Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Iihaja y~IiJvM|idI vsak torek, četrtek In soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7-90, za it trt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9-50 K za četrt leta 4'80 K
Pmnaiaa številko M *.
Reklamacije so poštnine proste Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inseratl: Enostopna petit-vrstica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru.
121. štev.
V Ljubljani, v torek, dne 9. novembra 1909.
Leto XII.
NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo 3Rdečega Prapora., Ljubljana. — Za denarne poSiljatve naročila an list, reklamacije, inserate i. t. d.: UpravnIStvo .Rdečega Prapora., Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/U.
Jezikovni zakoni.
B enerthova vlada je predložila zakone, s katerimi so določa nemščina kot uradni jezik za avtonomne oblasti in kot učni jezik za razne srednje šole na Nižjem in Gornjem Avstrijskem, na Salcburškem in na Predarlškem, na sankcijo. V slovanskih, zlasti v čeških krogih je zaradi tega nastala velika razburjenost, razni nemški politi-čarji pa delajo, kakor bi se čudom čudili in kakor bi nikakor ne megli razumeti, zakaj se Cehi jeze. Med temi slavnimi politiki je tudi ljubljenec alovenskih klerikalnih patriotov, dr. Lueger, ki je nekim novim purgarjem dociral o historičnem nemškem značaju Dunaja.
Stališče meščanskih strank, naj so že nemške ali slovanske, ne more biti merodajno za nav, ki iščemo enakopravnost. Vsaj mimogrede pa moramo omeniti, da so prav češko buržoazne stranke s svojo polt ko dolgih desetletij dale nemškim šovinistom fraze, s katerimi opravičujejo zdaj svoje početje. Cehi so bili in so še praporščaki historizma v politiki; prav narodno vprašanje so vedno posmatrali in so ga hoteli rešiti s stališča zgodovine in njihovo zaprašeno .državno pravo* ni bilo nič drugega kakor kratkovidaa zatelebanost v historijo. Ca se sedaj Nemci sklicujejo na »historični značaj* te ali one dežele, tega ali onega mesta, vihte češko orožje in češkim meščanskim strankam res zmanjkujejo argumenti.
Toda ta buržoazna stališča niso merodajna za nas. Socialno-demokratična kritika jezikovnih zakonov je od njih povsem neodvisna in prav zato tudi veliko bolj upravičena. Mi smo od vseh začetkov odklanjali historicizem v narodnem vprašanju in smo imeli radi tega nemalo bojev z našimi narodnjakovci. Sedaj bi moral objektiven opazovalec priznati, da smo imeli prav m5, ne pa narodnjaška gospoda.
Zakaj se jeze Cehi P
Na Predarlškem in na Salcburškem jih ni, na Gornjem Avstrijskem pa prav malo. Toda na Nižjem Avstrijskem žiyi mnogo tisoč Cehov, na
PODLISTEK.
Čnyaj Jerman.	Dalje‘
Oh, ponoči lezejo ure tam zunaj v gozdu tako težko, kakor bi bile v časovni pojem prestavljeni polži. Jerman je bil popolnoma sam in to je za časovno merilo jako važno. Sam, zapuščen na čistini. Vseokrog se dviga temni, črn5, nemi gozd. Sedaj je to pravi gozd. Podnevi je samo veliko Število dreves; prav dobro jih lahko razločiš, dvigajoče se izmed zamotanega grmičevja, hraste, bukve, jele s skrivljenimi in ravnimi, z grčavimi in gladkimi debli kakor zahteva botanično pravile. Ali sedaj je Bamo gozd. Sedaj ne razločiš debel in vej in vejic, pa listja in igel, pa grmovja in praproti. Vse vkop je gosta črna masa, in kdor hoče dobiti pravi pojem črne barve, mora prav tu notri pogledati. Crno, črno, črno vseokrog. Le kdor ima jako dobre oči, bi tam preko, proti severovzhodu lahko videl nekoliko svetlih točk. To so okna lovskega dvorca »Dianin grad*. Zakaj se mora imenovati prav »grad*, res ne vem; jaz bi ga gotovo drugače krstil, ako bi bil moj, čemur bi se ne upiral. Kajti lahka, zračna, kljub enostavnosti čedno opremljena zgradba mi ugaja,
samem Dunaju se ceni njih število na tristo tisoč. Te svoje rojake bi si Cehi radi ohranili. Zakon, ki je bil sprejet in sankcioniran, pa jemlje tem Ce-bom priliko, posluževati se pri avtonomnih obla-stvih svojega jezika in preprečuje ustanovitev vsake češke gimnazije, realke ali preparandije na Dunaju. Možnost razvoja se torej Cehom omejuje. - Seveda zadenejo omenjeni zakoni tudi druge narodnosti. Tudi Poljakov, Slovencev, Italijanov je kaj na Dunaju, seveda ne tako število kakor Cehov. Verjetno je, da se bodo Nemci na Dunaju še množili, zakaj Dunaj je glavno mesto cele države, privlači torej priseljence iz cele države vase. Historični značaj Dunaja je nemški. Toda živi ljudje, prebivajoči na Dunaju, in ustvarjajoči tam vrednosti, pripadajo raznim narodom. Pravica živih ljudi pa je na vsak način večja nego pravica zgodovine.
Jezikovni zakoni, ki so povzročili ministrsko in splošno politično krizo, so torej, čeprav za tre-notek ne izpreminjajo ničesar, nepravični. Ampak tako nepravično je vsako prenašanje historizma v sedanjost, naj je že nemški ali češki, italijanski ali hrvatski.
Pravično more biti tudi v narodnem vprašanju samo demokratično stališče. Ne, kar je bilo, ampak kar je, se mora vpoštevati. To stališče je pri nas dosledno zastopala samo socialna demokracija. Sedaj, ko se postavlja na enako stališče, seveda narodnjaška gospoda ne priznava tega, ampak po stari navadi zabavlja socialnim demokratom, mesto da bi izkušala, postati vendar enkrat tako dosledna, kakor je socialna demokracija. Ce bi se naučila tega, bi tudi izpoznala, da ima socialna demokracija prav, ko zahteva, da se reši narodno vprašanje v celi državi kot celota. Vendar nismo tako veliki optimisti, da bi pričakovali tako spametovanje od buržoaznih strank. Danes so za enakopravnost Cehov na Dunaju; morda se udarijo že jutri po zobeh, če pojde zato, da se tudi komu drugemu prizna enakopravnost. Ampak brez načela se ne dajo reševati načelna vprašanja in zato je vsa meščanska politika tako neplodna.
Manifest češke socialne demokracije.
Z ozirom na politični položsj in ra vsakovrstne migljaje o absolutističnih namenih Biener-
Veselo je tam nocoj. Zjutraj je priredil baron Ringelshcim lov, velik lov, kije podal udeležencem, damam in gospodom, mnogo zabave. Puške niso zastonj pokale, in v gozdu je bila marsikatera plemenita krvava sled zaznamovana. Po hallaliju se je zbrala vsa odlična družba v dvorcu, da proslavi lovski vspeh in tu se je zgodilo, da je postal hrabri pokončevalec zajcev grof Groden sam plen, obvi-sevši v finih mrežicah cvetoče Ilone p). Kismarty. A ker to vajenim lovskim očem ni moglo ostati skrito, je bilo treba, tudi začasno zaročitev posebno obliti, vsied česar je umevno, da čuvdj Jerman še ni videl, lovske družbe vrniti se v mesto.
Prav gotovo ne. Ako bi se bila vrnila, bi bil moral videti vozove, ker druge poti ni bilo, kakor preko gozdne čistine, preko železniške proge, ob kateri je stražil prehod. Dobro \d, da je bil zjutraj vesel lov. Slišal je pokanje smodnika, lajanje psov in kričanje gonjačev. 2e od včerajšnje polnoči je na tem mestu. Ej, dolgo časa, kajti tudi nocoj je že minola polnoč. In še nekaj ur treba ostati. Oh, kako je to dolgočasno... 1
»Dolgočasno* morda ni pravi izraz, ali ta hip se ne spomni boljšega. Vsekakor jako neugodna reč. Prvo noč se že prebije) to stori navada.
thove vlade je klub čeških socialno-demokratičaih poslancev dogovorno z izvrševalnim odborom češke stranke sklenil, izdati manifest, ki pojasnjuje vo-lilcem politično situacijo in stališče stranke ter obenem pripravlja volilce na vse eventualitete, ki utegnejo nastopiti.
Manifest čeških poslancev je za slovenske delavce prav enakega pomena kakor za češke so* druge. Zaraditega ga objavljamo in priporočamo slovenskim socialistom, naj ga prav pozorno čitajo.
Delavci in delavke!
Socialni demokratje?
Doba daljša od dveh let je pretekla, odkar ste po težkih bojih dveh generacij volili nov parlament na podlagi splošne in enake volilne pravice. Dasi nas ni nikdar navdajal dvom o vrednosti parlamenta spričo obstojajočih razmer moči v sedanji kapitalistični razredni državi, smo vendar mislili, da smemo po vsi pravici pričakovati, da se bo v novem parlamentu uveljavila pravica delavnega ljudstva do življenja, knlture in zdravja, to se pravi predvsem pravica do preskrbe vaših pohabljencev, starcev* sirot in vdov. Vse to se ni zgodilol So-cialno-demokratični poslanci vseh narodov so bili v parlamentu vedno enotni, v popolni zavesti svojega poklica v novem parlamentu. Toda vse delo se je z vsakovrstnimi spletkarijami vedno oviralo in onemogočalo. Zato se doslej nič ni storilo proti hudodelskemu podraževanju vseh živil, le da morajo sovražniki delavnega ljudstva triumfirati nad vami in da bi se vam vsilila napačna predstava in obupno mišljenje, da ni ničesar pričakovati od parlamenta splošne volilne pravice.
V vsem tem je bil in je sistemi Ce parlament ni delal, zadene odgovornost tiste, ki so z nezaslišanimi spletkarijami delovali, da bi razbili parlament, da ne bi mogel delati, in tiste, ki so hoteli napraviti iz novega parlamenta igolj avtomat za rekrute in nove davke.
Boljinbolj grozeče se pojavlja na obzorju nevarnost, da se bo vlada osmelUa, zateči se k paragrafu 14., ki bi bil sedaj še bolj kakor ob drugih časih zločin nad demokracijo in nad pravicami ljudstva. Dogodki zadnjega
Človek opravlja svoje delo in pričakaš jutro, ki pride sicer pozno, ali vendar pride. Dopoldne Jerman niti ne misli, da ni spal. M—no, kako mg bi bilo drugače? Saj mora nekdo tndi ponoči opravljati službo. To je povsem um« j, temu se ne da ugovarjati. Mar naj bi se ponoči ne vozili vlaki? Ta bi bila lepat Kaj pa, ako ima kdo dolgo ali pa nujno pot? Skratka — o tem se niti ne govori. Nič ni jasnejše kakor to. Naposled opravlja prav rad službo ponoči. Seveda je treba bolj paziti, toda če ni pretemno, že gre. Kajpada, pri delu se niti ne misli na to; ali sedaj se spominja, da se človek lahko prav preklicano spoti, čeprav je ponoči hladnejše kakor na solnčnem šara. Da, d k, včasi, ko je tekel po progi kakor blazen, če se je zgodilo to ati ono) ali pa enkrat, ko se je v soseščini utrgala skala pa zrušila na progo, a vlak je imel priti čez četrt ure in nikjer ni Mio Človeka, ki bi mu pomagal, pa se je moral upirati kakor živina, da je odvalil skalo s tira, in potem je imel komaj še toliko časa, da je pogledal ali ni proga poškodovana — — Ej, da, tudi ponori se bile vroče ure. Ali kaj pomaga 1 Mora že biti tako.
Dalje prih,
časa niso nikakršen dokaz, da bi bil parlament sploh nesposoben za delo, temveč le dokazujejo, da se ne more misliti na resnično in trajno delo parlamenta, dokler se ne izprameni vladni zistem, ki ga sedaj predstavlja Biener-thovo ministrstvo.
Ta vladni zistem, ki je sestav politične nesposobnost', socialne neodkritosrčaosti, političnega na-zadnjaštva, nacionalne cnostranosti, vladen zistem politične zaslepljenosti, ki se da voditi od povsem neupravičene megalomanije nemške buržoazije, ki se je začel z odobravanjem obstrukcije nemških vladnih strank v češkem deželnem zboru in z razglasitvijo nagle sodbe v Pragi, ki je pritrdil aneksiji Bosne in Hercegovine, za kar imamo sedaj plačati več sto milionov kron, ki je napravil nove državne dolgove brez parlamentuvega dovoljenj, ki je bosenske kmete izročil madžarskim oderuhom, ki je v enem letu dvakrat posegel parlamentu po življenju, ki se v svoji nesposobnosti za ustvarjenja normalnih razmer pripravlja tretjič poseči parlamentu po življenju in ki hoče zoper ljudsko zastopstvo postaviti go-spodstvo absolutistične samovolje!
Dve leti so morali naši poslanci voditi na zunaj malo vidljiv, toda hud boj proti rafinirani zaroti zoper splošno enako volilno pravico. Vse, kar se je zgodilo zadnjega pol leta, predstavlja v resnici le člene verige, ki jo nevidna roka zar otniko v tesneje in tesneje priteguje okoli vratu nove ljudske zbornice, in ki bi imela zadaviti splošno volilno pravico.
Ce bi se sedaj imel napraviti poizkus, da se zaključi parlament in vlada s § 14, tedaj bo potrebno, da stopite z nami ua plan. Z elementarno močjo se bo tedaj dvignilo delavno ljudstvo; z enako eneržijo, kakor je bila tista, s katero si je osvojilo ljudski parlament, ga bo tudi branilo zoper svoje sovražnike. Vladni zistem Bienertha je danes očitni izraz vseh atentatnih načrtov zoper parlament in njegove pravice.
Zatorej: Proč z Bienerthom in njegovo vlado!
Prav tako pa moramo parlament braniti tudi zoper tiste, ki hočejo omajati podlago ljudskega parlamenta na radost vlade in ljudskih sovražnikov pod krinko radikalizma in obstrukcije iz nevednosti, iz neodgovorne demagogije ali pa iz hudobnosti.
Sodrugi in sodruginjel
Mogoče je, da boste že v bližnji bodočnosti pokiicamni na boj. Na boj, ki bo po svojem pomenu is zato tudi po eneržiji vašega nastopa enak slavnim bojem leta 1905, Mobilizirajte torej vse pripadnike naših organizacij! Utrdite čim urneje naše organizacije, da bodo vsak hip pripravljene na boj! Vsakdo na svoje mesto! Čakajte na trenotek, ko zaplapolajo zastave in se začne pohodi
Shod unije rudarjev na Dunaju. Dalje.
Podjetniki zahtevajo dalje, da bi se nadzorovale! ne smeli pečati z mezdnimi razmerami. Nadzorstvo seve nima namena zviševanja mezd, sarao-obsebi je pa umevno, da se varnostno in mezdno vprašanje ne da ločiti. V Ellbogau je rekel rudniški komisar podjetniku: »Preslabo plačujete delavce, zato ne morejo biti oprezni, če hočejo kaj zaslužiti!* Proti komisarju so lastniki rudnikov protestirali in oblast ga je kaznovala s tem, da ga je prestavila. (Cujte! Cujte!) Ce že komisar ni varen, kako bo šele z delavcem-nadzornikom! Pomisliti je dalje, da obstoji še mnogo varnostnih predpisov, ki jih delavci ne morejo izvrševati če ho-čejo kaj zaslužiti. Ce bi torej nadzorovalec opozoril, da se treba ravnati po predpisih in vpisal to v zaznamovalno knjigo, bi se že dotaknil mezdnega vprašanja in bi ga na smeli več voliti. V kratkem bi na tak način spravili s pota vse nadzoroval«. Vlada je nastavila pet nadzornikov; dva češka nadzornika bosta potrebovala triinpol leta, predno pregledata vse rudnike, v okrožju, krakovske obrtne oblasti pa trideset let. (Cujte!)
Vlada je predložila tudi neko novelo v drž. zboru. Tudi tej reformi želimo prememb. Opozarjam na to, da rudarski zakon določuje službeni red. Varnostne določbe se v zakonu sploh ne nahajajo, obstoji le k&kih 130 odredb, ki so jih izdale različne oblasti, ki jih pa zopet lahko razveljavijo kadarkoli. Te odredbe nimajo nobene enotnosti. Neka celovška odtedba določuje, da traja delo le šest ur, če znaša toplota 28 Celzija. Za Češko ni take določbe. Potrebujemo torej enotne predpise in aicar uzakonjene, ne pa odredbe, ki se tudi ne iz* vršujejo kakor bi bilo treba.
Delavski minister Ritt je naznanil psdjednikom dve želji: ustanove da naj šole, v katerih se bodo učili delavci postav in pa šole, v katerih se bodo učile hčere rudarjev k ah ati. Podjetnikom seveda ni nič do tega; namesto da bi pospeševali izobraževanje delavcey, silijo rsje domača delavce, da se izseljujejo in jih potem nameščajo z drugimi iz zaostalih pokrajin, kjer postav spioh ne poznajo. Ob sprejemu delavcev gledajo samo na to. če ja zdrav in močan in pa prav poceni. Neumen sme biti še tako, še ljubši jim je, če je bolj neumen. Podjetniki so torej odklonili obe želji ministrovi, tudi tisto glede kuhinjske šole. Seve, utegnil bi se kdo domisliti, da je treba za dobro kuho tudi več denarja.
Vse predloge so pa obveljavo, cim se je zaključil drž. zbor. Ne vemo, kako se to izteče. Podjetniki se celo protivijo zopetni predlogi glede nadzornikov, in vse kaže, kakor bi se moralo vsako odredbo priboriti le potom človeških žrtev. 2* danes moramo zvračati vso krivdo zaradi katastrof, ki se utegaejo zgoditi v bodoče na stranke, ki onemogo-čujejo delovanje parlamenta. (Živahno odobravanje.)
Poslanec Reumann: Istega mnenja kakor vi smo tudi socialno-demokratičui poslanci, da se morajo namreč bratovske skladnice popolnoma odpraviti, ker se s temi omejuje svoboda rudarjev. Zakonodajno delo, tičoče se počitka, določbe glede kopanja so delo naših poslancev, ki so po posredovanju zveze to predlagali, zakaj ž njimi se omejuje špekulacija podjetnikov, ki bi hoteli povišavati cene s tem, da bi nekatere jame ustavili in obenem spravili delavce ob delo. Seveda sem tudi proti temu, da bi se imenovali delegati za nadzornike, ker niso čuvani proti preganjanju. O tem vam bo poročal natančneje sodrug Karpeles. Važno je to, da unijski shod o tem govori, da meščanske stranke onemogočujejo delo v parlamentu.
Dr. Karpeles: Gotovo vam vladna predloga glede nadzornikov ne more ugajati, dasi jaz te ne obsojam tako odločno kakor sodrag Jarolim, Predlogo kazita najprvo dve stvari, ki jih ta načrt spaja, pa nimata ničesar opraviti med seboj, in sicer: uvesti nadzornike in raztegniti zadruge na rude-kope. V delavskem prisvetu smo predlagali najprej, da se naj tukaj zadruge popolnoma izključijo. Predlog je bil odklonjen. Dalje smo odločno zagovarjali stališče, da volijo nadzornike rudarji in da jih plačuje država; ta predlog je bil sprejet z 18 glasovi proti 9. Pri tem glasovanju je pa ž*j bil namen podjetnikov, da ta predlog pokopljejo, zakaj predsednik delavskega prisveta jo izjavil, da ta sklep presega mejo načeta, ki ga je izdelala vlada in takega vlada ne more vpoštevati. Daljna posvetovanja nimajo nobenega pomena, zakaj le nekaj udeležencev, ki so zato gl&sdvali, je res zato.
Dosegli smo vspeh, ki nič ne pomeni. Vzor rudarske inšpekcije po voljenih nadzornikih se še ne izvede tako kmalu. Hoteli smo pa vladi povedati, kaj je mogoče v današnjih razmerah in ker je, žal, mogoče napredovati le korak za korakom, smo se posvetovali dalje o vladnem načrtu. Načrt se je vrnil odboru in je bilo naročeno rudarskemu svetniku Bauru in meni, da predloživa prihodnji seji nov načrt.
Kompromis, ki se je dosegel, ni vzor. Vsak kompromis se ozira nekaj tudi na drugo stranko. Podjetniki so se branili zakona, ker bi ostali nadzorniki v rudniku in bi kot delavci izpolnjevali svojo dolžnost. Ne gre, da bi šest dni delal kot delavec in poslušal paznika in inženirja, sedmi dan pa bi jih nadziral. To bi škodovalo disciplini, pravijo, in nedostatna disciplina je pogosto vzrok nesrečam. Rekel sem jim: »Branite se nadzornikov — jaz tudi, pa iz drugega razloga in ne razumem vas —, toda proti boljšemu nadzorstvu se vendar ne boste proti vili. Pač vam je enako, koliko rudarjev pogine, toda javno tega ne morete povedati! Če odpravimo oviro, ki vam zabranjuje sprejem nadzornikov, pa ne boste več nasprotovali. Ce menite, da hočemo imeti paznike za od države plačane agitatorje, se motite. Agitacijo plačujemo sami. Hočemo le, da se varnostne razmere res izboljšajo, kar je pa le mogoče, če se izpopolni nadtorništvo. Ali bodo ti nadzorniki voljeni ali pa bodo drugačni funkcionarji, je pa tudi razlika. Ce že ne moremo izvesti tega, kar bi radi, pa se podjetniki vsaj ne bodo mogli javno protiviti boljšemu nadzorništvu. Počet-koma posvetovanj pa je izjavila vlada, da je v poslednjih letih pomnožila nadzornike in jih še bo. Rekli smo na to: «To sprejmemo, a zadostujejo nam ne, mi hočemo varnostne paznike !> Zahtevali smo, naj ae na vsakih 2500 rudarjev imenuje še nad* zorniški pristav. Delavski prisvet priporoča dalje, da se pri nastavljanju pristavo v ozira tudi na primerno kralificirane delavca in naj se v ta namen osnujejo tečaji za asistente.
To je: Pripravili smp podjetnike, ki so prej od vlade zahtevali nekaj drugega, da zahtevajo več nadzorništva, da zahtevajo tudi na vsakih 2500 rudarjev pristava, ki naj jih eventualho tudi izmed delavcev imenuje vlada; vlada naj tudi napravi šole, da bo vedno primernih ljudi.
Ce pripravimo vlado, da temu pritrdi, je to velik napredek in vspeh. Odkar obstoji obrtno nadzorstvo, zahtevamo delavce kot pristave (asistente), toda šele po 25 letih Je vlada imenovala dva, so-druga Siegla in nekega krščanskosocialnega po* lirja. Podjetniki so ge že tudi izjavili, da naj vlada nastavi 60 asistentov za rudarstvo in naj poskrbi
za vzgojo takih delavcev. To je, po mojem mnenju in mnenju sodrugov v delavskem prisvetu, razen so-druga Jarolima, izredno velik vspeh.
Kompromis seve ni zmaga. Preslabi smo še, da bi podjetnike zmagali in jasHo je, da smo morali za dosego teh stvari tudi nekaj popustili. Popustili sme imuniteto zadružnih delegatov, ki je bila določena v viauni predlogi. Toda preganjanja se ce daja preprečiti le s postavo, nego tudi z dobro organizacijo, za vzraost pa potrebujemo nadzorstvo. Če je organizacija močna, ne bo pregnan uobeu delegat. To koncesijo smo popustili. S tem smo pa podjetnike pridobili za nastavljanje nadzornikov in za njih imuniteto.
Lepše bi bilo gotovo, če bi rekli, naš predlog glede volitve delavskih nadzornikov je bil sprejet z 18 proti 9 glasovom. Priborili bi bili s tem tej stari zahtevi priznanje; doseglo bi se bilo pa s tem le nekaj za zapisnik delavskega prisveta. Vlada bi temu sklepu ne bila pritrdila, pa tudi kompromis ji nič kaj ne vgaja. Ne mara namreč, da bi valila odgovornost za nezgode, organom, ki jih sama imenuje. Ljubši bi ji bili varnostni pazniki. (Jarolim: Zakaj pa niste bili za to?) Če sem napravil koncesijo, pa dobil nadzornike in varnostne parnike, jih vendar ne bom odklanjal. Kar bi se bilo dalo s tem doseči, bi bila smatrala vsaka stroka kot velik
VSpeh.	Dalje	prih.
Carina na sladkor.
V državnem zboru je suci&lno-demokratična zveza vložila sledeči nujni predlog za odpravo carine na sladkor:
•Združene avstrijska čistilne sladkorja, ki so šele pred kratkimi tedni zvišale ceno sladkorju za dve kroni ob metričnem centu, se zopet pripravljajo, da nanovo oplenijo konsumente.
Da bi zagotovili svojemu podjetju vspeh, izkušajo popolnoma izključiti konkurenco maloštevilnih tovarn, ki niso v kartelu. V ta namen izsiljujejo od trgovcev pogodbene določbe, ki naj bi jih popolnoma izročrle sladkornemu kartelu. Rafinerije so predložile vsem trgovcem in nakupnim zadrug*m formuiare za zaključne liste, s katerimi se ima docela uničiti svoboda trgovine. V teh formularjih se trgovcem prepoveduje, jemati sladkor od nekartc-liranih tovarn, ali pa ga prodajati; trgoscem se nalaga, denuncirati svoje lastne kupovalce evidenčnemu uradu kartela in dajati kartelu vpogled v svoje trgovske knjige in v trgovsko korespondenco.
Odpor trgovcev proti tem morečim pogodbenim določbam je napeljal kartel le na dve navidezne koncesiji, ki pa ničesar ne izpremenita v bivstvu predloženega zaključnega lista.
Avstrijska vlada je že pred leti predložila zakonski načrt, s katerim se finančnemu ministrstvu priznava pravica, nastopati proti kartelom v neka* terih industrijah, med njimi tudi v sladkorni industriji. Toda kakor ta načrt, tako tudi poznejši poizkusi niso imeli pozitivnega uspeha. Konsumenti, ti opazujejo priprave za novo plenitev v dobi splošne draginje z resno skrbjo, ne morejo čakati, dokler bo rešen težavni problem zakoaodajstva o kartelih.
Zahtevati se mora torej, da se vlada poprime vsaj tistega sredstva, za katero ni treba nobenih priprav in ki lahko neposredno vpliva na ceno sladkorja: da namreč odpravi carino in sladkor.
Avstrijska sladkorna industrija gotovo ne potrebuje carine, ki se pobira v najvišjem v bruseljski konvenciji o sladkorju določenem znesku, ker je napram industrijam tujine popolnoma sposobna za konkurenco. Carina na sladkor je čista kartelna carina, ki nima varovati obstanek industrije, temveč je le namenjena, zvišati profita sladkorskih baronov. Taka carina se daje danes tem manj opravičevati, ker zagotavlja svetovna cena sladkorja tovarnarjem velik dobiček, tudi če se popolnoma odpravi carina.
I* teh razlogov predlagamo:
•Zbornica poslancev naj sklene: Vlada se po-živa, da se takoj začne pogajati z ogrsko vlado radi odprave carine na sladkor.»
Politični odsevi.
* Rumunike brutalnosti. Zadnjič smo poročali o brutalnem nastopu rumunske vlade proti sodrugu Rakovskemu in tistim socialistom, ki so protestirali zoper samolattno ravnaaje vlade. Policija je, kakor znamo, zaprla več sodrugov, ki so bili potem še v zaporu zlostavljani. V soboto pa je vlada doživela prvo občutno blamažo. Državno pravdmštvo je vložilo predlog, da naj sedem «ko* lovodij* ostane v zaporu in o tem predlogu je imelo odločati sodišče. Prvo klofuto je dobila vlada 8 tetu’ 80 jetniki pokazali rane in poškodbe, ki so jih bili dobili v zaporu. Poročali smo o tem že zadnjič, Se hujša pa ja bila blamaža, ko je io*
dišče po končani obravnavi odklonilo predlog državnega pravdnika in sklenilo izpustiti »zločince*. Sklep ;,:cer še ni riosrgel veljavnosti, ker je državni pravduik vložil priziv, a že sklep saroposebi jo za vlado hujši od klofute. O prizivu dižavnega pravdaištva se ima odločiti v treh dneh.
* Saške volitm Draždani, 5 novembra. Pri včerajsni ožji valitvi ;.a. saski deželni zbor so bili izvoljeni: o konservativci, 1 agrarec. 4 nacionalni liberalci, 1 socialni demakrat. Vsega skupaj šteje novi deželni zbor: 30 konservativcev (vštevši dva agrarca in enega čiaaa stranke srednjih stanov), 28 nacionalnih liberalcev, 8 svobodomislecev, 25 sociala;h demokratov.
* Proti angleški gosposki zbornici. London, 5. novembra. Finančni ministrski tajnik P e as e je imel v Bumpsteadu predvčeranjem govor in je naglašal, da bodo splošne volitve na vsak ntčin meseca januarja. Vlada priznava, da mora proračun priti v gosposko zbornico ia dobiti tudi sankcijo krone. Toda zbornica poslancev ne more niti gosposki zbornici, niti kroni priznavati pravice, da bi odklanjali predloge ljudskih zastopnikov.
* Grške homatije. Atene, 5. novembra. Kralj Jurij je zadnje dni večkrat izjavil, da bo zapmtd prestol, ker spoznava, da je obstanek njegove dinastije nemogoč, Nihče si ne more predstavljat', da bi prišel enkrat na prestol prestolonaslednik, ki je moral zapustiti grško armado. Med kraljem ia njegovo družino se neprenehoma izmenjujejo brzojavi.
Atena, 5. novembra. Typaldes je bil za-slišavan včeraj popoldne. Dejal je, da so za bitko pri Salamidi odgovorne oklopnice, ki so začdle streljati na njegove ladje. Ty p a Id o s pripravlja baje senzacionalna razkritja o ustaji.
Dopisi,
Spodnja Šiška. (Razžaljeni mesarji) Dne 16. oktobra 1. 1. se je vršila občinska seja, sa kateri je gospod župan predlagal, naj se vpelje nova naklada na meso, o katerem predlogu se je razvila živahna debata. V tej debati se je cglasil za besedo tudi obč. svetovalec gospod Borštner,, kateri je očital šišenskim mesarjem, da prodajajo meso crknene živine, smradljivo meso in meso hrvaških buš. Vsled tega očitaoja so vlažili šišenski mesarji Martin Bevc, Fran Golob, Boštjan Tome, Brecelnik in Mihaievski tožbo proti gospodu Fraou Borštnerju, o kateri se je razpravljalo dne 29. oktobra t. 1. pred okrajnim sodiščem v Ljubljani. Razpravo je vodil sodni nad-svetnik gospod Potrato in tožnike je zastopal go*p. dr. Novak. Gospod Fran Borštner, pristav c. kr. priv. južne železnice, kot obtoženec pove, da je na omenjeni seji predlagal gospod župan doklado na meso. V lej debati se je oglasil tudi on za besedo ter dejal: »Standslozno je za Šško, da moramo vživati meso crkujcvine, smradljivo meso in meso od buš. Pripetilo se mi je, da sem dobil domov smradljivo meso. Če hoče človek jesti dobro meso, ga mora iti iskat v Ljubljano. * Te besede pa on tudi lahko dokaže, ker so dobile gospodinje meso od mesarjev, ki so ga izpirale z vodo in je-sihom, pa je bilo vseeno za nič. Zaslišalo se je več prič, ki so izpovedale o Borštnerjevih dolžtvah, storjenih pri omenjeni obč. seji, sledeče: Priča Emil Si k s, delovodja c. kr. dr. železnice in občinski odbornik, izpove, da je osem dni pred do-tično sejo kupil od nekega mesarja 65 dkg prekajene svinjine, ki je bila v sredi popolnoma črna, ni imela nobenega okusa po svinini, ter je bila nevžitna. Vrgel jo je psom. — Gospod Anton Ojster, vlakovodja juž. želez, v pokoju izpove, da je kupila njegova žena pred 20 dnevi v mesariji Mihalevski-Favaj klobaso za 30 vinarjev. Klobasa pa je bila v sredini popolnoma rumena in se je meso vleklo. Zgodilo se je že tudi, da je dobila žena meso, ki je bilo že skuhano, pa je še vedno smrdelo. — Gospod Alojzij Zajc, veletržec z vinom in občinski odbornik, pove, da sta občinska odbornika mesarja Bevc in Golob popolnoma molčala pri trditvah toženca in nista ugovarjala. — Gosp. Rudolf Oroszj, trgovec v Spod. Šiški, izpove, da je dobil iz mešanje Mihalovski-Favaj poleti in sedaj v zadnjem času meso, ki je bilo nevžitno, ker je smrdelo. Gospa Draga K o š m a n c, soproga želez, uradnika, je poslala koncem septembra v isto mesarijo služkinjo po sveže svinjsko meso. Meso je bilo popolnoma smradljivo, bilo je že rumeno in se je vleklo. Vsled tega ga je poslala po služkinji nazaj. Pomočnik v mesnici pa je rekel služkinji: «Mi imamo samo smradljivo meso. Pri nas vse smrdi.» Druzega mesa služkinja ni dobila in ga je morala iti iskat v drugo mesnico. Zgodilo se je že večkrat, da je dobila smradljivo meso. Gdč. Veronika Novak, služkinja, je prišla v četrtek k Mihalevskemu po telečje meso, M>halevski pa ji je rekel: «Tegale imam, pa ga ne dam, ker bi ga nazaj poslali.* — Nato predlaga gosp. dr. Novak, da se zaslišita kot priče mesarja Bevc in Golob. Toženec gosp. Barštner predlaga, da se zaslišijo kot pr.če svetnik gosp. Zajc, Ivan Klemenčič, Edvard Zelenka, župan Anton Pogačnik, vsi iz Spodnje Šiške. Nato se je razprava preložila.
Društvene vesti.
§ Vsem članom Konsumnega društva za Ljubljano in okolico na znanje! 9., 10. in 11. novembra se bo v prodajalnah društva inventiralo. Dividendni znamke se začne oddajati v Š'ški 10 , v Vod-natu 11. in na Glincah 12. novembra. Jemale se bodo do 20, novembra naznj. Dividendne znamke je prinesti nazaj s knjižico vred ter jih oddati proti potrdilu v posameznih prodajalnah. Odbor.
§ Delavska tiskovna družba v Ljubljani priporoča prav toplo vsem sodrugom, da razširjajo povsod njene brošure o socializmu, o klerikalizmu, o 'zonsumaih društvih itd. Posebno opozarja na roman »Pod spovednim pečatom*, na Wabrmun-dovo brošuro ter na najnavejše delo sodr. E. Kristana »Francka in drugo*. — Pravkar je izšel tudi IV. zvezek »Tajnosti španske inkvizicije*. — So-drugi! Na delo!
Domače vesti.
— Volitve v obrtno sodišče. V nedeljo, 14. nov. se vrše volitve v obrtno sodišče. Dalavcpm-volilcem se te dni dostavijo glasovnice in legitimacije. Kdor jih ne dobi ob pravem času, naj reklamira pri gospodarju (delodajalcu) svojo pravico. — 7. t. m. se je vršil v Ljubljani v areni »Narodnega Doma* dobro obiskan shod, ki se je pečal z volitvami v obrtno sodišče. Sodr. Anton Kristan je v kratkem, jedrnatem referatu obrazložil vse potrebna ter prečital kandidate, ki jih je postavilo organizirano delavstvo. Sodr. To-kan je podal nekaj podrobnih pojasnil glede načina, kraja in časa volitev. Shod je nato soglasno odobril predložene kandidate, ki jih priobčimo prihodnjič, na kar že sedaj opozarjamo.
— Delavstva v premislek! 14. nov. se vrše volitve v obrtno sodišče. Te dni dobe delavci glasovnice. Nalogo vseh je sedaj, da se vse moči porabi v svrho prave izvolitve. Vsak sodrug bodi sedaj agitator. Obrtno sodišče bo samo tedaj v korist delavstvu, kadar bodo v njem sedeli zavedni delavski zastopniki!
— Koncertno akademijo priredi dne 22. novembra ob 8. uri zvečer delavska zveza »Vzajemnost" v čast delegatom jugoslovanske konference, ki se vrši dne 21. in 22. novembra t. 1. v Ljubljani. Koncertna akademija bo v veliki dvorani »Narodnega Doma“ ter bo na njej sodeloval celotni orkester »Slovenske Filharmonije* pod vodstvom kapelDika gospoda Tali c ha. Ker se kaže za to priredbo že sedaj veliko zanimanje, opozarjamo vse sodruge in prijatelje delavstva, da store najbolje, ako si Čimprej preskrbe vstopnice, ki se dobivajo pri zaapnikih, v upravništvu »Rdečega Prapora* ter v pisarni »Delavske Tiskovne Družbe*. Sicer se utegne zgoditi, da poidejo vstopnice in bi moral sam sebi pripisati, kdor bi prišel prepozno. Ker se prireja akademija v čast gostom, ki jih bomo imeli tista dva dneva med seboj, bi bilo želeti, da bi pripeljali sodrugi na to priredbo tudi svoje žene, sestre i. t d. Program bo raznovrsten ia jako izbran, tako da bodo imeli udeleženci največji umetniški užitek.
— Predavanje v Ljubljani. V četrtek je bil otvoritveni večer predavanj »Vzajemnosti*. Obilna udeležba in pazljivost poslušalcev, ki so z napeto pozornostjo sledili izvajanjem predavateljev, je najboljši dokaz, da je delavska organizacija s piire-jenjem znanstvenih večerov ustregla občutoi potrebi in izpolnila veliko vrzel v življenju ljubljanskega delavstva. Primerno otvoritvenemu večeru sta razpravljala sodr. Iv. Franke in Etbin Kristan o umetnosti, oz. izobrazbi in delavstvu. Ces. svetnik Franke je v domačem, poljudnem pripovedovanju podal pregled umetniškega razvoja do današnjih dni in se ozri na delavska stremljenja po umetniškem vživanju, od katerega je delavstvo vsled skrbi za vsakdanji kruh skoraj popolnoma izključeno. Sodr. E b. Kristan je v temperamentnem govoru razlož i pomen izobrazbe za delavstvo, zlasti v očigled pasivnemu ali pa naravnost sovražnemu vedenju vladajočega razreda in še posebnim ozirom na neugodni narodni položaj Slovencev. Znanstvena propaganda je neobhodni predpogoj vspeš-nih socialnih bojev. Odslej se bodo vršile vsak črtrtek predavanja iz najraznovrstnejših znanstvenih panog, po potrebi s skioptičnimi produkcijami, eksperimentiranjem in drugimi pripomočki. Ljubljansko in okoliško delavstvo opozarjamo, da ne zamudi lepe prilike za znanstveno izobrazbo in da agitira za udeležbo med svojimi tovariši l
— Pri e. kr. okrajnem sodišča I. v Gorici poslujoči sodnik Mašera je nenavadno robat in zbadljiv človek. O tem so se morali prepričati oni gg., ki so bili 29. p. m 3. t. m. od 9.—10. ure v razpravni dvorani St. 1. Temu gospodu služi v tarčo njegove strupenosti pooblaščenec v bagatelnih zadevah neke tvrdke. 29. p. m. je pevaje izustil v latinskem jeziku skrajno žaljive besede na naslov omenjenega in namignil zadej stoječemu uradniku, čeS, dobro sem ga označil, na kar se je ta uradnik vspodbudljivo in priznalno nasmehnil. Enako smolo je imel oni pooblaščenec tudi 3. listopada; šikaniral in mučil ga je, kar se je dalo in namigoval pričujočim juristom. Nujno prosimo, da ae ta človek nauči dobrih manir.
Umetnost in književnost.
Slovonsko gledališče. V soboto se je prvič uprizorila Šubertova češka drama «Žetev« z dobrim vspehom. Ker je bil isti večer tudi koncert «Kola>, je bilo gledališče bolj slabo obiskano, kar seveda ni moglo povzdigniti splošnega razpoloženja. To vedno nekoliko vpliva tudi na igralce. Drama zasluži pri reprizi večjo pozornost občinstva. Takrat borno tudi obširneje poročali.
Opera. V nedeljo se je zopet pela krasna Puccinijeva »Madame Butterfly» v čast hrvatskim gostom. Solisti so bili dobro razpoloženi, orkester je bil mestoma briljanten, le z zbori se nismo kaj posebno postavili pred gosti.
Strokovni pregled.
Seja strokovne komisije se vrši v sredo ob 8. uri zvečer. Daevni red važen. Poleg delegata naj pride od vsake organizacije po več odbornikov !
Anton Kristan, tajnik.
Shodi.
Shod krojačev se je vršil v soboto zvečer v salonu gostilne g. Poka v Ljubljani. Poročal je o namenu organizacije v nemškem jeziku načelnik zvez krojačev državniposlaaec sodrug S m i t k a v slovenskem pa sodr. Anton Kristan. Udeležba je bila prav lepa.
Shod kamnosekov v Ribnici na Štajerskem se je vršil 30. oktobra ob povoljni udeležbi. Poročal je sodr. A. Kristan iz Ljubljane. Organizacija kamnosekov v Ribnici na Pohorju se lepo razvija.
Zadnje vesti.
Ponesrečen poslanec. Gorica, 8. novembra. Klerikalni deželni poslanec Jerič je na svojem domu v Kobdilju padel s skednja tako nesrečno, da se je ubil.
Ogrska kriza. Budimpešta, 8. novembra. Včeraj sta imela Košut in Justh vsak svojo politično parado. ZJusthom se je peljalo 94 poslancev neodvišnjaške stranke v Mako, kje je imel shod, na katerem je obsojal koalicijo in naglašal, da zahteva s svojimi pristaši brezpogojno, da se 1. januarja 1911 ustanovi samostalna ogrska banka, da se 1. januarja 1917 Ogrska carinsko loči od Avstrije, da se izroči vlada ueodvišnjaški stranki in da se izvede volilna reforma brez plu-ralitete. — Na Košutovem banketu je pa bilo okreg 100 poslancev. Govoril je Košut, ki je naglašal, da ima neodvišnjaška stranka svoje ideale, ampak zahtevati se sme le to, kar se da doseči.
V enakem zmislu je govoril tudi grof Apponyi. Na Justhovem shodu se je močno demonstriralo proti Košutu, na Košutovem banketu pa proti Justhu. Kriza se ni primaknila niti za korak rešitvi.
Dunaj, 8. novembra. Cesar je sprejel ogrskega ministrskega predsednika Wekerla v colo-urni avdienci.
Bienerth govori. Dunaj, 8. novembra. Nemško časnikarsko društvo »Concordia* je včeraj praznovalo petdesetletni jubilej svojega obstanka. Na slavnost je prišel tudi Bienerth in je v imenu vlade pozdravljal društvo z dolgim, a prav brezpomembnim govorom. Najglobokejša »misel* te govorance je bila še ta, da naj bi bile stranke v politiki tako složne in naj bi tako iskale kar jih združuje kakor časnikarji v svojem društvu.
Rabuke pri dirki. Dunaj, 8. novembra, Ker razsodišče ni hotelo razveljaviti neke dirke, je včeraj občinstvo na konjskem dirkališču napadlo sodniško tribuno s palicami in kamenjem ter je razdejalo ograjo, tribune, klopi i. t. d. Policija je hotela na konjih razgnati množ:co, ki je odgovorila s kamenjem, tako da se je policija morala umakniti. Boj je trajal celo uro. Mlad človek je bil težko ranjen, več ljudi je aretiranih.
Proti vladi. Praga, 8. novembra. Včeraj je bil v veliki dvorani pri »Belen Labodu* na Poriču ljudski shod ob velikanski udeležbi, ki ga je sklicala češka socialao-demakratična stranka. Govorili so poslanci Nemec, Tomašek, dr. Soukup, Haberma n in J aro š. Vsi so ostro kritizirali vlado m nacionalistične stranke. Svarili so vlado pred absolutističnimi eksperimenti in protestirali proti ob-strukcionizmu demagoških strank, ki pospešuje absolutistično nagnjenje. Ako bi hotela vlada nastopiti protiustavno, je češko delavstvo pripravljeno na enak boj kakor leta 1905., če treba tudi na splošno stavko.
Nemiri na Turškem. Solun, 8, novembra.
V novrokopskem okraju je prišlo do ostrega spopada med bolgarskimi vttaškimi četami vojvod Dinke, Gavdarovega in Zajkovega s turškimi orožniki. V boju je padlo več orožnikov. Orožniki so ujeli vojvodo Dinka ter ga privedli v Solun.
Skoplje, 8, novembra. Albanci so napadli samostan Zabel, ubili in ranili več menihov ter odvedli vso živino, ki je bila last samostana. — Oblast je popolnoma brez vsake vesti.
Ali ste že član konsumnega društva za Ljubljano in okolico??? Ako ne, storite to takoj!
Sodrngi, m®m\\ l$tm,
KaVirut is brivnice, Hjtr je na razpolag« Vasi
JiVjld:«=== JM«8 Prapcr“!
H. Suttner
Ljubljana :: mestni trg
razpoSi!'a ure, zlatnino in srebrnino na vse kraje svet-, obrnite se zanesljivo na domačo slovensko tvrdko. — Velikt novi cenik zastonj. "Tpg Novost: Ploščnata, tanka, prava nikelnasta Anker - Roskopf ura na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča K 4'50. — Srebrne ure od 6 K naprej. — Večletno jamstvo. Ako blago ne ugaja, se denar vrne nazaj. — Verižice s slov. trakovi: nikelnasta K 1‘20, srebrna K 5’—. 19
za leto 1910 je ravnokar izšel.
Cena 80 vin., po pošti 10 vin. več.
Naročila in denar je poslati
Upravi »Rdečega prapora" v Cjubtjani.
utegne zaslužiti vsakdo brez razlike stanu, kdor želi prodajati v Avstro Ogrski zakonito dovoljene srečke in vrednostne papirje. — Imetja ne potrebuje nobenega. Prospekti naših srečk so ceneji nego oni vseh drugih firm in jih je lažje prodajati, a vrhutega dajemo svojim zastopnikom še
E osebno nagrado. Pojasnila v slovenskem ali rvatskem jeziku prosimo na naslov: Gustav Braun. Budapest, V. Bila u. 3.
Sprejmem takoj
4-2
za različna dela in
popravi j alca
gornjih delov.
Ivan Smrekar ::lMokronog.
Kupujte
le v trgovini s papirjem
Ivan Vrečko 18
Ljubljana, Sv. Petra cesta 31. Zaradi priselitvi 10% popusta.
čArfrttAtC v kdLimNlv, JUSutor* Jtmtuo a*M
rSimonJ? ^
Restavracija ,Internationla(
v Ljubljani, ob Resljevi cesti št. 22
v bližini južnega kolodvora se priporoča. Točijo se pristna vina in izborno sveže pivo.
=== Gorka in mrzla jedila. ===== Na razpolago je lep senčnat vrt in salon. ===== Kegljišče. ■
Cene zmerne.
Marija Petrič
Postrežba točna.
Na obilen poset vabi 21-14
restavraterka.
B
KSS8fiSSKS8fiSSS8SKS8H38ŽSSBŽSS
Močenje postelje 30 ‘
se jamfeno ozdravi takoj. Pojascila brezplačno. Spcročiti je sta’ost in spol. Tople zahva'e. Zdravniško priporočeno.
Zavod „Samtas“
Velburg P 848 (Bavarsko).
(Of 10; inllf); li'i: Hi !L )v
Kavarna
pUnione1 v Trstu
ulica Caserma in Torre Blanca
se priporoča.
uuui :< iiidi :in-t h :i;!'t
hrčhrd
Naj večja ZftlOgfSj Sapoie*«A?e"^ir
čopičev za pleskarje, sobne slikarje, zidarje, mizarje.
Lakov, pristnih angleških za vozove.
Emajlne prevleke, pristne, v posodicah po */» ‘/o Vi in 1 kg.	104-99
Jantarjeve glazure za pode. Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode.
Voščila, štedllnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše.
Rapldola, pripravnega za vsakovrstne prevlake.
Brunollna za barvanje naravnega lesa in pohištva.
Olje In mazilo za atroje, olje proti prahu.
nejia tvrdka m< nakupovanje
Maščobo za usuje.
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv n tubah, g. dr. Schonfeida.
Flrneža, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. fl/pSfi, alabasterskega in štukaturnega. Karbollneja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizaije in sobne slikarje.
Vzoroev za slikarje, najnovejših.
Tmm Adolf Hanptmann v Ljubljani ....................
I. kranjska tovorna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja
Ustanovljeno 1.1832.
Tvrdka Chalupnik & Predovič
Ljubljana, Stari trg 19
OHBMSBkS&tU'
priporoča najboljše ln najokusnejše šnnke, pripravljene po praškem načinu, razno* vrstno prekajeno in sveže svinjsko meso od mladih, domačih pitanih prašičev, dalje raznovrstne klobase, MT hrenovke in safalade vsak dan 2krat sveže.
Poštne pošiljatie od 5 kg naprej po povzetja.
Za izborno blago, točno postrežbo, solidne cene jamči in se priporoča zgornja tvrdka.
5-1
g
g
|g
V založbi »Rdečega Prapora" v Ljubljani
^	je	ravnokar	izšel
Žepni koledar
za delavce sploh in prometne uslužbence
za navadno leto 1910.
Ta koledar izhaja že deseto leto. Vsebina mu je med drugim naslednja : Koledar. Tabela za železničarje. Množilna razpredelnica. Kolkovne lestvice. Poštni tarif. Inozemske denarne vrednosti. Stara mera in nova. Koliko plačam osebne dohodnine. Koliko plačam vojne takse. Nekaj dogodkov iz zgodovine. Vzhod, ki se dviga. Alkohol in železničarji. Žena in socialistični tisk. Drobiž in beležke za vsak dan v letu. — Razun te vsebine prinaša koledar sliko sodruga Etbina Kristana.
Ta bogata vsebina priča, da je koledar vsega priporočila vreden za vsakogar. Razpošiljati se prične takoj. Organizacije in posamezne naročnike kar naj-uljudneje prosimo, da ga naroče čimprej, zakaj pošiljatev more biti le tedaj točna, če se naročniki zglase pravočasno.
Cena v platno vezanemu izvod« je 80 vi«., po poi 10 vin. ni
Zaupniki organizacij, ki naroče več izvodov, dobe  ..................:	10	%	popusta.	=======
Pri naročilih na posamezne izvode se priporoča, da se pošilja denar naprej, drugače se izvrši naročilo po povzetju. .
Naročila in denar je poslati
Upravi Rdečega Prapora“v Ljubljani.
Isdajatslj in fdgivtrai urednik Fran BftHL
Tiska I?, Pr, Lamprefr lignja.