Kako vost na sta rost, let. 27, št. 3, 2024, (84-86) © 2024 Inštitut Antona Trstenjaka 

SVETOVNA ZDRAVSTVENA ORGANIZACIJA IN GLOBALNE MREŽE STAROSTI PRIJAZNIH MEST IN OBCIN O PREPRECEVANJU PADCEV 
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je zelo dejavna na podrocju pre­precevanja padcev. Leta 2021 je izdala publikacijo »Step safely« (Varen korak), ki vsebuje strategije za preprecevanje in obvladovanje padcev skozi celotno ži­vljenjsko obdobje. 
Vsako leto padci povzrocijo smrt 
684.000 ljudi in kratkotrajno ali dolgo­trajno invalidnost 172 milijonov (ocena) po vsem svetu. To so velike statisticne številke, ki naj bi se v prihodnjih desetle­tjih še povecevale s staranjem svetovnega prebivalstva. Zaradi demografskih gibanj in dejstva, da so padci neizogiben del življenja, še zlasti v starosti, je ukrepanje nujno potrebno za reševanje tega premalo prepoznanega problema javnega zdravja na lokalni, regionalni, nacionalni in sve­tovni ravni. Le s sistematicnim pristo-pom lahko omejimo narašcajoce breme padcev, ki škodi posamezniku, družini, zdravstvenim sistemom in gospodarstvu. 
Vecino padcev je mogoce prepreciti z ustreznimi ukrepi. Praksa po razlicnih državah kaže, da obstajajo ucinkovite in obetavne intervencije za preprecevanje padcev. Ceprav je potrebno še naprej raziskovati kaj deluje, zlasti v državah z nizkimi in srednjimi dohodki, je SZO pripravila povzetek razpoložljivih ukre­pov za tri kljucne ogrožene skupine prebivalstva. Ukrepanje je prilagojeno sistemskemu pristopu, ki lahko poveca varnost starejših, prispeva k varnejšemu okolju, politiki in zakonodaji. 
Obstaja veliko vrst padcev, zato prin­cip njihovega preprecevanje ne more biti enoten skozi celotno življenjsko dobo, niti za vse razlicne sektorje v državi ali razlicne države. Oblikujejo pa se skupna kljucna nacela, kot je spodbujanje in omogocanje vseživljenjske telesne dejav­nosti, zmanjševanje nevarnosti v okolju in uveljavljanje politik, ki spodbujajo kulturo ter varnost v okolju. 
Do sedaj pridobljeni podatki kažejo, da bolje organizirani sistemi travmato­logije in zdravstvene oskrbe zmanjšujejo smrti, ki so posledica padcev in bi jih bilo mogoce prepreciti. Poleg tega vplivajo tudi na izboljšanje funkcionalnih rezulta­tov okrevanja med tistimi, ki so preživeli hujše padce. 
Vedno vecji obseg znanja je torej velikega pomena za preprecevanje in obvladovanje padcev, vendar to ni dovolj. Za preprecevanje padcev potrebujemo tudi spremembo prioritet: prepreceva­nje padcev je treba postaviti med stalne prednostne naloge vlade, zaposlovanja, zdravja in oskrbe objektov, šol in gospo­dinjstev. Zato SZO spodbuja deležnike k razmisleku o tem, katere prakticne korake lahko sprejmejo za preprecevanje in obvladovanje padcev kot tudi k ustvar­jalnemu razmišljanju o partnerstvih in razpoložljivih virih. 
Ne glede na to, katero ciljno skupino postavimo v središce, je treba izhajati iz trenutne situacije, definirati cilje in sprejeti ciljno usmerjene ukrepe za pre­precevanje padcev, ki temeljijo na zbranih informacijah. Takšna prizadevanja za preprecevanje padcev bodo prispevala tudi k doseganju treh kljucnih ciljev trajnostnega razvoja: zdravo življenje in dobro pocutje, trajnostno naravnana go-spodarska rast, dostojno življenje in delo ter varna in trajnostna mesta. Predsta­vljen dokument SZO ponuja na podlagi do sedaj zbranih informacij nacine za reševanje nepotrebnega bremena, ki ga povzrocajo padci. 
PRIPOROCILA 
1 FIZICNA AKTIVNOST – spodbujanje in omogocanje telesne aktivnosti skozi vse življenje za izboljšanje telesne moci, spretnosti in ravnotežja obsega zlasti naslednje: 
• 
Redna telesna dejavnost od zgodnjega otroštva naprej za razvoj gibalne sposob­nosti ter krepitev kosti in mišic. 

• 
Ucenje že od otroštva naprej, kako pasti na nacine, ki zmanjšajo možnost poškodbe ter izboljševati ozavešcanje o nevarnostih na izobraževanjih. 

• 
Zagotavljanje možnosti za aktivno telesno vadbo in rekreacijo z razlicnimi dejavnostmi, ki razvijajo ravnotežje, moc, nadzor ter koordinacijo. 

• 
Zagotavljanje telesne vzgoje v inštitu­cijah in spodbujanje dobrega pozitivnega pristopa do dejavnosti. 

• 
Spodbujanje aktivnega transporta – npr. hoja in kolesarjenje. 

• 
Zagotavljanje dostopa do kakovostnih zelenih površin za vse. 

• 
Vadba za izboljšanje ravnotežja, krepitev moci in gostote kosti za starejše ljudi; programi 


vadbe, ki so posebej zasnovani za izboljševanje 
hoje in krepitev notranje odpornosti. 2 VARNO OKOLJE – ustvariti varno okolje, ki spodbuja in omogoca telesno dejavnost. 
• 
Zmanjšanje nevarnosti padcev v do-macem okolju in sosešcini; s pregledom obstojecega stanja domacega okolja, odstranitvijo nevarnosti in namestitvijo oprijemal, varoval za stopnice, nedrsecih površin in izboljšano osvetlitvijo. 

• 
Zagotavljanje mehkih površin za padec in varne višine opreme, ki lahko zmanjša tveganje za poškodbe. 

• 
Zagotavljanje odrov z zašcitnimi ogra­jami za delavce na višini, deske za stabilno oporo nogam in varne dostopne tocke. 

• 
Namestitev ovir, kjer je nevarnost pad-ca (ograje, okenska varovala, varovala za stopnice itd.). 

• 
Informiranje in ozavešcanje o ustre­znih prilagoditvah v domacem okolju ter dostop do cenovno ugodnih izdelkov in storitev v ta namen (na primer subvencio­niranje izdelkov za preprecevanje padcev ljudem z nizkimi dohodki ali zagota­vljanje obiskov na domu za ozavešcanje ljudi o nevarnostih padcev za krhke in onemogle). 

3 ZAKONODAJA – okrepiti zakonodajo in izvajanje le-te. 

• 
Varnost gradnje, vkljucno z zakonoda­jo, ki zahteva uporabo varnih gradbenih odrov, varnostnih pasov in zašcitnih celad. 

• 
Zahteva za najemodajalce, da na okna v stolpnicah namestijo okenska varovala. 

• 
Predpisi, ki dolocajo uporabo nedrse-cih površin v skupnih prostorih zgradbe. 


4 ZBIRANJE PODATKOV O PADCIH IN POŠKODBAH – izboljšanje podatkov 
o poškodbah ob padcih na globalni, na­cionalni in lokalni ravni, za spremljanje in vrednotenje. 
• Vzpostavitev in izboljšanje podatkov 
o nadzoru poškodb na ravni prebivalstva ter omogociti spremljanje poškodb pri padcih in oceno preventivnih posegov. 
• 
Kjer sistemi s podatki o poškodbah ne obstajajo, bi morali strokovnjaki in oblikovalci politik razmisliti, ka­tere možnosti so na voljo za zbiranje podatkov za ugotavljanje ucinkovitosti neke intervencije. 

• 
Zbiranje podatkov o padcih v bolniš­nicah in drugih zdravstvenih ustanovah, šolah, dnevnih centrih, športnih klubih in drugih organizacijah. 

• 
Zbiranje podatkov o padcih iz drugih virov: npr. iz zavarovalne evidence, eviden­ce podjetij (to vkljucuje raziskave delovne sile in sisteme nadzora javnega zdravja). 

• 
Zbiranje podatkov o poškodbah pri padcih med starejšimi, ki živijo sami, evi­dence odpustov iz bolnišnic in urgentnih ambulant, ankete gospodinjstev, podatki 


o zavarovanju. 5 PROGRAMI VAJ – razvijati ciljne pro-
grame za populacijo z visokim tveganjem za padce. 
• 
Programi vadbe za ravnotežje, hojo in funkcionalno gibljivost starejših ljudi. 

• 
Ocene varnosti domov in spremembe za starejše ljudi, zlasti za tiste z motnjami gibanja ali vida. 

• 
Revizija oziroma pregled jemanja zdravil za starejše ljudi. 

• 
Ciljni programi za preprecevanje padcev na delovnem mestu za delovno aktivne – npr. programi za preprecevanje zdrsa, spotika in padcev, ter programi za 


preprecevanje in obvladovanje padcev med delom na višini. 
• Prilagojeni obiski za ocenjevanje ogrože­nosti za padce na domu v ranljivih gospo­dinjstvih, kot npr. družine z nizkimi dohod­ki in s tem povezani ukrepi - podarjeni ali subvencionirani posegi, ki so jim sicer težko dostopni (npr. vhodna vrata, okna itd.). 
V juniju je potekal spletni posvet na temo Preprecevanje padcev v Starosti prijaznih mestih in obcinah, ki ga je or-ganizirala SZO. Predstavljen je bil priroc­nik Step safely (Varen korak) in nekatere dobre prakse iz razlicnih držav mreže Starosti prijaznih mest in obcin, med drugimi tudi iz Norveške. Na Norveškem sistematicno posvecajo veliko pozornosti preprecevanju padcev. Še posebej dejavna je njihova organizacija Norway Safety Forum, ki sodeluje z razlicnimi deležniki, tudi obcinami. Financno jih podpirata ministrstvo in zavarovalnica. Ugotavljajo, da se vecina padcev zgodi doma, zato se je potrebno mocno angažirati pri prepre-cevanju teh v domacem okolju. Na spletni strani zbirajo podatke o številu padcev po obcinah in nudijo nasvete za prepreceva­nje (www.fallbarometer.no). Razvili so: informativne kartice o varnosti za starejše, varnostne kontrolne sezname, predloge za varne sprehode (majhna sprememba lahko naredi veliko razliko), nahrbtnik z varnostnimi pripomocki, »norveški sme­rokaz za varno skupnost« (korake, ki jih je treba upoštevati za preprecevanje padcev). 
VIR: 
Step safely: strategies for preventing and managing falls across the life-course. V: https://www.who.int/ teams/social-determinants-of-health/safety-and-mobility/step-safely 
Ana Gorenc Vujovic