ne 
v celoti, vendar pa je verjetno, do, bodo v kratkem. Še vedno pa ni bilo ob-
čnega zbora ljubljanske.podružnice, čeprav se že od 5. redne seje sprejemajo 
sklepi, da je treba ta občni zbor čim prej sklicati. 
Ad 2) Uvodoma je predsednik zveze tov. Obreza ugotovil, da se v zad-
njem času že kažejo pozitivni rezultati široke aktivnosti raznih geodetskih 
inštitucij. Ti rezultati so razvidni iz družbenega plana razvoja SR Slovenije 
v obdobju 1966 - 1970, odloka o finančnem programu regionalnega prostorskega 
planiranja, osnutkov zakonov o regionalnem planiranju in o urbanističnem pla-
niranju in zo,lrnna o financiranju geodetskih del iz zvezne pristojnosti za ob-
dobje 1966 - 1970 leta. 
Tov. Miro Dešman poroča o delu komisije za geodetsko problematiko pri Sindi-
katu gradbenih delavcev. Ta komisija obravnava problematiko geodetskih kadrov, 
pripravlja analizo osebnih dohodkov geodetskih strokovnjakov. Na osnovi dose-
daj zbranih podatkov ugotavlja komisija, do., so osebni dohodki v geodeziji 
precej nižji od drugih strok. V teku leta bo komisija izdelala tletajlno po-
roČilo o teh vprašanjih in ga predala predsedstvu sindikata. Komisijo. bo ob-
ravnavala tudi medsebojne odnose med geodetskimi delovnimi organizacijami, 
vprašanje medsebojnega sodelovanja in eve11tual11e integracije. Razen navede-
nega se bo ukvarjala tudi z vprašanji, ki prizadevajo geodetsko zakonodajo. 
Tajnik komisije za geodetslro dejavnost pri Gospodarski zbornici SRS, tov. 
Franc Ules, je podal poročilo o delu te komisije. Poudaril je, da je konii'sija 
do sedaj delalo. na izdelavi programa in perspektivi geodetske dejavnosti. Ko-
misija je posvetilo, posebno pozornost zakonom o urbanističnem in regionalnem 
prostorskem plru.1iranju, ker ta dva zakona direktno prizadeneta geodetsko de-
javnost, Pripombe komisije so bile posredovane Republiškemu sekretariatu za 
urbanizem, ki je v glavnem te pripombe osvojil. Komisija si je sestavila pro-
gram dela za 1, 1967, v katerem je dsn poudarek republiŠlcemu zakonu o geodet-
i.ski dejavnosti; nadalje namerava komisija sodelovati pri sestavi navodila o 
vsebini in merilu geodetskih osnov in o zakoličenju, katerega bo v skladu z 
zakonom o urbanističnem planiranju izdal Republiški sekretariat za urbm1izem 
v sporazumu z Geodetsko upravo SRS. Komisija ima v planu tudi obdelati več 
- 2 -
strokoV11ih tem s področja geodetske dej aV11osti, predvsem one, ki so za gospo-
darstvo nujne. 
Po teh poročilih se je .razvila Živa razprava, v kateri je bilo poudarjeno, 
da je pozdraviti vsako akcijo, ki prispev1c1, k napredku stroke in je v korist 
družbe, Taka ocena je tudi dana delu obeh komisij; Poudarjeno je bilo, da 
je potrebno, _da se delo obeh komisij koordinira m da bi bilo Člob:ro, eh je 
o delu teh komisij seznanjen Eirši krog geodetskih &'trok~1'.;,jdrnv. 
V nadalev211ju seje je bilo g0vora predvsem o vprašanjih regionalne in urban~-
skJB .::dokumentacije. Pri tem j e bilo poudarjeno , da je geodetska stroka še v se 
premalo naredila 112, tem področju. Ni dovolj dati pripombe k zakonskim pred-
pisom, temveč je potrebn'o konkretno obdelati· še vrste drugih vprašanj, ki so 
zelo nmjna. Le če bomo aktiV11i in znali prikazati kako je možno posamezna 
vprašo.nja rešiti lahko pričab;jemo željene razultate. Ugotovljeno je bilo, 
da se študijsko ano.litičnemu ter znanstveno-razislrnvili.lnemu delu posveča pre-
majhna pozornost, VpraŠ311je mehmil.izacije, automatizacije je aktualno v več 
panogah geodetske dejaV11osti. 
V zvezi z zakonom o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, je l)ilo izre .... 
čeno vrsto kritičnih p:ripomb, Pri zbiranju potrebnih podatkov za določitev 
prispevka w. uporabo mestnega zemljišča v Ljubljani.se jo pojavilo več pro~ 
blemov, do katerih ne.bi prišlo, če ui upoštevali pripombe geodetskih orgo,-, 
nov, ki so jih dali pravočasno, 
Po končani razpravi po tej to čl~i se sklene: 
a) Komisija v sestavi:. Senčar, Ules, Urh povabijo novinarja 11 Dela11 tov. Pre-
šema_v imenu Zveze GIG Slovenije ter ga obvestijo o razpravi nn tej seji, 
predvsem o vpraš011jih urbonske dolmmantacije in o prispevku za uporabo za 
me'.stno zemljišče. 
b) Ko bodo sestavljene teze o republiškem geodetskem zakonu bo formirana po-
s.ebria komisija, ki naj detajlno lJOŠtudira te teze. 
Ad J) Pqmoilo o J seji predsedstva zveze GIG Jugoslavije je podal 
tov. Emil Gostič, Njegovo pismeno poročilo je v tej številki 11Biltena,11 po-
sel:Sej objavljeno, 
Ad, 4) P011OV11O je bil sprejet sklep, da naj ljubljanska podružnica 
čimprej skliče občni zbor. 
V zvezi z izdajonjem "Biltena" naše zveze je bilo poudarjeno da je za leto 
1966 plačalo 11a1~očnino le okrog 20 posameznikov in nekajj deloV11ih organiza-
cij·. Zaradi navedenega je sprejet sklep, da je ukiniti individualno naro-
. čnipo in do, je poskusiti še s kolektivno naročnino ter eventuelno delno dvi-
gniti Članarino, V "Biltenu" naj bi objavili o svojem delu tudi komisiji z2. 
geodetsko dejavnost pri Gospodarski zbornici in pri Sindikatu gradbenih de-
lavcev, 
~ 3 -
P O R O Č I L .o 
s J. sestonka predsedstva zveze geod. inženirjev in geometrov Jugoslavije 
z dne 27 .Xi! .-,1966 v Beogradu 
D n e v n i r e d 
1, Vloga in naloge organizacij geod. inž. in geometrov v novih 
družbeno političnih razmerah 
2. Poročilo o delu sekretariata in stalnih strokovnih komisij v 
času od 24.XI.65 - 27.XII.-1966 
J. Sklicanje skup8Čine in kongresa ZGIGJ -
4. Strokovno posvetovanje o temi: kataster podzenmih in nad-
zenm.ih instalacij 
5, Izdajateljska dejavnost ZGIGJ: a) Geodetski list 
b) Geodetski godišnjak 
6. Poročilo nadzornega odbora ZGIGJ za leto 1965 
7, Predračun dohodkov in izdatkov ZGIGJ za leto 1967 
s. Razno 
l.) Vloga in naloge organizacij. geod, inž. in geometrov, Še pred 
sklicanjem redne letne skupščine ZGIGJ je potrebno razčistiti niz vprašonj, 
ki se postavljajo pred našo organizacijo prav v času izvajanja g·oE?p6dSt.t'°..s'k@~r0-
forme, lw,tera od vseh družbenih organizacij zahteva do., se sna:ie finansirajo 
in prilagodijo splošnim družbenim in gospodarskim premikom v državi. Do seiiaj 
je naš.a zveza delovala kot eden od mobilizacijskih vzvodov družbe pri izvo,ja-
nju družbenih planov. Zaradi tega se tudi organizacija ni bistveno spremenila. 
Bile so uvedene določene spremembe v skladu s splošnimi družbenimi premiki, 
toda te niso bistveno spremenile vsebine, včasih so aelo zavirale alct5:'rn.'C'5t 
organizacij, ali pa zoževale vire finančnih sredstev (oc)pravljanja kolekti-
vnih Članov, teritorialna navezanost organizacije in drugo). 
V novih razmerah dezintegracije državne uprave in gospodarstva si naša sku-
pnost prizadeva doseči isti cilj - izgradnjo socialistične družbe. Tudi naša 
Zveza se mora znajti, da bi si mogla določiti svoje mesto> naloge in potrebe 
v sklopu skupnosti. 
Sekretariat smatra, da se organizaciJe in Članstvo še pred skupščino izja-
snijo in dajo predloge predvsem o naslednjem: 
a) Kakšna naj lJo vsebina dela (program) naših organizaclJ, iz kater!B:'.se more 
videti, kateri posamezni in splošni interesi vežejo elane v zvezo. 
b) Kakšna organizacijska oblika bi zavarovala uspešno delovanje in zainte-
resiranost članstva in s tem tudi vplivala na povečano VČ:•]1.;i.Jej:w~;te r--ir;efi/d<r.l;-.-
skih st ro1c~1'n'j l'lk&"V 'V'. :iVG zo • 
- 4 -
o) Viri financiranja in vzdrževanja naših organizacij. 
č) Vprašanje dela in obstoja stalnih komisij. 
o teh vprašanjih bi se moralo izjasniti članstvo z anketiranjem. 
Mnenja sekretariato.., ki pa nikalrnr niso definitivni odgovori na zgornja 
vprašanja so: 
e,) Imeti moramo toJcšno organiza01Jo Jmtera k, ::: Z'c)0:'..r1 jevc1,la tudi nekatere 
naloge iz pristojnosti sindikata o zaščiti interesov članstva. Naše interese 
je treba razumeti mnogo širše od nekih vsakdanjih in jih vklopiti v in-
-terese skupnosti, čepr2--v so bomo verjetno kdaj konfrontirali z njenimi o:J'.'-. 
gnni o nekaterih konkretnih vprašanjih (plMironje izmere, tehnično, pomoč, 
znanstveno-raziskovalno delo, investicije, šolstvo, litn,dri itd.) za ko,ter2, 
se bomo morali uporneje boriti kot dosedaj. Vsekakor je te interese potre-
~- bno imeti v vidu in jih odločno vnesti -v program, 
b) Glede org1:111izaci';l1e oblike- se ni potrebno držati nobene sheme, Zdi se rn:un, 
do, bi osnovna orgrmizacija morala biti v podjetju - ustanovi. Včlanjevali 
bi se tudi strokoV11jaki drugih strok, ki delajo v istem podjetju. Prite-
- g:mi ti bi bilo potrebno v naše članstvo tudi študente in di j alce geodetskih 
šol, da bi se mogli spoznati z delom v naši org8nizaciji, Na ta način bi si 
pridobili aktiviste za bodoče delo, kajti dejstvo je, da število Članstv0, 
stagnira kljub temu, da konča vsako leto šolanje na stotine mladih geodet-
skih st rokovnj oJrnv. 
c) Posamezne orgonizacije bodo prisiljene da same najdejo sredstva za svoj 
obstoj, kajti dosedanji način proračunskega vzdrževQllja odpade, S tem, da 
skupnost pričakuje od družbenih orgnnizacij pomoč v 1m10gih vprašanjih je 
tudi sama pripravlijena nuditi finMciranje akcij splošnega značaja kot so 
kongrasi, posvetovanjo,, simpoziji itd. - O tem smo že delili zagotovila 
na najvišjem mest11, 
Naša Zveza org.::mizirsna po novih nači:.lih bo mogla nuditi veliko pomoč po-
djetjem in ustBJ1ova1n in to v smislu negovanja odgovornosti, strokovnosti 
in poklicne etike kot tudi zavzen1211j e za družbeno koristne in pravilne re-
šitve. Tudi doslej so je upoštevalo mnenje zveze. Zato je tudi potrebno, 
da so delovne· organizacije lrnlektivni Člani zveze in da s svojimi Članari­
nami prispevajo k njihovemu delu. Morda bi na primer od pogodb za izvajanje 
s:t:rokovnih del uvedli določen procent za Zvezo itd. -in s tem omogočili 
s;:µnovzdrževonje naših organizacij. 
č) Nekatere komisije in sekcije niso izpolnile programov svojega deh,. Vpra-
š1mje je, če morajo v tej obliki še naprej obstojati, 
2,) Delo sekretariata v času od 24.XI.-1965 - 27 .XII.-1966. 
Na 15, rednih sestankih so bila obravn~wona vprašanja v zvezi s sest8l1lwm 
komitota FIG-n, orc;aniziranjem geodetske razstave, organizacijo posvetova-
nja o šolstvu in kadrmh v geodetski stroki, o pripravah Z8, sodelovBJ1je naše 
Zveze na kongresu o vodah, ki ga bo organizirala Zveza inženirjev in tehnikov 
Jugoslavije v lGtu 1967 in o raznih drugih tekočih vprašanjih, 
Poleg navedenih 15. sestm1kov so se poswnezni Člani sekretariata često sesta-
jali z ,namenom, da 1Ji uveljavili razne že sprejete sklepe. 
a) Največjo pozon1ost je seluetariat posvetil organizaciji sestanka stl.lIJGf:t"t 
komiteta FIG-n. z zadovoljstvom ugotavljamo, da je organizacija tega sestankc1 
v celoti popolnomo, uspela. PredstaV11ild geodetske stroke iz posameznih drfo,v 
- 5 -
so po končnn0n zasoc1anju c1ali nasi zvezi priznru.1.je za dobro organiz~o delo 
sestMka, za sprejem in nastanitev udeležencev, en vso pozornost katere so 
bili deležni od prvega do zadnjega dne bi v.c.:aja pri no,s. Od precejšnjega šte-
vila udeležencev, kakor tudi od bivšega in sedanjega predsednika FIG-a je 
naša Zvezo, sprejela zolwalno, pisma za dobro orgBJ.1.iziran sestanek in prizade .... 
vnost naših ljudi. Vse to dokazuje, da napori naše Zvže niso bili zamilll. S 
to monifestnoijo se je povečalo število no,Ših strokovnih tovarišev in s tem 
tudi število prijateljev Jugoslavije. Predsedstvo Zveze izreka orgBJ.1.izaoij-
skemu odl)oru s predsednikom dr. ing. Muminagičem največjo zahvelo. 
b) Nič manj Še, ni zasluga naše zveze v zvezi z organizacijo "Razstave geodet-
tk~ dejavnosti 11 v naši državi, ki je na poseben način ilustrirala 11,<1Je do-
sežlce iz področja geodezije, fotogrametrije in kartografije in s tem vsebin~ 
sko obogatila sestanek stalnega komiteja FIG. Skoraj vse geodetske delovne 
organizacije so na nek način pomagale v tej akciji zveze s svojimi eksponati, 
denarno pomočjo, ali pa kak drug nnčin, za kar se jim predsedsetv0;,narj.ib.6pileje 
~ihtaltutifJJ Šo'p:ra,y posebno zaslužita pohvalo za svoje o.ng1.:1,Žiro.nje in po-
žrtvovc>,lnost pri orgon1z1ronju razsto.ve tovc,riŠc, prof. ing. Ilij2 Živkovic in 
p. polkovnik ing, Iv0,n Buder. 
c) Dne 7,VI.-1966 je bilo orgo.nizirono posvetovanje o šolstvu in ko,drih v 
geodetski stroki, ld je bilo po oceni sekreto.ric,to,, relo,tivno dobro pl°ipror 
vljeno. Tudi udeležbo, je bilo, zo,dovoljivo., Preostane no.m somo, do, poskrbimo 
z0o uresnioenje sproj1ih zc,kljuckov. 
č) Sekreto,rio,t je imel no,log6, do, se poveže z našimi operativnimi geodetskif)i 
orgonizao1Jcn1di (ustonovo.mi) v zvezi z vpro.Š011.jem vključevo.njo, orgonizo.oij v 
poslovno. združenj o... Vpro,Šo.njo.. v zvezi s tem je sekreto.riat predložil tudi 
zvezni geodetski upro,vi v pretres. zvezno, geodetsko, upro,va je julitlt: meseca 
1966 že imel.::, sest011.ek s predstavniki vseh zo. to vpro..Šanj e zo,interesironih 
orgonizo,cij. No, sesto,nku je bil:sp:pmg1lil'00.ključek 1 do, je formir:::mje poslovnih 
združenj koristno, zo., ko,r obstojo,jo tudi zo.konske rmnžnostL rmenovono. je bi1::i. 
tudi komisija treh čl~011.ov z no,logo, de,, do koncr, leto. 1966 izdelC', n,':cčrt 1)red-
pisov ( sto,tut, pro,vilo,) iz ko,terega bi bil rnzviden rno.terio.lno p:ewni poloč::i.j 1 
nc,čin poslovo,nj o, in drugi odnosi Členov eventuelno fo:rmiro11.ego, poslov11ea;o. 
združenj::,,. Delo komisije še trq,j,c. 
d) Sekr.eto.rio.t še ni posredovo,l pri organih državne upr&ive glede prizmmjo, 
benefioirčnee;o, sto.,Žo, v geodetski stroki iz ro.zlogo., ker od republiških zvez 
z izjemo 211-1.e gore ni prej e;I. mišlenj v zvezi s tem vpro,Šo.11.j ern. 
e) Delo strokovnih komisij: v letu 1966 se je največ angožirnlo, komisijr:, zo, 
šolstvo in ko.dre ki je are;C1X1izirnla posvetovanje o šolstvu. I(omisijn zo.. tisk 
je imelo, lonsko letm sesto.nek v Zagrebu na katerem je bilo predislrutirono 
stanje naše izdajateljske dej2vnosti in dane smernice zo. no..daljne delo. 
Ostale komisije so v tem obdobju v gl2vnem izvrševale tekoče posle. 
3.) Skliconje kongresa in skupščine zveze GIGJ. Z ozirom no. bistvene 
spremembe, ki so no,stale v naši državi in tudi v stroki terjajo sklioo.nje 
kongreso, zveze, no. katerem bi se presoje.le dosedanje izkušnje in določile 
nove smernice delovonjo, no, vseh poljih no.še dejavnosti. 
Sekretnrio,t je tudi rnišl!}enju, da som sistem delo, no,ših orgonizo,cij koJrnr 
tudi 1no.jlm2. finančna sredstva ne dovoljujejo, do, bi bile skupščine vso.ko 
drugo leto. To je tudi premajlmo obdobje, da bi ekipa kateri je .z,mpano vo..r-
stvo orgonizaoije mogle kaj bistvenega urediti. Zaradi tega je ta rok nujno 
treba podo.ljšo.ti, 
V diskusiji no, zadnjem (J) sestanku predsedstva je bilo sklenjeno, da bi 
sklicali kongres v letu 1968 in to takoj po končanem kongresu ZKJ - Kje naj 
bi bil kongres še ni določeno. Že sedaj pa je potrebno misliti o glavnem re-
feratu in o lrnroforatih. · 
Na kongresu naj bi poleg Jugoslovanov predlagali za Č:::i,stne in zaslužno olono 
tudi nekatere znone zo.slUžnu geodetske strokovnjake, iz prijatoljskih drŽ0,v. 
4.) Posvetov2nj o o lmtastru podzemnih in nndzenmih instal2.cij bo -že 
letos. Na njem bi so n0,j izkristaliziraln mišljenja o enotni evidonci insto,-
lacij, tako da bo zadoščeno splošnim potrebam in pa intoresom poson1ocmih strok. 
5,) Izdajateljsko, dojo.vnost: 
. a) Geodetski list so tisk1:1, v cca l. 900 izvodih. 
Po mišljenju nekaterih Članow predsedstva je potrebno monjati vsebino Goodot. 
lista, ker je do sed2,j bila preveč 2,kademska in neaktualna. Obravnavati bi bilo 
potrebno pro.ktične teme. Članki naj bi bili dolgi največ tri - štiri str.::.ni. 
Na ta nnčin bi so zanimanje z2, Geodetski list povečalo in s tem tudi število 
naročnikov. Treba je omogočiti podjetjem, do, bi ogi.b.ašo.li v Geodetskem listu, 
S populariziro.njem svojih izdelkov bi koristili sebi, finančno pa tudi Geodet-
skemu listu. 
b) Geodetski godišnjak izdaja Zvezn:.g~0doirskrliJ:l :il.pŽ.@irjev in geometrov Srbijo. 
Dolg v iznosu 2,ooo,oo N din po Zvoza GIGJ poravnaln, pri Gooknrti:_in s tem 
omogočila šo nado.ljne izdo.janje te koristne geodetske publikacije. Naklado, so 
bo v bodoče zmru1jŠo,lQ na 1000 - 1500 izvodov. · 
6 0 ) Poročilo no,dzornega odbora. Iz poročila nadzornego, odbora o stonju 
bl2go.tj.11e in fii1ančnern poslovanju ZGIG JUgoslavije z2 leto 1965 jo razvidno da 
so dohodki in izdatki v letu 1965 bili naslednji: 
a) dohodki 
b) izdatki 
Saldo 
6,951.062 s min 
5,624.724 S din 
l,J26.JJ8 S din 
7.) Predro,Člm dohodko_v in izdatkov ZGIGJ za leto 1967. V predraČlm 
dohodkov jo predv-ldeno, da bodo znašali dohodki cca 63. 500 N din pri Č,emor je 
upoštevona člru1arino., prodaja obstoječih strokovnih publikacij, kotizacija na 
strokovnih predo.vru1jih, dotacije Zveznego, izvršnega sveta in drugo. V prodro.-
Čill1U izdatl!:ov se predvideva potrošnja 63. 500 N din za osebne dohodke o,drnini-
strativi1ega delaven, za materialne stroške, zo, strokovna posvetovanja, zo, slu-
žbena pot ovsnj a v inozemstvo in drugo. 
B.) V točki razno so v diskusiji prisotni podali svoja mišljenja o 
vrsti alctualnih vprašanj , ki zadevaj o našo stroko. Mod drugim so bilo. o bravna-
vano, tudi naslednja vpraš:..mja: 
a) vzroki nezainteresinmosti geodetskih strokovnjo.kov za življenje v naši 
zvezi, predvsem mladih kolegov; 
b) potreba po reorganizaciji občinskih geodetskih upravi1ih organov, razŠiJ'.1--
jena dejavi1ost le teh; 
c) spOO'emembo geodetskih predpisov ki zo.virajo napredek geodetske stroke; 
č) zastarelost načina oprnvljonja strokovnih izpitov; 
- 7 -
č) tovariški odnosi med članstvom: prireditve,ekskurzije, predavo.nja; 
e) povezava med Zvezo in univerzo, ter zvezo in direktorji geod. organizacij 
in orgo.nov; 
f) problem kolektivna člonarine; 
g) kritje stroškov za strokovna potovanjai 
h) vprašanje financiro.njo, za teme o znc111osti, raziskovalni dejavnosti; 
i) odhajonje mladih strokovnjakov v inozemstvo; 
j) sprememba statuta Zveze v cilju poživitve dela. 
Ker je dosedanji predsednik Zveze GIG Jugoslavije tov. Vasilije Blagojevic 
bil imenovan za direktorja zvezne geodetske uprave, go, je predsedništvo raz-
rešilo dolžnosti predsednika na njegovo zal1tevo~ Za novega predsednika je bil 
imenovan deosedooji prvi podpredsednik tov. Abdula11 Muminagič, qipl.ing.geod. 
Geodet slco, upr2.v2 SRS 
KOMPLEKSNA EVIDENCA NEPREMIČNIN 
I 
Racionalno planironje in izvajanje posegov v prostor ter reguliranje upravnih, 
gospodarskih, imov:i.11.sko-pravnih in drugih odnosov, ki temeljijo na podatkih o 
prostoru, je možno le pri natančnem poznavanju terenskega stanja vseh pro-
storskih elementov koJwr tudi poznavanja omejitvenih faktorjev prostorskega 
urejanja. Za to je potrebno razpolagati z organizacijsko in metodološko urejeno 
evidm1.c6 o vseh elementih prostora. 
Geodetska služba je v stanju, da evidentira večji del pl'D storskih 
elementov in da s prevzemom ter z obdelavo podatkov drugih služb daje upora-• 
bnikom pregledne prikaze o celotnem fizičnem stanju v prostoru., Vsekakor bi 
to bila za geodetsko službo obsežna naloga 1 ki naj posto.ne smer razvoja službe 
in jo je možno zaradi za11tevnosti le postopno uvajati. 
Upoštevajoč sedanje in za bližnjo bodočnost realne perspektivne zrno-• 
gljivosti geodetske službe ter že ustaljene odnose na področju prostorskih 
evidenc pri drugih službah, se imperativno zahteva, da se geodetska služba takoj 
loti priprav in vodenja kompleksne evidence o stanju vseh nepremičnin, dopol~ 
njenih z določenimi ekonometričnimi podatki. Za izvedbo tega je potrebnih več 
priprav, med katerimi so zlasti pomembne: razčiščevanje stališč glede uradne 
pristojnosti za vodenje evidenc, priprava norrnativnih in tehničnih predpisov 
ter (kar je za SR Slovenijo zelo pomembno) izdelava sodobnega horizontalnega 
in višinskefllS:~Glli'lja republike po prioritetnih območjih kot splošnega temeljn 
za vse prostorske evidence. 
II 
Da bi bila evidenca nepremičnin smotrna, mora biti kompleksna, sodobna 
in centralizirana pri enem organu za določeno teritorialno območje. Samo tako 
bo ta evidenca učinkovita, ker: 
- današnji razvoj družbenega in gospodarskega planiranja in dejavnosti zahteva 
- G .. , 
nntančne podatke o nepremičninah pod zemljo (komunalne naprave), na zemlji 
(zemljiške parcele, kulture in komunalni objekti) in nad zemljo (etažne gra.,. 
dnje). Ti podatki morajo biti skladno povezani med seboj, temeljiti po, moraj~ 
na splošnem geodetskem prikazu ozemlja. Evidenco.. mora torej biti kornpleksnaj 
Q stopnjQ det,J,jlnosti prikRza posameznih elementov bo natančneje določenc1, 
šele s prnJcso izvo.janja; 
- dinamičnost dano,šnjega razvoja terja tako rekoč takojšnje detc.jlne podatke 
ter genero,lizirone preglede in prikaze stanja nepr8mičnin, kar pa zQhtevc. 
uporG,bo sodobnih metod in postopkov pri izdelavi in vodenju svidence. Ti pa 
se v bistvu niso spremenili v odnosu no, one iz prvih desetletij tega stoletjc1, 
čeprav se delno uporablje,jo modernejši inštrumenti in mehanografijn" Zato je 
tJ'.'eba postopno, vende,i~ korenito modernizirati celoten sistem izdelave in vo-
denja teh evidenc; 
- temeljni l))Odatlci o nepremičninah (prvenstveno situativni v horizontalnem 
in višinskem smislu) in generalizirani pregledi se morajo voditi pri enem 
organu za določeno teritoriRlno območje (občina, republika, mesto), kor samo 
tako je možno 7 da bodo pravočasno dostopni vsem dejro1Skim in potencialnim 
uporabnikom. 
Do.našnje st8l1je evidence o nepremičninah v SR Sloveniji je pa tf>1Gij 
od prej navedenih načel. O nepremičninah se vodi vrsta evidenc pri raz11j_n 
inštitucijah no, podlagi predpisov ali pa samoiniciativno zo. celotno področje 
posameznih vrst nepremičnin ali pa, samo delno, a redko katera e:t.idenca (razen 
zemljiškega katastra in zemljiško lrnjige) pokriva celo ozemlje republike. Za 
nekatere evidence so sw10 okvirni r:1at0rietlni predpisi, medtem ko telmičnih 
predpisov ni, ko.,r daje možnost kreiranja Čisto osebnih tehničnih postopkov in 
metod. Mnogo je primerov dvo in več tirnega vodenja evidence za isto področje, 
Za ilustracijo navajano nekatere evidence nepremičnin1 ki se vodijo na ozemlju 
SR Slavonije: zomljiški kataster, zemljiška lmjiga, kataster komunalnih naprn,v 
- smno v Ljublj m1i, posebna evidenca nepremičnin v družbeni lasti, kataster 
voda in vodnogospodarskih objektov, evidenca o stanovanjih in poslovnih lo-
lmlih, kataster cest j 1rn,taster železnic, gozdni lmtaster, register zelenih 
površin, kataster lovišč~ Vse navedene evidence se vodijo pri različnih or-
ganih in organizacij9J1, Q vsem tem evidencnr.1 je ali bi morala biti osnova 
geodetski prikaz ozemlja. . 
Od vseh prej navedenih evidenc sta organizacijsko, metodološko in teh-
nično urejeni le zemljiški kataster in zemljiška lmjiga in edino za njih so 
sBmostojne strokovne službe. Od teh je pa za planiranje in izvajanje posegov 
v prostor bistvenega pomena le zemljiški kataster, ker ima zemljiška lmjign 
identično prostorsko osnovo z zemljiškim katastrom in od njega prevzeto. 
zemljiški knt,'.wter v SR Sloveniji (vključno s katastrskimi no.črti kot 
·dol katastrskega operata) ne more več zadovoljiti potrebam gospodarstva in 
družbenih služb na 94 % površine republike, ker: 
- vsebuje le pod8.tke o horizontalni projekciji meja lastninskih parcel in 
kultur in o klasifikaciji zemljišč glede na naravne in tržne pogoje ter po-
datke o posestnikihi 
- kato,strsld načrti kot podloga katastrskemu operatm so izdelani z grafično 
metodo snemanja, ki pa ne more dati dovolj natančnih situativnih J;,ri 8ovršin-
skih pod9,tkov. Slednji so podatki~Še posebno v mestih, izvor spo:ro~h[t8visoko 
ceno gradbenih zemljišč, 
zemljiški kataster v SR Sloveniji se lahko rabi le za upraV11e, imo-
vinslrn-pravi1e in cenzusne namene, a še za te namene ne more dati dovolj pre-
ciznih podatkov v strokovnem pogledu. Vendar so podatki zern1jišlcega katastra 
za zdaj zadovoljivi pri določanju prispevkov iz kemtij ske dejavi1osti in za 
druge cenzusne nc1.mene, saj je bonitetni razred zemljišča odločilen pri izra-
čunu katastrskega dohodka, ne pa površina zemljišča. Obstoječi zemljiški ka-
taster in njegovo, geodetska podloga pa ne moreta zadovoljiti drugih 2ru1tev, 
postavljenih v l. in 2. členu Temeljnega zakona o izmeritvi zomljišč in ze-
mljiškem katastru, v katerih je določeno, da se uporabljata tudi za gospodarslrn, 
... 9 ~· 
znanstvene.- telmične in statistične namene c 
III. 
Izhajajoč iz zahtev gospodarstva in družbenih služb, iz sedari.jega dokaj 
neurejenega stanj1:, in iz zmoglj.ivosti? se pred geodetsko službo postavljajo 
nujne, neodložljj.vs in zahtevne naloge, katerih cilj naj bi bil izdelava in 
vzdrževanje toke evidence Oj~mepremičninah, ki bo sposobna daj nti ažume in 
kompleksne podatke o stanju in o omejitvenih faktorjih v p1.Dstoru. Za doso•~ 
go no,vodo;:iogo, cilja jo potrebno zlesti: 
l. - Polog obstojocoga zemljiškega katastra je treba uvesti in orgor 
nizirati še kataster komunalnih no,p:ruv in kataster zgradb, S tem bo ustvw~ 
rjen ~!.~...lfi:ste__!g kolilt)J.ek~.2Yl.9~1~_!!,eI2_remičnin, sestavl_jen iz tro~~ 
,!1101:.j__nih evido~~, ki bodo predstnvljoJ.e osnovo z,o, vrsto drugih evidenc in 
generaliziranih prikazDv Jn pregledov 1 potrebnih zo., raznovrstne namene. 
Uvedba J.mtnstl'.'a konru.'1.nln:i.h napnw in ko.tnstro, zgradb v SR Sloveniji 
je postalo, nujnost? kor~ 
a) knt asto:r_koru1.mq,lnib_ na]2_rav jo postal. neodložJ.j l va pot roba glodo 
na vsakdo.nje povooanjo ko1:1alizacijskogo,, vodD:vodnego, 1 elelctr.ičnego.. 9 telefon .... 
slcego.., telegro.fskogo.,, plinovo dskogc. in toplovodcikego, c1::i.r0Žjo., še posebno v 
mostih in nnsolj:Lh~ Se<'lunji sistem ovidonti:ro.:1.jo. podrnčnih komilllalnih naprc.v 
v sedežih lrnmunalnih 01°g1111iz::1.ci;j no zo.gotavljo, colotnega pregleda sto:nja~ Zn 
projektiranjo. določenih objektov jo potrebno zhi:rati podatke o komunalnih 
no.pravo,h pri. ro.zličnih orgonizo.cijah, lci po, pogosto ro.zpoJ.ngajo 7,. zolo neu, .. 
rej onimi in nepopolnimi pcdatkL 
Potrebo, to kdostru no,p:cav v mestih in nasolJih SR Slovenijo je že 
no. splošno prizno.no. v stroirnvnih in politično-izvršilnih organih. Družbeni 
plan razvoj o, SR Slovenije v l8'c:i.h 1966 - 1970 iz1°e.cno nci,lo.go. da 1111j riobčin~ 
sko skupščine skrbe za to, d.a se uredijo lro,tast1°i za komunalne objekte in na-
pr,·wo zo. celotno. no.solj a 11 , o.. ropubliLko obvezt,j o, do, sprejme ustre~en zakon 
o k01,mnalnih napro.vah o PoJ.eg t ego. je v osnutku zo.kono. o komuno.1nih delovnih 
orgonizo.cij o.h, ki oprnvJ.jo.j o komunalno dejo,V11ost posebnego, družbenega. pomeno,~ 
v 19, členu izrecno določeno do, 11 za izr_,1e::·o in kataster pristojni občinski 
upro.vni organ vodi. ko.tast er komunalnih no,prav v sldo.du s posebnim zakonom", 
No.vedeno ko,Ze, do, ;jo ro.o.lizacij c:. ZOJJ~_sli o kato.stru kor:1w1alnih naprnv sedaj 
s01,10 še stva;r iniciativcigeodErb ske službe o --
I(o,tast er kor:mnn11-::ih no,pro.v-·r:=;e- :oo.·-ne moro izdelati brez soliclnega 
goodotskego, načrta„ rn3ol;Jn -r rno1.'ilu 1;1000. Zato jo prva praktična naloga 
geodetsko službe 1 ,do. :LzdeJ.o.. geodetske osnove zo, i?.tastoJ~ kor:itmalriih naprav~ 
b) I(o,ta~-beryfQA'!12 kot eim ocl. troh teneljnih evidenc o nepr0r.:1ičninn-~ 
postaja neodločljivo, in l.7U,ino, 11otireba za:co.di vrste upro.vnih 1 i:oovinsko-pravnih, 
do.včnih, sto.tističnih in ree;ulativno~•plonsldh odnosov; ki bi moro.li tor:1lji ti 
na sodobni in učinkoviiii evidenci o zg:mdbo.b in njih delov~ Zaradi pono.njlm-
njo, ko.tastro. zgradb prihaja do neposrednih popisov sto.novanj i loko.lov in po-
slovnih prostorov zri. potrebo vnlo:ri00.cijo najetmin; za določitev prispevka 
zo, uporabo nestnoga zen1jiŠČo, itd~, o, to zahtevo. zno..tna findično, s:r"odstvo .• 
Lnstnib.skrb,·:odnosi nad doli Z{;radb so evidentira.jo v idealnih deležih? a obdnv~. 
Čitev zs;ro.db v zasebni lastnini se opravi na podlo.gi neposredne ocene. Broz 
katastra zgradb ni nožno izdelati Jn voditi učinkovitih evidenc o dejavnostih, 
o izkoriščanju sto.vbnogo, prostora, o potencialnih zmoe;ljivostih turističnih 
objektov itd 0 
- 10 -
O vprašanju izdolo.ve kntnstro. zgrndb so nnrojeni šele prvi kornki, 
celotno gro,divo jo še veclno v no,Čolni ro.zprn.vi vzporedno z drugini vpro.šo.-
nj i evidenc nopror:ri.Čnin. 
Ko.tast er zgro,db bo imel svojo polno vrednost šele takrat, kO' ce t-l§""\l.::•-
locil si.sten obclavčevonjo. renlnego. o.li pa potencio.JJ.10ga dohodk2. zgro.dlJ obeh 
selctorjev lo.stništva. 
Zb. izdelo,vo ko,tastro. zgro.db je sicer določen::i, zakonslm osnovo., o, to.. je 
dona v poglavju vlmjižbe delov stavb v ze!:'lljiško lmjigo etaže lo.stnine ( 11E11 
lmjige) Zo.k:0110. o lo.stnini no.d deli stavb (Ur.1. SFRJ št. 43/65). Ta določilo. 
po. še niso uveljavljeno,, ker niso izdoni podzolconski predpisi. Vsekakor ne 
bo nožno uveljaviti vpisov v riE11 lmjie;o brez osnove, ki bo dona v katastru 
zgradb. 
2 ... Uvesti in orgruiizirati sistei:1 določenih evidenc, ki bi bile na-
menjene posebnir.1 potrebw:i, kot na primer: evidenca o . zelenih površinol1., ovi-
denca nepremičnin o družbeni lasti, evidenca o L1esti1ih ulicah, evidenco, hiš-
nih r'>tevilk, evidenco. o dejavnostih itd. Vse te evidence bi inele zo. osnovo 
podatke iz treh teneljnih evidenc o neprerxi.Čninah, o, dopolnjene bi bile s 
pa do.tki področnih evidenc drugih služb. Vseko.kor je tu vpraŠ8nj e posredov.J,njc, 
podatkov centro.JJ.1erm organu, to pa bi se morale zakonsko urej o.ti. 
O vpr:-,.Šonju števila in vsebine posebnih evidenc je za zdaj težko d2ti 
precizen odgovor, a gotovo je,: da bo to nolcazala Šele praksa. 
3. - Razen prej ouenjenih evidenc je potrebno orgonizirati izdelavo 
generaliziranih pregledov stonja za določene trenutne ali pa trajne potrebe 
(vsekakor ternini:bo.ne po določenih časovnih presledkih). Ti prikazi in pre0le-
c1i bi norali biti prirejeni v obliki atlasov. Vendar sta popolnoma nebistve-
ni oblika in naziv za skupino teh pregledov, pomenbno je le da se izdelajo. 
4. - Modernizirati sedanje post'opke pri izdelavi in vodenju evidenc o 
neprer.1ičninol1, uporabljajoč v največji meri nehenografij P, 
No.n1ti,en področju je v SR Sloveniji že precej napravljenega. Do sedaj 
je izdelan, mehanografski no.čin kato,strski operat zemljiškega katastra zo, cca 
1,700.000 parcel, t.j. več kot tretjino vseh parcel. Kaže, da bo S:ccija za 
izdelavo kdi..strskega 9perata na meh::mografski način cbkončana v nekaj letih. 
Vendar s ten niso opravljene korenite spreuemte v mod©mizo,cije vodenja 
lw,tastrskih evidenc, ker je vsebina katastrskega operata in postopek vzdrže-
vanja ostal nespremenjen. Kakšne spremembe so potrebne in katere naj se iz-
vedejo je še stvo,r študije • 
. Geodet skes uprava SRS 
ZAKONA O 11EGIONALNEM PROSTORSKEM PLANIRANJU IN URBANISTIČNEM 
PLANICRMSIJlJ',-STA VAŽNA TUD[ ZA GEODETSKO S'.I'Il.OKO. 
Republiški sekretariat za urbanizem SRS je pripravil predloge zakonov o re-
gionalnem prostorskem ploniranju in o urbanističnem planiranju. Pri sestavi 
teh zakonov so sodelovale aktivno tudi geodetske inštitucije. Oba zo.konska 
predloga, ki ju je Izvršni svet skupščine SR Slovenije že sprejel in ju dal 
v obravnavo in sprejetje Skupščini SR Slovenijo, sta pomembna tudi za geodet-
sko stroko. 
Zakon o regionalneD prostorskeI:J. planiranju indirektno postavlja pred geodet-
sko službo vrsto na.log,· kot so izdelava potrebnih geodetskih osnov, izdelave. 
regionnlnega atlnsa SRS, izdelo.va in vzdrževanje dokur1entacij e in drv.go. Te 
naloge opredeluje delno odlok o programu za finansiranje regionalnega prostor-
.... 11 -
skega planironju SR Slovenije, ki ga je sprejela skupščino. SR Slovenije. He-
katerG še ne rešena vprašanja pa bodo urejena z drugi1:.ri. akti. 
Zakon o urbonist ičnem pl@iranju govori o v se brili izdelavi in sprej erni urboni-
stičnega progrm:.1a, urbnnističnega načrta, zazidalnego., načrta in urbanističnogo, 
reda, ter o lokaciji, urbMistični službi in urbanistični inšpekciji. 
V predloc;u zakona je predvideno, da se urbanistični progrnrJ izdela za celotno 
obnočje občine, urbonistični načrt pa ze območje mesta ali naselja in nje[!;OV0 
okolico, nedtem ko ::,o zezidalni načrti izdelujejo ZR nesto oziroma za njegova 
posmaezno, obr.10Čjč_1,. Urbanistični red se izdeluje za naselja in obnočjo,, ki niso 
zajeta z urbanističniE1 ali z zazidalnin načrton. 
Po predlogu zakona obsega urbanistični načrt med d:ru[!;imi dolnunenti tudi: 
d t 1 ' vrt 1 ' ' v t • - geo e s c1 no,c o )s·coJ ecega s anJ a; 
načrt nanenske izr1:,,be površin; 
- nnčrt osnovne{!;a prometnega omrežja; 
načrt osnovnega 01'1.režja komunalnih objektov in naprav; 
načrt osnoV11ih rešitev vodnogospodarskih ureditev; 
- zbin1e kc,rt e za z/j;c 1:vnj e načrte itd. i 
Vse navedene načrte izdeluje geodetska s,troka, oziromo, je Jc'lbko le geodetski 
no,črt v ustreznen mci·ilu solidna osnova zo, izdelavo teh načrtov. 
Tudi zazidalni načrt bo reo,len, če l)o izdelan na geo detskec.1 načrtu v ustrez-
nem nerilu in s potrebno vselJino i kajti le talca bo nožno izdelati načrt par-
celacij e zemljišč, načrte komw.1aJnih na.prav, ki so po predlogu zc1kona predvi-
deni in bo možno realizirati zazidalne zasnove~ 
Za gradnjo objektov je potrebno lokacijsko dovoljenje, ki se ga dobi pi~oti 
predložitvi lokacijske dokumentacije in dokazila o upravičenosti razpolae,onjo, 
z zenljiščera. Lokacij slm c1okumentacijčl, vsebuje nec1 drugi1:1 tudi geodetski na•-rt 
sedanjego, in boc10Čeg2. stonja terena, objektov in lwmw.1alnih naprav z višinski-
EU kotami ter profili ko1rn..malnih naprav. 
Odločbe o lokacijskem dovoljenju se vroči3.o tudi geodetskemu upravnenu, orgc1nu. 
Z2Jcoličenj e (geodetski prenos gro,dbenega načrta na teren) moro, bi ti opravljeno 
v skladu s pogoji, :določenimi v lokacijskem dovoljenju. Zapisnik o zalcoli<l:onju 
se pošlje tudi geodetskemu občinsker..1u upravnemu organu. Pri sestavi zakonskegC:. 
določila so je predvidevalo, da no.,j zakoličenje. pravilorno, opravlja geod0~ ski 
občinski upravni or,r::;an. 
V poglavju o urbanistični službi je predvideno, da lahko opravljajo zalcoličenje 
_tudi zavodi z2. urbanizem oziroma strokovne (urbanistične)c1elovne organizacije, 
če jih za to pooblasti občinska skupščina. 
V zolconu je tudi predvideno~ da bo republiški sekretar za urbonizem izdal 
najkasneje v treh nesecih po uveljavitvi zakona o urbanističnem planironju 
obvezno strokovno metodološko navodilo za izdelavo urbanističnega prograna, 
urbonističnegn načrta, zazidalnega načrta ~t't!l~~tffij ske dokumentacije ter v 
sporazumu z Geodetsko upravo SRS natančnej se o 0vsel1ni in merilu geodetskih 
osnov in o z3.količenju. 
'.' 
... 12 -
Zakona o regionaJ.nem prostorsker:i planiranju in o urbanističnem planiranju · 
postavljc.ta geodetsko službo in stroko pred vrsto važnih nalog, predvsem pa 
da zagotovi ob urejenem financiranju ustrezne vsebinsko izpolnjene geodetske 
osnove ter izdelavo evidenc o vseh elenentih prostora in ge11ei0nlizirn;ne pri-
kaze posaneznih elenentov v obliki regionalnih in urbanskih r:t:J.,8 co'.\}:., 
Anton Lesar, dipl. ing. geodezije 
REGIONAINA DOKUI\/IENTACIJA 
Z uvedbo regionalnegn in urbanističnega planiranja, je postalo vedno bolj 
jasno, do.. rti i:1ogoče načrtno planiranje. bro z poznavanja dejanskega stanja v 
prostoru. Za potrebe regionalnega planiranja to še posebej velja m, regionalno 
".oklli'.lentacijo, Do njene izdelave je prišlo predvsem iz naslednjih razlozov~ .. 
l„ Regionalni objekti niso poznani ali razvrščeni po važnosti, Nikjer do secktj 
niso komplGlrnno registrirani niti ti objekti niti programi in no.črti zn 
bodoče objekte. 
2. Če so podatki v regionalnih objelctih potrebujejo za izdelavo posaxaeznih 
urbanističnih ali investicijskih progranov, je zbiranje oteženo, ker so 
podatki raztreseni po posameznih projektantskih in delovnih organizacijah, 
, 'UJo.Iravnih institucijah, ali pa celo pri posaneznih osole:h. Glede na to se 
,. težko zngaIJe ves obseg ragionalnib 0'1;:iektov, kar je veliko. ponanjkljivost 
onenj enih progrm,1ov o,li načrtov. 
3, Posomezni urbanist_ični p:::-ogroni občin ali vplivnih območij so neusklajeni 
ali si celo nasprotujejo, 
4. Izdajanje lokacij in določanje rezervacij za regionalne objekte je skoraj 
nemogoče, ker niso poznani onejitveni faktorji, ki izvirajo iz obstoječega 
stanjčt v lokalnih projektih. · 
5. Nered in nepoznavnnje v gornjem smislu se širi in dobiva svoj odraz v ve-
likih in 121alih čn1ih gradnjah, tikj er registrirnnih, ki danes predstavljajo 
veliko oviro v prostoru in otežujejo izdelavo in izvajanje programov jn 
načrtov. 
Na podlagi navedenih razlogov je dal Republiški sekretariat za urbro1izem SRS 
izdelati 11 Pregled dosedanjih in predvidenih posegov v prostor na območju 
koridorjev v sns 11 • 
Koridorji so pasovi z intenzivnin.:.e;ospodarskin razvojem, kjer je pomanjkanje 
razpoložljivega prostega prostora najbolj kritično, kar često pripelje do 
kolizije ali prekrivanja interesov po prostoru od raznih interesentov. 
Izdelava reGionalne dokunontacije je bila že nekaj let prej poverjena Urbani-
stionenu inštitutu SRS v Ljubljani. Do., bi se delo čir::ibolj po:,r.ealo, ca je 
prevzel Geodetski zavod SRS v Ljubljani, ki je po svojeri tehničnem kadru spo-
soben r.alogo pravočasno izvršiti. 
- lJ -
Med delon se je pokazalo, da je pojen ko:t:idorja pri tej nalogi preozek, z2,to 
je z2.vod predlagal, naj se izdela rag,i.onalna dokur.1entacija za celo olxnočje 
SRS. Republiški sekretariat za urbanizem SRS je predlog sprejel. 
Istočasno je težnja 1:1ed pregledon prostora prerastla v potrebo po reGionnlneL1 
plonu za slovensko regijo. Njegova osnova naj bi bila regionalna dokumentacija 
Snf;. Na osnovi regionalnega plona bo Šele mogoče urejati slovensko reGijo in 
njene subrer,ije ter ekonomsko utemeljeno zasedat,i prostor njene subr~§ije, lm~ 
terih prioriteto ta plD11 določi. Regionalni plru1 je del družbeno gospodarskeco, 
pl1:ma republike. 
Geodetski z2vod SRS Ljublj1:1na regionalno dokunent2,cijo po progranu zbira in 
grafično obdeluje ... Nujno pa je treba urediti službo Qrhivirru1ja in službo 
vzdrževanja -regionalne dokumentacije. S tem in s povezavo službe dokumentacije 
in službe ploniro;nj o. se dcme s ukvarja Republiški sekretariat za ur boni zem SRS. 
V obdelavi so r2,zni zekoni o urbm1ističnem in resionalnem ploniranju, 
Istočasno se pripro.vlja republiški zakon o geodetskih meritvah, ki naj bo 
vsklaj en z omenj enini zakoni ter naj uzakoni sodelovonj e in L1esto geodetske 
stroke pri urbanističrien in regionalner,1 plruiira.nju. 
Delovna ·skupina Geodetskega zavoda SRS zbira podatke za regionalno dokumentacij o 
po vseh občinah, delovnih in upravnih orgo.nizacijo.,h ter republiških instiru-
cij Elh. Geodetske osnove pri olx1el2vi regionalne dolu.®entacij e so. topografske 
karte 1: 25.000 in geoGrafske karte 1: 400.000. Geodetske mmove pri regionoJ_nem 
pl8l1iranju pQ so: osnovna državna karta 1~5.000, 1:10.000 ter začasne foto-
skice odgovarjajočih aeril, kjer kart še ni, 
0lJjekti, ki jih zajema reg. dokw:nentacij2,, so naslednji: 
l. Pronetne kor::runikacije (železnice, ceste I., II., III. reda); 
2. IDnergetske komunikacije z objekti (35 - 220 KV); 
3. Komunilrncije za sporazu.t1ev1:1nje in javno obveščanje z objekti; 
4. Vode in vo clnogospoc1arske rešitve ter objekti; 
5. Naravno in spaneniško varotvo; 
6~ 0bnočja urbanističnih načrtov, gradbenih okolišev, nacionaliziranih nestnih 
zenljišč, posebne ureditve (n.pr. rekreac. centri, vikend nas&ljn, zapore 
gradenj in pd.); 
'7. Industrijska in eksploatacij ska rudna obn10čja; 
8, Naravni pogoji: geološki, pedološki, hidrološl~i, klii:1atski ipd.; 
Vsi olJj ekti so prikazo..ni grafično v teh stanjih: 
l. obstoječe struij e 
2, predvideno st@je 
3. nožno stanje (razne Etudije, nakazane rešitve, variruite) 
Grafični del dokur:entacije, ki je reproduciran v Derilu 1:50,000, je nogoče 
po sporazuriu z Republiškii:1 sekretariaton za urbruii.zen SRS ter Geodetskin ZBr 
vodoB sns naročiti in uporabljati. 
- 14 -
Ivan Krča, geometer 
PRAVNO UVELJAVLJ.llNJE NOVIH IZIVIER 
Na območju mesta Ljubljane je bilo v zadnjih 10 in več letih na novo izmer--
jenih kar lJ katastrskih občin. 
Vsi ti novomeritveni elaborati so bili napravljeni po predpisih in odobreni 
od Geodetske uprave SRS, 
Da pa bi vse te izmere oz, podatki tudi pravno veljali v katastru iz zemlji-
ški knjigi, so bile opravljene tudi nadaljnje faze dela, t.j. klasiranje zer:1-
ljišč, razgrnitev podatkov na javni vpogled, nov katastrski operat, reprodulc-
cija načrtov in končno tako imenovani identifikacijski sezr.ru.1i. Vsa ta dela 
so potekala bolj Qli nanj nomalno, brez kakih večjih težav; le identifikacij-
ski seznan1i povzročajo določene težave, 
Zato nekaj besed o ten na osnovi dosedanjih izkušenj, 
Identifikacijski seznam. prikazujejo 11 staro 11 in r1novo 11 stanje, zato bi se 
lahko ircienovali tudi 11naznanilni listi"• Bistvo teh seznan1ov in s ten rove 
izmera same je v večji natančnosti in realnosti podatkov, ki prikazujejo 
"novo stanjen, Ti podatki so: parcelne številke, površine, kulture in razredi, 
objekti, oblike parcel in končno sodobnej Ši geodetski načrti. 
Ti sezrn:uiii p'a ne morejo - vsaj pravno ne - reševati zemljiŠko-lmjiŽnega last-
ništva nepremičnin. To lastništvo se rešuje, oz. bolje rečeno, se lahko spre-
minja le s pravnoveljavnimi listinami, l'.ot so: kupoprodajne, darilne __ in men-
jalne listine o dedovanju in vse upravno pravne odločbe. 
Identifikacijski seznami so torej dokumenti, na osnovi katerih se vpisujejo 
v zemljiški lmjigi novi k a t a s t r s k i podatki ne pa podatki o 1 a ,Q 
s t n i š t v u, 
Sestavljeni morajo biti brez napake in strokovno pravilno, kar je precej zah-
tevna in odgovorna naloga. 
Te sezncune je treba sestaviti tako, da zajemajo cela zemljiško-knjižna telesa, 
t.j. zemljiškoknjižne vložke. Če se sestavljajo kako drugače, npr. po katastr-
skih posestnih listih, ki imajo običajno več oz. vse vložke enega posestnikc1, 
se lmjiženj e v zemljiški lmjigi zelo komplicira in je pot revno precej docb,tnega 
dela. 
Težave pa nastanejo potem, ko so ti seznami končani in oddani zemljiški lmjigi 
v izvršitev v sledečem: 
Nova j_zmera in s tem ti identifikacijski sezn2111i prikazujejo podatke v 11IJOvem 
stanju11 v bistvu talrn in take, kot so bili takrat, ko se je končalo terensko 
snemanje terena. Vsi pn vemo, da običajno traja nova izmera z vsemi fazami•·-
terenskimi in pisarn.iškimi - po več let. Če pa k temu prištejet.10 še Čas (letn) 
za dela, omenjena v uvodu, potem vidimo, da trnja vsaka izmera kar precej let, 
da je dejansko zaključena in končana. Zato ni čudno, če ugotovimo, da so po-
večini nove izmere v momentu, ko so končone, že zastarele. Ta zastarelost je 
tem večja, čim večja je bila v teh zadnjih letih gradbeno-komunalna in urbani-
stična dejavnost na t.:1lrnm območju. To pa niso tako redki primeri - vsaj na 
- 15 -
območju Ljubljane ne • 
.. Iz navedenega sledi zs.Jtljuček, da bi nove izmere opravili v čim kraj šem času, 
npr. 1/2 do 1 leta. Vsi pa vemo, da je to pl'i dMaŠnji organizaciji službe 
in sistemu dela nemogoče. 
V 1jublj8Jli je praksa pokazala do sedaj, dn se nove izmere z identifikacij o.mi 
kot zaclnja faze, dela opravljaj.o od 20 let (k.o. Vič), 10 let (k.o. Moste) 
do 8 let (k.o. Šentvid). 
K vsemupa je treba pxišteti še čas, ki go, potrebuje zemljiška lmjiga, da vpiše 
nove podatke, kar se opravi z izdaje.njem sklepov in to traja tudi leto in več. 
To je vsekitlwr preveliko obdobje, da bi bili lahko novomeritveni podatki res 
ažurni z dejanskim stanjem na terenu in zemljiško-knjižnim, Pri tem je treba 
seveda upoštevati dejstvo, da zemljiška knjiga ne more niti za hip prenehati 
z vlrnjifrvanj em predlaganih sprememb, kajti to se mora izvršiti takoj, kakor 
hitro je.po~an zemljiškoknjižni predlog. 
Iz vsega navedenega sledi, da je uveljavljanje novomeritvenih podatkov v kator 
stru in zemljiški lmjigi precej zmnotano, dolgotrajno in o d g o v o r n o 
delo. 
Za,vod za izmero in kataster zemljišč v Ljubljani je v ta namen osnoval posoben 
odsek - odsek zo. pravno - tehnično .eloltumantacijo. 
Ta odsek se je po 2 - letnem delu, potem ko je formalno uredil, dopolnil in 
komplet iral vse faze del in oddal r,e.::ilj iški knjigi vse identifikaoi j ske se-
zname ter kopije katastrskih načrtov, 1 obil reševanja vseh konkretnih neso-
glasij med stanjem v zemljiški lmjigi. in stanjem, ki ga prikazujejo i:de:o.tifi-
kaci~sk± P.azu~.mi. 
To. nesoglasja inajo no,jrazličnejšo vsebino in vzroke. To je tudi povsem ra-
zumljivo, ker je neprekinjeno poslovanje zemljiške knjige precej dolgo obdol)je 
tj„ od konca prejšnjega stoletja do d81les. V tej dobi so se menjale državne 
ureditve (Avst·roogrska in predvojna Jugoslavija) in generacije. zernljiškolrnjiž-
nih uslužbencev. 
iat·o se pri knjiženju novih podatkov po identifikacijskih seznarn.h odkrijejo 
poleg že omenjfo~ih nesoglasij zaradi zastarevanja nove izmere sar1e še mar-
sikatere stare napake in pomanjkljivosti tako v katastru kot zemljiški kjigi. 
Da navedem samo nekaj p:rrlmerov: 
v zemljiški :lmjigi obstoji npr. neka parcela že zelo dolgo (od nekdaj), v 
katastru·; na ns..pi in na teranu j 9 po, :Q.i, 
med zemljHiko lrnjigo in katastrom so razlike v površini posameznih parcel, 
- v katastru je npr. neka parcela že dolgo časa 11 deljena 11 , v zemljiški knjigi 
.. pn,·:i,.e, 
- nova izmera prikszuje npr. neko parcelo kot enotno stavbno parcelo (hiša, 
vrt, dvorišče) - v zemljiški knjigi pa je ta parcela prikaz81ln npr. z dvema 
parcelC'.111.'.:'.. (hiša z. eno, vrt in dvorišče pc, z drugo parcelno številko) in še 
to v dveh zemlj iškolmj ižnih vlo Žkih, ker pomeni, dn so rCl.zlioni lc.stniki, 
- z novo izmero nastcnejo razlike v površini, bodisi posOJ11eznih pCl.rcel c.li v 
celotnem zemljiškoknjižnem telesu, čeprc.v so oblike pc,roel približno iden-
tične v starem in ~ovem merilu, 
po izvršeni novi izmeri so bile napravljene npr. delitve; delilni načrti pa 
se izdeloni soJno v stnrem merilu c,li pa so take delitve v zemljiški knjigi 
ne izvedejo, itd. 
... 16 -
vse toke in še nmogo drugih pomonjkljivosti in nesoglasij je treba. potrpežlji-
vo in strokovno pravilno - s pravno-tehnično dokumentacijo odpravljc.ti od 
pri.mero. do primero., od pnrcele do p2rcele, od vložke. do vložkn, od ko,t,2strske 
obči.ne do ko,to,strske občine. 
No,j pri tem omenim, do, sem s konkretnimi izkušnjo.mi prišel do prepriČMjn, do, 
bi bilo .dobro in potrebno, če, bi GU SRS dala zadevno. pisne no. no,vodila 
- inšt:rukcij e - ko,jti le to.ko bi se :. to delo opravi ti• strokovno pro.-
vilno in enotno. O tem po. eventuelno drugič kaj več. 
No, zaključku naj ponovno potrdim, do. je pravno uveljavljonje vseh novih izmer 
kot zadnje faze dela nujno, če hočemo opravičiti vsa vložena sredstva in na-
pore 7,a vse predhodne faz$. S tem pa smo dosegli tudi cilj: 
1) podatki novih izmer in novi -· sodobnejši ... načrti bodo rabili za druge 
službe, predvsem upravno-pravni., urbanistični in gradbeno-komunalni; 
2) geodetska stroka se bo uveljavila kot samostojna stroka in pridobila na 
ugledu. 
Peter Šivic, dipl.ing.geod. 
NEKAJ VTISOV Z DELA V TUNISU 
Lc.msko leto v·začetku juniJa sem dobil vabilo, naj bi v okviru Zavoda za 
raziskavo morja sodeloval pri nekaj izmerah Tuniškega jezera, katerega razis-
kavo za us8Jlacijo je prevzel Rudis v Trbovljah. Kljub temu da je bilo zelo 
malo znanega o obstoječem kartografskem meh"rialu in c ostalih geodet. podat-
kih, sem se odločil no.lego sprejeti, ko je na sodelovanje pristal tudi ing. 
Jenko. Predvsem je bila težavna v tem, da se je izredno mudilo in ni bilo 
časa za zbirMje potrebnih podatkov. Naloga je bila pravzaprav precej ozko 
definirMa in je v glavnem zahtevala: izris obalne črte (merilo 1:10„000) z 
nekaj glavnimi podatki obalnega pasu, med katere šteje;t.o tudi vsi izlivi o.li 
prelivi jezera; izmera velikega števila profilov preko jezera, pri čem~r je 
bilo treba točno locirati grezilne točke na 50 m in ob obali še gosteje ter 
kontinuirMo in opisno posneti vso črto dna na profilih ter označiti vse tvorbe 
mercierelle - neke vrste koral v jezeru; zbrati vzorce dna na vseh grezilnih 
točkah. 
Iz verjetnih podatkov, da so stari načrti v merilu 1:10.000 in 1:5.000 ter 
precej novi aeroposnetki in dejstva, da jezero po globini ne presega 1, 5 do 
2 m, se je dalo sklepati na pribl. 1,5 do 2 mesečno normalno dihlo 4-članske 
ekipe s pomočmi.ki. 
LaJ.1.kovemost se nam je precej maščevala, saj nismo vedeli, niti mogli računati, 
da bodo s pripravami in zbiranjem podatkov skoraj večje težave kot s samin delom. 
Treba je bilo delo čimprej opraviti, da bi se na osnovi podlog lahko nadalje--
valo delo drugih ekip. Prav zato smo večkrat stali pred težko odloč±t•mjo, ali 
naj še iščemo in skušruno zbrati vsaj nekaj ali pa naj se vsega alrnpaj lotimo 
sami4 Zalcaj? Od obljubljnih topogragskih kart smo dobili od 14 listov, ki za-
jemajo jezero, le en sam list z vrisano hidrografijo in nekaj listov brez nje. 
... 17 -
in še ti so bili močno 11 betežni 11 ~ Z intervencijnmch pri pomočniku ministrstva 
in s prošnjami smo izbrskali še nekaj listov brez hidrografije. Naj se ob 
tem ustavim in skušam ob naših nadaljnjih težavah osvetliti delček, žal ne 
preveč svetel del poslovanja in življenja v Timisu. 
Pri ljudeh, s katerimi smo imeli .poslovne stike, sem dobil vtis, da se tru-
dijo, da imajo veliko voljo, velike cilje in mnogo optimiznn, da pa preveč­
krat Žal ostajo, le pri tem in so tako tudi rezultati sodelovanja večluat 
mnogo preskromni,; Vzrokov za to je več in izhajajo iz objektivnih zgodovin-
skih in klimatskih razmer bližnje in daljne preteklosti ter zr11:Silnih velikih 
težav, ki so jih morali v zadnjem Čo,su premagati, predvsem ostanki pasivnega 
odnosa koloniziranega na:rodo. proti kolohizo.torju ter mogočno razširjena in 
ukoreninjep:n korupcija. Uspelo jim j-e odpraviti bakšiš za ceno stroge in ·rw-
veda toge administrativne birokraiiij e, ki se z vso težo ka3e v izgubljanju 
samoinicio..tive in ogromnih časovnih izgubah. Še dolgo bo trajalo, preden bo 
možno stvar zopet sprostiti, vsaj toliko, da bo morca tudi telefonski rnzgo-
vor ali naročilo pomočnika ministra kaj zaleglo in ne bo treba za vsako mor 
lenkost imeti pismenih naročil, potrdil, dokumentov itd. z vsemi mogočimi žigi 
in podpisi. Mnogo, mnogo preveč časa smo izgubili zaradi te togosti in zaradi 
čakanja, preden je kaka naša prošnja ali zahteva opravila dolgo pot skozi 
administracijo in je prišel pismeni :no,log, včasih ZR pravo malenkost. Stalo 
nas je precej živcev da smo se na tol{ način navadili ali se mu vsaj prilo,go-
dili in spoznali, da je tudi čakanje ponekod lahko ena od oblik dela. Pa še 
z nečim smo se morali sprijazniti, da je namreč strašno težko v osnovi sprn-
žiti akcijo, Večkrat se nam je zgodilo, da tistega, kar smo iskali, na tistem 
mestu niso imeli, da je bil kak stroj ali instrument pokvarjen ali podobno. 
To je bilo dejstvo, neizprem~jivo dejstvo in izhodišče za vsa nadaljnja 
sklepanja, izvajanja in mučne pogovore. Usp6ti, da kako reč nabavijo, 'popravijo 
ali poiščejo drugje, je zelo težko, večinoma predolgotrajno, saj je treba za-
četi trdo pot skozi administracijo gor in dol, za nas pa je bil čas večkrat 
najpomembnejši. 
T1:it?v je vedno dovolj, pa tudi povsod, navedel sem jih le v ilustrae:ijo men-
talitete prebivalstva ali vsaj tistega dela srednje inteligence, s katero sem 
· se večkrat' srečal. 
Žal smo imeli premalo Časa, da -bi se ljudem osebno bolj približali in jih tudi 
privatno spoznali, kljub temu, da je velika večina teh ljudi mladih, prav na-
ših let• 
Zaprošene in tudi takoj obljubljene čolne smo dobili (proti visoki odškodnini) 
šele po 14 dneh, vse l,;arte, a brez hidrografije, Šele po več kot enem mesecu, 
ko jih že skoro nismo več rabili, saj smo si bili prisiljeni sami pomagati. 
Prav zadnje dni, po 2 mesecih; smo našli tudi sicer malo zastarele, ven,dar ko-
mpletne karte s hidrografijo. 
Če bi bili na vse to pripravljeni, če bi imeli čas in možnost pdilati enega 
člana mesec dni vnaprej in bi nam le ta zbral in poiskal material, ,bi bilo 
delo po kratki altlimatizaciji in spoznavanju glavnih pogojev delo, znosno in 
morda večkrat prijetno. 
Še ena težava nas je skoraj prisilila n2, kolena. Glede na plitvo j ezcro srno 
si napravili plBn dela za izmero profilov, ki bi ga zmogli 3 Člani naše sku-
pine tudi s sicer popolnoma neizobraženimi figuranti - domačini ob direktnem 
in hitrem merjenju dolžin. Veter in zelo gosto posejane tvorbe mercierelle, 
na katerih je čoln često nasedel, so nas onemogočili. Spremeniti smo morali 
metodo dela in je tako tudi četrti Član, ki bi sicer sproti izdeloval elabo~nt 
in oskrboval material ter iskal in Čakal na podatke, moral sodelovati pri iz... 
- 18 -
meri sami. Višinski podatki, ki smo jih za delo nujno potrebovali, so bili 
tako nezanesljivi in večkrat očitno napačni, da smo morali dodatno potegniti 
okrog severnega jezera nivelman. Tudi to, že H,i:no po sebi neplanirano delo, 
je bilo težavno in še dolgotrajnejše zaradi pogostega močnega vetra in velike 
vročine, ki sta zahtevala zelo kratke vizure. 
Ker naj bi delo končali v 2 mesecih, nam ni preostajalo drugega kot hiteti 
od zore do mralrc, pri čemer smo si poskušali med 13. in 16. uro vzeti kaki 
dve uri za kosilo in počitek, saj nam vročina v juliju ni preveč prizanašala. 
Delo je bilo precej improvizirano, saj po določenem planu nismo mogli delati, 
ker do zadnjega nismo mogli računati niti n . ., osnovne podo.tke; up@j'.',, do, bomo 
vsc,j nekatere reči to,šli in dobili, p[', :nisoo smeli opustiti, ker bi pro.v vsegn 
dela v določenem čnsu ne zmogli. 
Preden bom kr0,tko opisal naše delo in ob teni poizkusil prikC\.zo..ti še nelmj 
z2J1imivih dogodkov in podo..tkov iz te pestre dežele, naj opišem še naše delov-
no področje. 
Tuniško jezero je že na ko,rti 1:1,-000.000 ozno,Čeno z dvemo.. ločenime, delomo,. 
Jezero, ki go, sestavljatn severna in južna polovica, leži takoj za obalnim 
pasom Birine 600 - 1500 min je v bistvu zaprta laguna. Jezero deli na pol 
dvojni nasip, ki obdajo, plovni k811al. Po severnem nasipu tečeta železnica in 
cesta, ki vežeta pristonišče 'f-3, Goulette s Tunisom, južni ožji nnsip pa je 
neobljuden. Kru10,l je širok okrog 200 min globok blizu 8 m, tako da lob.ko po 
njem plovejo tudi precej velike ladje. Morska obala Tuniškega ~aliva poteka 
na tem mestu v smeri od severovzhoda proti jugozob.odu. Jezero in kanal imata 
smer od obale proti zahodu in dolžino bl±zu 11 lan. Severni .del jezera ima pre-
cej pravokotno obliko s Šinimo 2, 5 do 3 km, južnega pa tvorita dve trikotni 
obliki, manjša z višino 2 km in večja z višino 3,6 km. Na zob.odni obali jezera 
leži T1.mis s pristaniščem, v katerega vodi plovni krow,l. Tudi na južni obali 
jezera, ki se zaključuje s solinami, je nekaj manjših naselij • .Obalni pas med 
morjem in jezerom je južno od ko.nala z izjemo nekaj industrijskih zgradb 
nenaseljen, je pa prav tu predvidena lokacija razvijajoče se industrije. se .... 
vemo od pristanišča La Goulette, ki leži ob kanalu, pa se razprostira letoviš-
čarsko gosto naseljeno območje, ki se preko Kartagine, La Marse in drugih li-
čnih naselij podaljšuje še precej proti severu. Severno jezero ima v tem pasu 
z morjem po plitvem, okrog 10 m širokem kanalu, po katerem voda ob plimi do-
teka in ob oseki iz jezera odteka. Tudi s plovnim kanalom je severno jezero 
povezano s tremi pretoki. Enako ima južno jezero ob Tuniškem pristanišču veliko 
odprtino v kanal, ob kanalu še 4 pretoke in direktno zvezo 21 morjem po k8.l1Rlu 
preko obalnega pasu. Na vseh teh pretokih je postavljen sistem kovinskih mrež, 
s katerimi ulovijo precej rib, ki jih je jezero polno. V severnem jezeru leži 
kaka 2,5 km od mesta Tunisa, zanimiv najhen otoček z razvalinami stare utrdbe, 
na kateri gnezdi ogromno galebov. 
Barvni posnetki jezera so čudoviti, saj se na gladini zrcali skoraj vedno lepo 
modro nebo. Če pa si ogledamo vodo v naravi .ali na p!metku brez sonca, bo uma-
Z8.llO rjave barve in bo :i:,::j:prej tudi s svojim Neprijetnim vonjem močno o~bijala. 
Poleti je evaporacija razumljivo velika, saj je površina (več kot 40 km) v 
primerjavi s količino vode v jezeru (globina cca 1 m) zelo velika. V to jezero 
se sicer z delnim predhodnim čiščenjem izliva vsa kanalizacija Tunisa, ki ima 
gotovo več kot pol miljena prebivalcev. Razumljivo je, da posebno poleti jezero 
ne diši najprijetneje, ponavadi je kar' celo mesto ob neugodnem vetru zavito v 
oblak precej neznosnega vonja. Dalje je tudi razumljivo, da taka ~eč povzroča 
precej preglavic pret±valstvu in celo glavna rezidenca predsednika republike 
je v obsegu jezerskih vonjav. 
- 19 -
V tem 8llibientu smo se torej v začetku julija lotili jezera. Po neuspešnem 
iskanju zanesljivlh podlog smo si položili po ravne• nasipu svojo bazo in 
nanjo naslonili vse meritve. Obalo smo kontrolirali najprej s fotoposnetki 
iz l. 1962. Predele, _ki so se razlikovali od posnetkov, smo tehimetrično ali 
kako drugače posneli. Predvsem sta se dve področj:d;. od zadnjega aerosnemanj2. 
precej spremenili, novo pristanišče LQ Goulette ter nova termoelektrarns, 112,, 
vzhodu in predel ob izlivu dela kanalizacije in čistifiletnaprave na severo-
vzhodni obali jezera. Žal nismo mogli to.koj pripraviti~rR:ir smo z upanjem 
Čakali in iskali obstoječe karte, četudi brez hidrografije v kalcršnem koli 
večjem merilu. Trum smo se najprej lotili merjenja profilov. Stabilizirali 
smo si obalne točke in smeri profilov ter po prvih neuspE:li.h poizkusih direk-
tnega merjenja dolžin na jezeru lili:'l'lali po metodi prednjega ureza. Delo je n8r 
predovalo počo,sneje kot smo računali, saj smo večino časa porabili za iskanje 
poti med tvorbčlJlli mercierelle ali za spravljanje Čolna z njenih grebenov. Vod2 
je le v čisto vzhodnem delu jezera prozorna, drugje pa pocled ne seže globlje 
od 10 do 15 cm. Dno jezera tvori različno debela plast blata, od nekaj cm ob 
nekaterih olJalnih predelih do nekaj ]!'.:et·rov.. Napredovali smo prav rnzlično 
hitro in izmerili, odvisno od gostote mercierelle, dneV110 od 1 do včasih 10 
loo profila. V južnem jezeru je šlo hitreje, ker skoraj ni tvorb nercierelle. 
Skupaj smo po vodi izmerili blizu 90 km profila. Preden smo lahko višinsko 
izravnali meritve, smo morali okrog severnega jezera potegniti nivelman in 
določ~ti nove višine vsem tudi sicer maloštevilnim reperjem okrog jezero,. Isto-
časno s1110 določili še višine vsem začetnim profilnim točkwn, na severnem je-
zeru na obeh straneh jezera, za južno jezero pa smo le na južni nasip kanala 
trigonometrično prenesli višine. Mareografski podatki iz :i;:.-:tistanišča La Gou-
lette so zelo pomanjkljivi, predvsem neredni, podatki mareografa v Tunisu za 
seven10 jezero pa so boljši. Obalna črta zelo položne in nizke severne obo,le 
severnega jezera se z višino vode v jezeru zelo spreminja. Izmero smo opravili 
ob minimalni in maksimalni višini vode, ki predvsem niha s spremembo zračnega 
pritiska. Dve seriji aeroposnetkov iz l. 1962 sta nam naše meritve in ugoto-
vitve potrdili. V mšo karto smo vnesli za taka področja dve obalni liniji. 
Ob merjenju profilov smo doživeli poleg bridkih, tudi komične reči. Naši prvi 
stiki z j ezerorn so bili podobni prvim srečanjem medicinskih brucov s truplom 
ob obdukciji. Po prvih r:r'i.Eilnih kopanjih z uro in obleko ter spiranju krvanih 
žuljev v jezerski vodi nas je hočeš nočeš moral rr.initi 11 par distance 11 odnos 
do jezera, Nekaj previdnosti ob samem izlivu k8nalizacije srno pač še obdržali. 
Meritve plitvih jezerskih obal so bile tragikomične. Figurant, obut v visoke 
Škornje (ladja kljub minimalnem.ugrezu v ta območja ni mogla), je poizkušal 
postaviti lc1,to na vsaj nekaj točk. Dokler se je pomikal in prestopal, je še 
premagoval blato, kakor hitro pa je obstal, se je za.Čel pograzati. Najprej je 
bil ves ponosen na velike nove Škornje, potem pa je začel nad njimi obupavati, 
ko je zajel prvo vodo in jih je precej postrani gledal, ko je s skrajnim na-
porom in z našo pomočjo spet stal na s1..1hem. Seveda smo po takem posegu bili 
vsi lepi, lepljivo blato je namvreč čudovito črno in ima tudi primeren vonj. 
Najtežji d.trnvi so nas čakali ob izmeri nekaj profilov, ki zadenejo na veliko 
smetišče na severovzhodni obali jezera. Precejšnjo julijsko vročino smo vsi 
dobro prenai?2,li, poleg tega sta jo bližina vode in pogost veter znatno bll:'_Ži-
la. Neznosna_ je postala na smetišču, saj so jo dopolnjevali prah, srr.rad in 
mrčes. Le težko je. bilo zdržati pol dnevn v roju muh, ki se izmenično pasejo 
po tebi in najrazličnejših odpadkih do crlmjenega in napol segnitega konja v 
neposredni b.ližini. S figu:r011ti smo imeli le nekaj neznatnih težav. Po prestG.-
nem šoku, ker je bilo z nami treba del9,ti po 10 in tudi 14 ur dnevno, so še 
kar redno prihajali nn dalo. Včasih so sicer menili, da so za teden že dovolj 
delali in zaslužili, ps so kdaj pa Ji(:aj zboleli. Zaslužek je bil zanje lep, 
saj so dobili za uro dVol{rat več kor sicer in so zato tudi ob praznikih delo 
odpovedali. Praznikov v Ttmiziji ne manjlc=:t, skoro vsak teden se najde kakšen, 
- 20 -
če ni verski ali državni, je pa npr, dan žena. Takrat so poJ.eg žena tudi 
moški dela prosti. Ob takih dnevih smo delali brez figurantov, česar nam ni 
nihče zameril. Bolj so nas postrani gledali, ker ·si včasih nismo mogli vzeti 
časa, da bi se za dvig zaprošenih podatkov ali materiala med delom lepo 'oblEJ-
kli. Na lepo obleko Tunižani veliko dajo in niso hoteli razumeti, da inženir, 
čeprav sredi dela (in to kal~Šnega), ne nastopa v beli srajci s kravato in po 
možnosti modrim suknjičem, zlik@imi hlačami in behmi čevlji. K sreči so naši 
delovni rezultati govorili nam v prido 
Zadržal se bom pri drobnih dogodkihi ker enostavno nismo imeli časa, da bi si 
(9'Saj malo bolj ogledali okolico in bolje spoznali življenje, ki nas je obda-
jalo, ter bi si tako ustvarili kornpletnejši vtis. Celo geodetske službe si v 
celoti nismo uspeli ogledati, delno po, si je tudi nismo smelL. Brez posebnega 
dovoljenja, ki bi go. z nekaj komplikacijami lal1ko dobili 1 in vnel.prej točno 
določenega termina je dostop v prostore prepovedan, Ob dokaj če stih obisiih. 
arhiva njihove gl2.v11e geodetske ustanove Service T·s-,pographique smo uspeli po~ 
kukati v nekaj oddelkov. Med drugim smo videli reprodi1kcijo, izvrednotenje na 
dveh Wildovih in dveh francoskih avtografih ter rekonstrukcijska in priprav-
ljalna dela v fo·colaborato:r:i.ju Z8, prehod na barvno aerosnemanje. Tunižani na-
meravajo sami prevzeti aerosnemanja, in to izključno v barvi, Obiskali smo 
večkrat Subdivision Jl"Etudes et travau.x d''Assanissements Urbains, kjer je 
osredotočena komunall10 geodetska dejavnost in katere šef nam je bil določen 
za pomoč in zvezo. Lepo smo bili sprejeti na B2ra ud rinvestigations et re-
oherches hydroh giques. Tja smo našH sami, žal, šele v zadnjih dneh našega 
bivruija v Tuniziji. No. tej ustanovi delajo zelo intenzivno in so rezultati 
dela vidni na mnogih mestih. Ustanova je tudi 1nstnik dokaj zanesljivega ma-
reografa na severnem Tuniškem jezeru" 
Na modernem letališču z močnim prometom ima svoje avione tudi ministrstvo za 
poljedelstvo. Po pr~mernih predhodnih prošnjal1 in obiskih smo dobili na raz-
polago tudi avion zo, pregled jezera in informativno slikanje. Kompletno o,ero-
snenonje bi bilo skupno z izvrednotrnjem predrngo za obseg 1 del, ki smo jih 
nameravali na jezeru opravi t:L, Pilotiral je eden naših jugoslovanskih pilotov, 
ki delajo kot inštruktorji v Tuniziji.~ 
Zahtevani elaborat smo uspeli oddati v roku, le z reprodukcijo se je zatnlrnilo, 
ker je bil valj na stroju ta}co umazan" da je bilo ro-;;rnnoževanje treba odlo-
žiti, dokler ga niso očistili i kar pa; kot sem že omenil, hi talw hitro iz-
vedljivo. 
Naj zaključim z nekaj bežnimi vtisi iz te lepe in zanimive dežele. Klima, ki 
. srno jo spoznali v najbolj vročem letnem času, je nmogo znosnejša, kot smo pri-
čakovali. Opoldanske temperature so sicer visoke, smo pa vročino kljub in-
tenzivnemu delu nn soncu brez večjih težav prenašali. Težko je le ob redkih 
dnevih, ko zapiha vroči južni veter jz Sahare in se temperatura ob močnem ve-
tru dvigne tudi do 4s0 c. NočJL so v severnem delu dežele 1 posebno še blii:zu 
obale, prijetno sveže. Mrčesa v obalnem področju skoraj ni in smo ponoči kljub 
večkrat prižgani luči spali pri odprtih o}mih brez vsakih mrež. Tudi kač nismo 
srečali. Pod l 1 esedo Afriko, si nehote vse prevečkrat zamišljamo divjino :i pra-
gozd ali pustinjo ter divje zveri. Vsega tega v Tunisu nismo videli. Uspeli 
smo priti proti jugu le do polovice te dežele. Zelo velik del zemlje je kul-
tivizirnn. Rodovitnost je odvisno. od namakanja, ki je skoraj zavidljivo dobro 
vpeljano. Področja, kjer ne namakajo, dajejo le eno žetev" Pogled na neizmerne 
obdelovalne površine nam je spremenil nmenje o pustih področjih in nam dal 
razumeti, zako.j je bila Tunizija lahko žitnica rimskega imperija„ 
V zameno za 11tipično afriška doživetjaiv smo si no. naših nedelj slcih fflzletih lar 
hko ogledali nekaj čudovitih zgodovinskih znamenitosti. Omenim naj le zgodo-~ 
- 21 •. 
vinsko mesto Monastir, ki so ga Tunižani za drag denar skoro v celoti uspeli 
restavrirati in je zlaE:ti za turista in tujca ogled skoraj pravljično doži-
vet;j:e. Trdnjava, mošeje, dvorci, grobnice in še niz zgodovinskih objektov v 
vsej svoji mogočnosti in lepoti dajejo v Čudovitem tarvnem okolju res prvo-
vrstne užitke. Obiskali smo tudi staro rimsko mesto Dugga~ katerega lepo o-
hranjeni ostanki so nas popeljali skoraj 2000 let nazaj in narn nazorno in 
živo pojasnili lep delček zgodovine in stare kulture. Takih ueitkov si v Tu-
niziji lahko privoščite še in še, saj najdete ostanke zgodovinske ;:;1.rhitekture 
in kulture v Tuniziji skoraj na vsakem koraku, od Kartagine na severni obali 
pa prav do južne meje v Sahari. Tm:.rl:Žani so se ze, turista pripravljeni tudi 
res potruditi. Novi hoteli se s svojo moderno arhitekturo lepo ujemajo z o-
kolico in tradicijo. Žal premalo številni 0s~)bn± kontakti z ljudmi, mi bodo 
kljub temu ostali v večini primerov v zelo prijetnem spominu., Ob obisldh 
arabskih četrti, Meddine in Sukov v nekaj mestih mi je nnrod postal simpatičen, 
Težko bi točno povedal zakaj, gotovo pn sta njihovo, higijena in vesel karakter 
znatno pripomogla k temu. 
Franjo Rudl, univ. prof. 
I~N U!BMORIAM 
Globoko nas je pretreslc1, žalostna vest, da je dne 3. marca t.l. za 
vedno zatisnil oči naš najvidnejši geodetski strokovnjak in mednarodno prizna-
ni znanstvenik 
dipl.inž. Nikola s. Svečni k o v, reqni univerzitetni profesor 
v pokoju. 
Rodil- se je leta 1888 v Kalugi v Rusiji, študiral je v Moskvi na Kon ... 
statinovskem geodetskem inštitutu, kjer je tudi diplomira].. 
Po.prihodu v Jugoslavijo se je zaposltl marca l. 1921 v tedanji Ge-
neralni direkciji katastra pri Ministrstvu za finance in je tekom leta 1921 
in.1922 delal kot triangulator, 
Meseca februnrja 1923 je bil imenovan za Šefa Oddelka za triD11gulacijo 
in nivel111:.m Generalne direkcije katastra, kasneje Oddelka za kataster in drž. 
posestva. 
Polnih 18 let je vodil celotna dela na triangulaciji in nivelmanu, ki 
jih je izvajala ta ustru1ova širom cele Jugoslavije. V Čo.,su od l. 1927 do 1935 
je kot honoro.rni predavatelj predaval geodezijo na Geometerskem odseku Srednje 
tehniške Šole v Beogradu. V ~mbru 1941 jo bil na lastno prošjo razrešen dol-
žnosti šefa Oddelka za triangulacijo in nivelman, vendar je še n2,prej delal v 
tem oddelku, 
Po osvoboditvi je kot samostojni svetnik Zvezne geodetske uprave pri-
pravil pravilniške predpise za državno izmero 1 ter se je intenzivno ukvarjal 
z rešitvijo posameznih aktuelnih strokovnih problemov. Od leta 1949 naprej je 
prec~l)::Val kot honorarni predavatelj višjo geodezijo na Geodetskem odseku Grad-
bene fakultete v Beogradu. 
V novembru 1957 je bila potrjena njegova izvolitev za rednega univer-
zitetnega profesorja, zato je prešel na Gradbeno fakulteto kot stalni učitelj, 
vendar je istočasno še naprej delal v zvezni geodetski upravi kot stalni zuna-
nji znanstveni sodelavec 0 
Na 1..miverzi je bil upokojen JO, septembra 1961, pač pa je še nadalje-
~. 22~ 
val z delom v zvezni geodetski upravi s polnim delovnim časom do zaključno 
3L decembra 1964. 
V letih 1957, 1958 in 1959 je predaval višjo geodezijo tudi na Višji 
vojni geodetski akademij L 
Po letu 1964 je še nadaljeval z delom, ter seje ukvarjal z raznimi 
problemi; ki so ga Z8.l::ir.:::ali :ln je za zvezno geodetsko upravo pripravil več 
referatov in sicer pod naslovom npredhodna ispitivanja uvezi pretvarjanja 
trigonometrj_j ske mreže I. redau astronomsko-geodetsku mrežu11 •• skupaj 8 po-. 
sebnih referatov, ld jih je pripravil tekom l. 1965/66. 
Leta 1967 je končal referat 11Transformacija geodetskih koordinata11 in 
referat "Izravnavonje nstronomslrn,,geodetske mreže i odredjivanje njenog apso•~ 
lutnog p)ložaja11 , ki ga je tudi končal v tem letu tako, da je delal dobesedno 
do poslednjega diha. 
Lota 1955 je bil odlikovan z redom dela I. reda in na II. kongresu 
zveze geodetslcii1 inženirjev in geometrov FNRJ v Ohridu /oktobra 1957/ je bil 
z 8.klamacijo izbron za častnega člana Zveze društev geodetskih inženirjev in 
ge0meti-0v F::TRJ, 
Pregled _nj Agovih strokovnih in znanstvenih del: 
~I o Študj ~ e oziromri, referati i 
.,_ .--..... ,.--~--·'(._, __ ~-~·--- ·-·--~ ··•-·-------·~·,··-~-
l. Refero,+; po pitanju izbora proj ekdj e i koordinatnih sistema za Jugoslaviju 
/1924./ o 
2. Uticaj terr1:9eraJcure na veličinu popravka za 11Run 11 • 
3. Uticaj ti·enja u )ccturačama osnovničlrng pribora Jederina. 
4, Srednja grešlm odredji vonja visinskih razlika izmedju trigonometrijskih 
tačn1m lVc reda putem t.rogonometrJ_jskog nivelmnna, 
5" Bazična poligonomet:rija. Obrada podatJm terenskih ispitavnnja izvršenih 
1938 i 1939 gode u okoJ.ini Banja Luke. · 
6. Omo,'11i goodetsL:i_ radovi u Federntivnoj Narodnoj Rept1blici Jugoslaviji. 
/Izdanje SGU -- 1953/, 
7. Trigo1101:ri'Jtrij ska mroža grada Beograda. /Izdanj e SGU - 1961/. 
8, GicadsLG geoc.otslce mreže, /IzdDJ1je SGU ·• 1964/, 
9. Radovj_ Sc:wcm0 c:r:~1cl,?ts:.r:0 1'.:J2.0 a•re na strononsko-geodetskoj mreži. /Referat 
na III• hw1gr-asu SGIGJ/. 
lOe Postavijc:mje normalonog J'.'epera i odredjivnnje njegove apsolutne visine. 
/Ref'e:cat no, IIL lcongresu SGIGJ/, 
11. Radoi~i SavE:2".lo geodetske uprave na lancu stepenskog merenja položenem duž 
22, m0r:i.cl.ijana,, /Referat na III. kongresu SGIGJ/. 
12„ OdrodjiY211je lrnsficijenta rofrakcije iz obostrnnih visinskih razliko.. 
/Refe:cai; na III" kongresu SGIGJ/. 
l. Pravilriik o lmtastrslrnm premeravanju I. deo: triangulacija. /Izdanje Odele-
nja ka:.;astra i držo dobara 1929/. 
2. Uputstvo za j_zTcŠe- J.1je trigonometrijskog nivelmana. /Izdanje Odelenja ka-
tastra i dr7,. clobara 1938/. 
3., Pravilnilc za državni prnmer L deo, triangulacija, 3 knjige. /Izdanje Save-
zne geocl.et slrn up::ff!e FURJ 1951/. 
4~ Pravilnih: zo, drz,avni premer ILa: osnovni radovi na gradskom premeru. /I'Zr-> 
danj e SGU •· 195G/. 
5" Uputstvo za ~-zvršovonje nalmadnih merenja na trigonometrijskoj mreži I. reda. 
/Izdnnj e SC+u •" 1956/. 
III. Obj avlj e:w.i članki: 
. 1. Šta je do sada uradjeno 119, novom katastrskom premen1. 
/Geom. i geod. glasnik 1934, 3,in 4. zv./ 
2, Autoredukcij ski tahimeter sa Hame.rovim dijagramom ,. /Skupaj z ing. Kosticem/ 
- /Geom. i g00 d„ glo,;_,;nilc 1937, zv, 6 in 1938 1 zv. 1/. 
3. O uticaju nekih činiJ.aca na tačnost odredjivanja otstojanja obicnim talli-
metrom, Rezultati ispitavm1ja izvršenih tokom 1944. g. u Banatu /Geod. gla-
snik 1946, zv. 1, 2 in 3/. 
4. Sistematska gr2ška pri r:1erje11ju uglova teodolitom Wilda,, 
/Geod. list 1947, zv ~ 6 i 7 in 8/, 
5. Ocena tačnos-ci trigonometrijskih mreža viših redova. /Glasnik Savezne geo-
9-etcke uprava 1951/. 
6. Svajcarski metod me:renja horizontalnih uglova .. metoda sektora. 
/Geodetska slu½ba J\TRS 1951 9 zv. 3, 4 in 5/., 
IV. Tiskani učbenild, strokovne knjige in priročnik?-: 
l. Geodezija /Slrn.paj z ing" Kosticem/ - /Beograd l. 1932/. 
2. Nivelman /Skupaj z ing, Kosticem/ .. /Beograd l. 1936/, 
3. Ro,Čun izJ:•avnavc1.nja L deo " teorija grešaka /Beograd l. 1937 /. 
4o Geodezija za L razred GSTŠ /Skupaj z ing., Živkovicem in ing. D. Nedelj-
kovicem/ •· /Beogra,d L J.948i 2. izdanje L 1951/. 
5. Geodezija ze, IL razred GSTŠ /Skupaj z ing. I. Živkovicem in ing. D. N~ 
deljkovicem/ -· /Izd2:nj e SGU ,- 1949/. 
6. Geodezija, '.f:'Tigo:nome'brij ska 111reža nižih redova i trigonometrijski nivel-
man /Izdanje SGU ,, 1'J50/., 
7. Račun izravnavanja •- tFiorija greŠrlkn i izravnavanja po metodi najmanjih 
kvac1:J'.'ata, /Izc1anj e 8GU - 1951/'" 
8._ Fotogra111etrijo, ... osnovni pojmovi iz fotogrametrije, /Izdanje SGU - 1953/. 
9. ViŠo, geodezija~ J.mji,:;a L /.izdanje SGU •~ 1953/. 
10. Viša geodezjja ~, knjig:::. IL /Izdru1je SGU •· 1955/, 
lL Niža geodezija I. deo. /Skupaj z ing. ::r.:. Živkovicem in ing,, D. Nedeljkovi-
cem/ - /Izci.2.0.je Geoka:~·te -- 1'.?57 /. 
12, Viša g8odez:i ja ,_ l::'cj::.:;::1. :1::IL /Izda'-:.j e SGIGJ - 1957/. 
Njegova vsest1·enska dejavnost·; ki je po rezultatih njegovih del izredno 
bogata, za:riušča v:.:ml.rnJcc r globok vtis, 
Njegovo ime je ne1očljivo povezano z začetkom sistematične državne iz..,. 
mere na poprej šs m,izlilerjenih področjih Jugoslavije ter s celotnim razvojem 
geodetske dej a,mosti v stari in novi Jugoslaviji. Ob priliki izbire projekcije 
in koordinatnih sistemov za J11goslavijo je bil odločilen predlog ing. Svečni..: 
kova tako) da je bila usvojena Gauss ·· KrUgerj eva projekcija meridianskih con. 
:Podčrba,.!vi moramo lrnt pooebno značilno, da je ing. Svečnikov - oslanja-
j oč se na ogromno t eoret:i.čno znanje i.n izkušnje ·- iskal vedno nove, racional-
nejše metode dela tox· se je z lahkoto usmerjal na nove dosežke iz področja geo-
det.s:;:e teorij 0 in _proJrne , 
Njegova vloga na področju-Šolstva in dl7okovnega dviga kadrov je zelo 
pomembna. Številne gener2,cij e geometrov pred drugo svetovno vojno in generacije 
geodetskih inženiTjev po osvoboditvi, ga cenijo kot odličnega pedagoga, ki je 
2J!-.a.l vzbujati za.11j_m2.nj e za sodobne in primerne prijeme pri reševanju raznoterih 
geodetskih pro blernov ,, 
· Tudi tisti> b,te:6111 je bil starešina v ustanovi, niso videli v njemu 
samo šefa, temveč -~anlrnčutnega čJ.oveka? ki je imel veliko razumevanje za vsak-
danja življe~1jsb=i. rl062}.1ja~1ja in tegobe svojih sodelvcev. Splošno znana je bila 
njegova skrnmnost ~ ki je vzbu;ial.a v vseh, ki srno ga poznali globoko spoštovanje. 
- 24 -
Nam je bil vzor neutrudljivega ustvarjalca in znanstvenika. 
Vse njegove sposobnosti je posvetil svoji drugi domovini Jugoslaviji. 
Z njim smo zgubili velikega znanstvenika, strokovnjaka a tudi iskrenega pri-
jatelja polnega dobrote in visoke srčne kulture. 
Slava mu! 
·~ :\.,INFORMACIJE 
DRUŽBENI PLAN SLOVENIJE IN GEODEI'SKA DEJAVNOST 
Družbeni plan razvoja SR Slovenije v letih 1966 - 1970, ki ga je sprejela 
skupščina SR Slovenije govori v 5. točki poglavja IV "Regionalni razvoj in 
urbanizacija 11 naslednje o geodetski dejavnosti: 
Za smotrno uporabo prostora ter za sestavo in izvajanje regionalno-prostorskih 
planov in urbanističnih ter drugih načrtov je potrebna regionalna, urbanistična, 
geodetska in splošna tehnična dokumentacija, ki ji je potrebno posvetiti večjo 
družbeno skrb. 
Zelo pomanjkljivo je sedanje stanje geodetskih podlog, in to povzroča gospo-
darsko škodo. Ustrezne kompleksne geodetske osnove obstajajo le za okoli 6 % 
površine SR Slovenije. Intenzivnost razvoja ter potrebe regionalno-prostors-
kega planir8nja in drugih uporabnikov, pa zahtevajo, da bi bile leta 1970 
izdelane ustrezne geodetske osnove za okoli 18 % površine SR Slovenije, in to 
predvsem za gospodarsko intenzivna območja. 
Republika bo s svojimi sredstvi sodelovala pri financiranju izdelave 
geodetskih podlog in dokumentacije splošnega družbenega pomena. Kon-
kreten izbor del, ki se bodo financirala i•z teh sredstev, bo v okviru 
dolgoročnega programa geodetskih del določen z finančnimi programi. Re-
publika bo sprejela tudi manjkajoče predpise s področja geodetske de-
javnosti. 
RESOLUCIJA O IZVAJANJU GOSPODARSKE PLITIKE V LETU 1967 IN GEDDETSKA DEJAVNOST. 
Skupšcina SR Slovenije je konec februarja sprejela resolucijo o izvajanju go-
spodarske politike v letu 1967. Ta resolucija tudi direktno in indirektno pri-
zadeva geodetsko dejavnost in v naslednjem podajamo izvirno besedilo o tem: 
11 Zaradi zagotavljanja pogojev za srrntrnejšo uporabo prostora SR Slovenije bo 
republika v letu 1967 sprejela zakon o regionalnem prostorskem planiranju. Razen 
tega bo sprejela tudi zakon o urbanističnem planiranju, ki naj bi ustvaril po-
goje za prilagoditev procesa urbanizacije in lokacijske politike spremenjenim 
pogojem, zlasti na področju stanovanjsko-komunalnega gospodarstva. V letu 1967 
bo republika sprejela tudi zaJcon o varstvu narave. 
Republiški organi bodo v letu 1967 organizirali izdelavo regionalnega prostor-
skega plana SR Slovenije. V tem okviru bodo v letu 1967 izdelane osnove z0. druž-
beno-ekonomska izhodišča in smen1ice za gospodarjenje in urejanje prostora ter 
zavarovanje pokrajine. Pripravljati se bodo začele tudi študije in raziskave s 
področja dolgoročnega prostorskega razvoja, kakor tudi valorizncija prostora 
SR Slovenije ter ustrezna geodetska dela. Pr.i],,~vlj,3_ne bodo osnove za sprejetje 
zavarovanih ukrepov glede uporabe prostora, zlast~potrebe razvoja. infro..struk-
- 25 -
ture. 
Posebno skrb bo republika posveČo,la zemljiški politiki v okviru svoje pris-
tojnosti tako, da bo s svojimi predpisi pospeševala racionalno stanovru1jsko 
in komunalno graditev." 
SPREJET JE ZAKON O FINANCIRANJU GEODETSKIH DEL IZ PHISTOJNOSTI FEDERACIJE OD 
LETA 1966 DO LETA 1970. Ta zakon, ki ga je sprejela Zvezna skupščina dne 27. 
12.-1966, predvideva, da bo za izvršitev osnovnih geodetskih del (triangula-
mijo, nivelmana, gravimetrije) in izdelavo osnovne državne karte, to je za 
dela, ki s~dajo po temeljnem zakonu o izmeritvi zemljišč in zemljiškem ka-
tastru JVtri~tojnost, porabljeno od leta 1966 do leta 1970 - 90 ,OOO.OOQ N di-
narjev. Ta sredstvo..-zagotoyi_):ederacija-v zve:znem p:ro·:r.\<1čuim·v vi.šini 7.2,000.000 
· · N din"_in tvezna--·g·eodetska upr,iwa s prodajo finalnih proizvodov geodetsldh del 
- •·· •V· znec:J_ku 18,000~006 N din. · 
Y zveznem p:i;:o:r:aČl.mU bodo za ta dela na ra~olago po posameznih letih naslednj:=i, 
sredstva: V let.u 1966 - J ,000.000 N din; v letu 1967 - 8,000.000 N din; v letu 
1968 - 19,000.000 N din; v letu 1969 - 20,000.000 N din in v letu 1970 -
22 ,ooo-~ooo N din. · 
Sredstva, ki jih zagotovi Zvez;na geodetska uprava s prodajo geodetskih del se 
stekajo na poseben račun in se bodo uporabljala za financiranje geodetskih del 
iz zvezne pristojnosti. Za vsako leto bo Zvezna geodetska uprava izq u'llialu i:Lo::črt 
del v soglasj.u z zveznim izvršnim svetom. Pravice in dolžnosti nosilca sredstev 
za izvrŠeV8.11j e geodetskih del po tem zalcc:o.u bo izvrševala zvezna geodetska upro..v2,. 
ODLOK O PROGRAJ\/IU ZA FINANCIRANJE I?.EGIONAL!.'-JEGA PROSTORSKEGA PLAlifIRANJA SR SLO-
VENIJE GOVORI TUDI O GEODETSKIH DELIH. Skupšfana SR Slovenije je v za8etku 
februarja t.l. sprejel2, odlok o programu za financiranje regionalnega prostor-. 
skega planiranje, SR Slovenije, s katerim se ureja financiranje regionalnega 
prostorskega planiranja SR Slovenije do leta 1970 in posebej financiranje v letu 
1967. V odloh.'7.l se predvideva, da je za regionalni prostorski plan SR Slovenije 
potrebno izdelati predvsem: 
a) družbenoekonomska izhodišča in siremice za gospodarjenje s prostorom, za 
urejanje prostora in za varovanje pokrajine; 
b) infrast'ruJdura - splošne zasnove in načine povezovanja s· sistemi širših ob-
močij za:·osnovno prometno omrežje, osnovno energetsko omrežje in osnovno 
vodnogospodarske ureditve; 
c) okv_imo namensko porazdelitev površin ter zavarovana o_bmo_Čja in za določeno 
namensko rabo rezervirana območja. 
Za izvršitev navedenih nalog bo sn Slovenija zagotovila do leta 1970 - 6,000.000 
N din. Od tega bo prispevala za dela pri izdelavi regionalnega plc.JJC\. 4,500.000 
N din za naslednja dela: geodetska dela - izdelava geodetskih podlog v merilu 
1:5.000 in l:lo.ooo, ter planiranje infrastrukture, študije in raziskave ter 
valorizacija prostora. Preostalih 1,500.000 J\T din bo porabljenih za financiranje 
naslednj.ih del pri izdelavi regionalnega plana SR Slovenije: za izdajo potreb-
nih aktov zo, zavarovErnje površin za potrebe prometa, energet-ike, vodnega gospo-
darstva, .varovanje pokrajine in podobno; za izdajo občasnih aktov o programskih 
smernicah za ureditev in razvoj posameznih območij oziroma. za posamezne elemen-
te regionalnega plana. 
V letu 1967 bo SR Slovenija vložila v zadevna dela skupno 1,000.000 N din, od 
- 26 -
ti3ga bo 400.000 porabljenih za geodetska dela za izfelo>vo geodetskih osnov v 
merilu 1:5000 in 1:10.000. 
V naslednjih letih pa bo republika vlagala slrupno za ta dela naslednje zneslrn: 
leta 1968 - 2,000.000 N din; leta 1969 - 2>000.000~N din in leta 1970 -
1,000.000 N din. Od teh sredstev je določen procent namenjen za geodetslm dela. 
Za izvajanje tega finančn,(:lga_ programa neposredno s·krbi republiški sekretariat 
, za urbanizem. 
SODEI.OVANJE PRI ŠTUDIJSKO-ANALITIČNEM IN ZNANSTVENO-RAZISKOVAINEM DELU MED 
GBODETSIITM ZAVOD~M SRS LJUBLJANA, DTŠTITUTOM ZA GEODEZIJO IN FOTOGRAMETRIJO 
FAGG LJUBLJANA IN GEODETSKO UPRAVO SRS. Ker je osnova napredku geodetske 
stroke studijsko-analitično ittrwnstveno-raziskovalno delo, so sklenili: 
Geodetski zavod SRS Ljubljana, .Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG 
iz Ljubljane in Geodetska uprava SRS načelni dogovor o sodelovanju na tem po-
dročju, zavedajoč se, da je le pri akti vnem sodelovanju operativnih, znanstve-
nih in upravnih organizacij možno pričakovati želen uspeh ob načrtnem fin011-
ciranju tega del8., To sodelovanje obsega pripravo raznih strokovnih nalog (pra-
vilniki, navodila) ter različna dela strokovno-analitičnega oziroma znanstveno-
raziskovalnega značaja. 
Geodetska uprava SRS bo z nosilcem naloge sklenila za vsako temo posebno po ... 
godbo. Sredstva za financiranje posameznih nalog naj bi prispevali: Geodetska 
uprava SRS, Skle,d nBorisa Kidriča0 , Gospodarska zbornica SRS in delovne orgar 
nizacije, 
Kot najaJctualnej še so postavljene naloge, katere bi bilo potrebno obdelati še 
v tem letu. Te naloge - teme so: 
l. Izdelava urbanske in regionalne dokumentacije, 
2. Navodila za registracijo komunalnih naprav in napeljav. 
J. Navodilo o geodetskih podlogah, ki so potrebne za izdelavo posameznih ur-
banističnih načrtov po zakonu o urbanističnem planiranju • 
. 4. Reprodukcija topografsko katastrskih načrtov in osnovne drža~iS karte, 
5. Stabilizacija poligonske mreže v mestih. 
6. Uporaba aerofotogrametrije pri izmeritvah zemljišč mestnih območij za izde-
le,vo načrtov 1: 1000. 
STROKOVNI IZPITI V L. 1~66. V letu 1966 so položili pred izpitno komisijo pri 
Geodetski upravi SRS strokovne izpite za posamezne nazive naslednji: 
za naziv diplomiran inženir geodezije: 
Jože Šetina, zaposlen pri Zavodu za izmero in kataster zemljišč Novo mesto. 
za naziv geometer: 
Franja Kranjc, zaposlena pri Kmetijskem kombinatu Ftuj 
Danilo Namestnik, zaposlen pri Zavodu za izm. in kat. zemljišč Litija. 
·~ 27- ... 
Andrej Uršič, zaposlen pri Gozdnem gospodarstvu Ljubljana 
Andrej Planinšek, zaposlen pri Zavodu za urbanizem Maribor 
Andrej Šter, zaposlen pri Skupščini občine Tržič 
za naziv pomožnega katastrskega referenta: 
Darinka Prinčič, zaposlena pri Upravi za izmero in kataster zemijišč Koper 
Slavica Markonerr.č, zaposlena pri Upravi za izmero in lcat. zemljišč Koper 
Štefko, Vajksler, zo.poslena pri Zavodu za izmero in kat •. rwmlj. _S:J. ... Grnill.Gc 
lki;Ja Krivec, zaposleno, pri Zavodu za izmero in kataster zemljišč Sl, Gradec 
za naziv geodetskega risarj2,1 
Jožica Britovšek, zaposlena pri Zavodu za izmero in lcat. :.Eemlj.-. $J. ... · i1ro,dec 
Marija Re,nko, zaposlena pri Zavodu za izmero in kat. zemlj. Novo mesto 
NOVE IZPITNE IWMISIJE ZA STROKOVNE IZPITE. Direktor Geodetske uprave SRS je 
imenoval nove izpitne komisije za strokovne izpite in to: 
- r-zpitno komisijo za strokovne izpite naziva katastrski referent, geometer, 
geodetski inženir (geodet) in diplomirani geodetski inženir, sestavljajo: 
Predsednik: Tov • Iv@ Golo rej dipl.ing,geo d., delavec Geodetskega zavoda SRS 
v Ljubljani, ki bo obenem izpraševalec za predmet: "Nižja geodezija11 • 
Namestnik predsednika: Tov. rtarjon Jenko, dipl.ing.geoj,, asistent na fakultetli 
za AGG v Ljubljani. 
Člani: l. Tov. pranjo Rudl, lmiv. prof, na Fakulteti za AGG, izpra3evalec za 
predmeta: 11ViŠja geodezija17 in 11Izdelava načrtov in kart v velikih 
merilih 11 , 
N8.lllestnik: Tov. Lado Zima, dipl,ing.geod., delavec Geodetskega zavoda 
SRS v Ljublj@i, 
2. Tov. Karel Zupan, dipl,ing.geod., delavec Geodetskega zavoda SRS v 
Ljubljo,ni, izpraševalec za predmet uuporabna geodezij a 11 , 
Namestnik: Tov. Ivan Štupar, dipl.ing.geod., delavec Inštituta za 
geodezijo in fotogrametrijo v Ljubljani. 
3. Tov. Emil Gostič, dipl.ing,geod,, delavec zavoda za izmero inkat. 
zemljišč Ljubljana, izprnševalec za predmet 11Vzdrževanje izmeritve 
in zemljiškega katastra,11 , 
Namestnik: Tov. Janez Kobilica, dipl.ing.geod., delavec Znvoda z2, 
izmero in kataster zemljišč Mari bor. . 
4. Tov. Miro Saje, dipl. pravnik, delavec Republiškega sekretariata za 
urbanizem v Ljubljani, izpraševalec za 11Splošni del''. 
Nrunestnik: Tov. Lojze Mohar, dipl. pravnik, delavec Republiškega se-
kretai~iata za urbanizem v Ljublj1::mi. 
Izpitno komisijo za strokovne izpite naziva kartografskega risarja, geodet-
skega risarja in pomožnega katastrskega referenta sestavljajo: 
Predsednik: Tov, Marjrn-1 Smrekar, dipl.ing.geod,, delavec Inštituta za geodezijo 
in fotogram.etrijo v Ljubljro1i, ki bo obenem izpraševalec zn pred-
meta: 11Kartografija - ')snovni pojmiti in "Tehnologija izdajanja k2rt-
- o snoV11i pojmi 11. 
Člooi:l, Tov. Janez Rozmro1, geometer 1 delavec Geodetskega zavoda SRS v Ljubljoni, 
izpro,Šev2,lec za predmeta: 11Izdelava geodetskih načrtov in kart v ve-
likih merilih - osnovni pojmin in n:r<;ižja geodezija - osnoV11i pojmi 11 • 
Namestnilq Tov. Jože Vovk, delavec Geodetskega z2.voda SRS v Ljubljani, 
2. Tov. Emil Gostič, dipl,ing.geod,, del~vec Zavoda za izmero in kataster 
zemljišč Ljubljana 1 izpraševalec za predmet: 
11Izdelava in vzdrževonje 
zemljiškega katastra". 
;.: 28 -
Namestnik: Tov. Franc Pakiž, dipl.ing,geod., delavec Zavoda za iz-
mero in lmtaster zemljišč v Ljubljani. 
3. Tov. Mano Seifert, geometer, delavec Geodetske uprave SRS, izpraševa-
lec za predmeta: 11 Pisanj e Črk in številk s tušem" in 11 Prostoročno, 
topografsko in lcai-cografsko risanj en, 
4. Tov Rado Turk> di.pl. p:rQ,vnik, delavec Republiškega zavoda za socialno 
zavarovonj e Ljubljana, i,:;praševalec za 11Splošni del1i, 
STROKOVNO PREDAVANJE, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo pri Fakulteti za 
arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo in Inštitut za geog:rdj._~o..... ui:d-vcxzc v 
Ljubljani, sta priredila dne 28,3.-1967 strokovno predavanje z nalovom; 110b-
delava ekspedicijskih kart na Inštitutu za kartografijo tehnične univerze 
Dresden". Predavatelj red, prof. dr, phil, N. Pillewizer in Tehnične univerze 
v Dresdenu je ob veJ.:.kem številu zanimivih in poučnih diapo-zitivov obravnaval 
predvsem izdelavo ledeniških in visokogorskih kart iz centralne Azije in Spitz-
begrov. 
~J( DIPLOM!\NTOV Ni\. GEODETSKO-KOMUNAIN_EM ODDELKU FAKULTETE ZA ARHITEKTURO 1 
. GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO V LJUBLJANI V LETU 1966. 
I. STOilTJJ\. 
l. Poklar Ivan - kommmlna smer 
2. Šega Matija - geodetska smer 
IL STOilTJJ\. 
l. Podobnikar Marjan komunalna smer 
Diplomsko delo: Glavni projekt stanovanjskih cest v Zagorju (Potoška vas II) 
2, Pratnekar Marija - lrnmunalna smer 
Diplomsko delo: Študijska obdelava projekta kanalizacije naselja Prevalje po 
predvidenem urbanističnem programu z vključitvijo obstoječe kanaliza--
cije, 
3. Nltllileisen Erik - komunalna smer 
Diplomslw delo: Idejni projekt z vari5lDJ..ltlimi rešitvami za avtomobilske ceste 
Ljubljana - Koper na odseku Kačiči - Kozina. 
4. Urbanija Malcsimilj an - koml.malna smer 
Diplomsko delo;'. Idejni projekt" za avtomobilsko cesto Maribor - Celje na odseku 
Ponikve - Proseniško z vsemi variantnimi rešitvami. 
5. I(odelja IvBn ~ komrn1alna smer 
Diplomsko delo~ IComm1alno tehnična obdelava stanovru1j skega kompleksa ob: Erjavčevi 
cesti v Novi Gorici. 
6. Kozorog Danilo '"' komunalna smer 
Diplomsko delo: Obdelava normalnega in vzdolžnega prereza v raznih varinntah zn 
D1c'U1jši vodotok~ lcaterega padec se je zaradi skrajšanja trase o· 
pove5al na 4 /oo. 
- 29 -
7. Čuček Drago - komllllalna smer 
Diplomsko delo: Izdelava glavnega projekta Dečkove ceste med Mariborsko c. in 
Čopovo ul. v Celju. 
s. Kranjc Dragan - komunalna smer 
Diplomsko delo: Študijska obdelava za čistilno napravo za naselje Trebnje, 
upoštevaje'sedanji urbanistični program. 
94 Potokar Bojan - geodetska smer 
Diplomsko delo: Pi~merjava natančnosti terestričnih fotogrametričnih posne-
tkov napravljenih s J fototeodoliti. 
10 • Tominc Anton - 1comlll1alna smer 
Diplomsko delo: Detajlna prometna ureditev uličnega križišen. 
11. Kolar Jožef - komunalna smer 
Diplomsko delo: Tehnično - ekonomska primarjava variant zazidalnega načrta 
soseske S-7 Moste-Polje v Ljubljalll.i. 
12. Osenar .Anton .... komunalna smer 
Diplomsko delo: Obdelava hidrološke osnove-ter nekatere variante trase vzdol-
žnega in prečnega profila za ureditev potoka Rašica. 
13. Pintar Franc - geodetska· smer 
Diplomsko delo: Afino izvrednostenje·te:restične fotogrametrije in primerjava 
rezultatov z normalnim izvrednotenjem. 
14. Kopač Andrej;... komunalna· smer 
Diplomsko delo: Variantne rešitev uvedbe enosmernega in dvosmernega proEeta 
v območju ožjega centr~ Ljubljane. 
15. Bucik Stanislav ... komllllalna smer 
Diplomsko delo: Izdelava variante za osušitev 300 ha močvirnih zemljišč ob 
daljnem toku Jaseninskega in Vukovskega potoka v dolini Pesnice. 
16. Tor:w.žin Aloj z .,. komunalna smer 
Diplomsko dola: Rešitev problema križanja obstoječe železniške proge Ljubljann-
Trst, obstoječe Tržaške ceste, še ene mestne ceste in potoka 
Mali·Graben. 
17 • Repše Miloš - komunE',lna smer 
Diplomsko delo: Komunalno tehnična obdelava stanovanjskega kompleksa na Ker-
šičevem hribu v Trbovljah. 
18. i<:olcot Silvo - komunalna smer 
Diplomsko delo: Statistične zakonitosti in aeralna razprostranjenost nalivov 
na področju Ljubljane. 
19. Maleiner Franc - komunalna smer 
Diplomsko delo: Ureditev kanalizacije obrobnega področja Ljubljane na desnem 
1:-regu Ljubljanice od Štepanje vasi do Sostrega. 
- Jo -
SEZNAM DIPLOMANTOV GEODETSKEGA ODSEKA NA GRADBENI TEHNIŠKI ŠOLI V IJUBLJJ\NI 
V LETU 1966. 
l. Baumkircher Jožefa 9. Lap Franc - Branko 
2. Fijavž Rozalija 10. Mesec Ljudmila 
J. Grobovšek Silvo 11. Pavšič Jernej 
4. Hafner Ivanka 12. Petek Janez 
5. Hosner Jožef 13. Seljak Evl!&l+ · 
6. Jarc Mirko 14. Strb8.l1 Zo:r·c1 
7. Kozar Stanislava 15. Topolšek Ljudmila 
s. Krotec Boris 16, Kukman J\nton 
OBVESTILA UREDNIŠKEGA ODBORA "BIIJrEtifJ\ 11 
PREGLED IZDATOKOV ZA 11BILTEtif 11 št. J-4/66. Izd8.l1a dvojna številka J-4/66, ki•je 
obsegala 37 strani v na,kladi 350 izvodov, je stala: 
l. Nakup matric zo., tipkanje •••• , •••• , •••••••••••••• , 
2. Plačilo za t±:];l)konje matric , • , , ••• , •• , ••.•• , • , • , • , • 
J. Rnzmnožitev na ciklostil, vezava, obrezov8.l1je in 
papir , • , •••••.• • ................... , • " •....•....•• 
4 • Raz po Šilj anj e 0 Bil tena 11 • , ••• , • , • , • , ••• , •••• , • , •• , 
77,14 N din 
140,00 " 
430,00 
63,60 
!l 
il 
Skupaj ••.•••••.•. , ..... , . " • ., .••.•••...•••• , 710 .1. 7 4 N din ·, C:-,:~==-=======-::::== 
D6HOD1CT OD NOVOLETNIH ČESTITK, Za novoletne čestitke geodetskih delovnih in 
drugih geodetskih organov in organizacij v Sloveniji, ki so bile objavljne v 
številki J-4/66, je vplnčano skupno 950 N din. Vsem se najlepše zahvcljujemo, 
NAROČNINA ZA HBILTEN 11 ZA LETO 1967. Po sklepu 8. redne seje sekretariata zveze 
GIG Slovenije je zn leto 1967 ukinjena individualno, naročnina za "Bilten11 , ker~b 
v letu 1966 le nekaj članov Zveze (okrog 20) plačalo naročnino. Na isti sej.i_ 
je bil sprejet sklep, da nnj ostane samo kolektivna naročnina. -Kolelctivno., letna 
naročnina za leto 1967 znaeo. za posamezne orgenizacij e 50 ,oot~~ din, Za to na-
ročnino se dobi en izvod vseh številk. Vsak nadaljnji izvocf3-f,-oo N din. Naro-
čiJJ1ioe za 0 Bilten11 smo poslali vsem delovnim organizacijam in organom, ki .za-
poslujejo več geodetskih strokovnjakov. Prosimo geodetske strokovnjake, da po-
dprejo našo 8.kcijo in pri svojih delovnih organizacijah in organih posredujejo, 
da se činprej naročijo na 11Biltenn. 
SODELUJTE TUDI VI V 11BILTENU11 ! Želimo, da bi bila vsebina "Biltena" čim za-
nimivejša, To pc., bo možno doseči, če bo krog sodelavcev 11Biltena" večji, Zor 
radi tega prosimo tudi vas za sodelovanjeo Dobrodošli so vsi prispevki, ki po-
sredno ali neposredno zadevajo geodezijo, Z veseljem bomo objavili tudi drobne 
vE:1,ti v rubriki 11 Infonnaoije 11 • Pošljete nam lahko tudi ro..zlična vprašanja, ki 
se nanašajo na geodetsko službo in i,troko. Če vam ne bomo mogli odgovoriti, 
bomo vprašanja posredovali pristojnim organom oziroma organizacijam. 
- 31 -
MOŽNOST GEODETSKIH STROKOVNJJIKOV ZA DELO V NERAZVITIH DRŽAVAH 
zveza GIG Slovenije je prejela od zveze GIG Jugoslavije dopis naslednje vse-
bine: 
"Potreba po geodetskih strokovnjakih v nerazvitih državah je zelo veliko,,, 
Zavod Z<.~ mednarodllo tehnično sodeiovanje nas je prosil, naj mu pomagamo pri 
zbiranju kandidatov med našimi člani. Lani smo vas o tem obvestili, vendar je 
bil odziv zelo slab. Kasneje smo ugotovili, da je bila temu vzrok premajhna 
aktivnost republiških zavodov za mednarodno tehnično sodelovanje, pri katerih 
se je možno prijaviti. tehnično 
Zvezni zavod za mednarodno Bodelovanje nas je zaprosil, naj v akciji 
sodelujejo naše republiške zveze. V evidenci želi imeti skupino kandidatov, 
ki bi lahko takoj odšla na delo. Posebni obrazci za prijave posameznikov se 
dobijo pri republiških zavodih za medJ.1arodno tehnično sodelovanje. Kandidati 
naj navedejo tudi znanje jezika in specialnost. 
Trenutno nujno potrebujejo: 
1. 6 geodetskih inženirjev ali geodetov v Alžiru za vodje ekip. Potrebna je 
5-letna praksa pri snemanju, parceliranju in merjenju profilov ter znanje 
francošc:ip,e.·Dob.bdek je odvisen od kV"J,lifikacije in prakse. Giblje se okrog 
500 dolarjev na mesec. 
2. 5 - 10 geodetov za Nigerijo. Potrebno je znati angleški jezik. 
3. Približno 13 geodetskih inženirjev za Maroko. 
To -so bile,t eralni arnnžmaj i. 
Poleg tega iščejo bolj izkušene geodetske inženirje kot strokovnjake združenih 
narodov. 
Za Saudsko Arabijo rabijo inženirja - fotogrametra, strokovnjaka za aerofoto 
snemanje, aero in radialno trioogulacijo itd., ki bi vodil službo snemooja in 
poučeval domače kadre. Potrebno je znanje angleščine, 
Prav tako rabijo tam še kartografa, svetovalca vlade in strokovnjaka 
za fotografij o. 
Menimo, da bi morali biti na tem področju bolj aktivni, saj bi telw 
pripomogli k e.firr.oaciji no.še stroke, zbiranju izkustev, korist:ii.li bi državi 
in posamezniku. Upwno, da ne boste zanemarili te akcije. Potrebna je tudi agi-
tacija zo, učenje jezikov, posebno angleškega in francoskega." 
Vsi interesenti, ki so pripravljeni iti na delo v nerazvite dežele, 
prosimo, da se prijo,vijo pri Zavodu za mednarodno tehnično sodelovanje v Lju-
bljani, Župančičeva 6, kjer dobite posebne obrazce zo, prijavo.