Iihaja vnak četrtek. Cena ina j« 8 K na leto. (Za NemčMo 4 K, u Ameriko In druge tujo drŽave 6 K). — Posamezne Številke se prodajajo ——— po 10 vinarjev. ■
S prilogami:
Naš kmečki dom, Društvenik, Naša gospodinja
Spisi in dopisi se poSiijajo i UredniJtrn ,,Domoljuba", Ljubljana, Kopitarje** ulica. NaroSoina, reklamacije in ln-serati pas UpravniStvu „Domoljuba", _ Ljubljana, Kopitarjeva ulico.—
Štev. 20.
V Ljubljani, dne 18. maja 1911.
Leto XXIV.
Liberalci in naša samoobramba.
V nedeljo je bil v »Uniona« veli-kansk sliod, na katerem je na tisoče ljubljanskih volivcev protestiralo zoper postopanje liberalcev pri ljubljanskih občinskih volitvah, zlasti nasproti redovnicam in drugim ženskim volivkam. Poleg dr. šusteršiča je govoril dr. Krek, čegar znameniti govor zasluži, da ga vsak bravec »Domoljuba« v. vso pozornostjo preštudira. Dr. Krek
je govoril približno tako-le:
; i
Današnji zbor zboruje v znamenju opljuvanih ljitn, in sicer zato; da protestira proti podlim dogodkom, ki so se zgodili ob priliki volitev v ljubljanski občinski svet, in da ob enem izreče tako žaljenim redovnicam svoje spoštovanje.
Prijatelji! Ko sem premišljeval nalogo, ki mi jo je poveril izvrševalni odbor S. L. S., sem samega sebe zatajeval, da bi v nobenem slučaju ne prekipelo čustvo v mojem premišljevanju in da l>i se držal v svojem razmišljcvanju in svojem govoru strogo in stvarno stvari in jo razmotrival trezno in mirno, kakor se možu spodobi.
Kaj nas uče zadnje demonstracije proti redovnicam.
Prijatelji, ta dogodek, ki ga vsi do-1*1*0 poznate, ta dogodek pomeni za • jubljano, pomeni za slovensko ljud-sIvo ogromno nevarnost. Ljudje, kateri -O se udeležili tega umazanega boja nasproti redovnim ženam, ti ljudje pojenjajo, ako se puste v miru, druhal, Ivi je vsega zmožna. (Klici: »Tako je!«) pameten človek z odprtimi očmi, ki iasno vsak slučaj pregleda in presodi, bo razumel tudi revolucionarne misli, bode razumel tudi, da je mogoče v masi. katera dela revolucije, nekaj
idealnih strani, da je mogoče, da se ljudstvo za ideale tako vname, da vse drugo prezre, da vse žrtvuje, da žrtvuje tudi svoje življenje, samo da doseže svoje ideale. V tej druhal i, ki je pljuvala na redovnice, pa ne dobimo, čo bolj trezno in človekoljubno premišljamo njihova dejanja, nič drugega, kakor samo umazanost; niti ene dobre stvari ne dobimo pri teh ljudeh.
Prijatelji, ali je tukaj v tem dogodku samem kaj, kar bi kazalo zanimanje za kako lepo reč, ali se kaže v n jem kako zanimanje za kake ideale, kako hrepenenje, kaj dobrega doseči za ljudstvo? Nobenega sledu o tem ni v tej divjosti. Nobenega sledu ni o kaki vzvišeni misli, marveč sama podlost, sama umazanost. Nič drugega in prav nič drugega ne vodi teh ljudi, kakor samo divje sovraštvo nasproti vsemu, kar je z vero in Cerkvijo v zvezi. In, ali je to sovraštvo samo na sebi kaj lepega?
Vselej se je pri velikih gibanjih, tudi revolucijonarnega značaja, kot glavna zahteva vlekla mis»l o prostosti in o svobodi. Prosim Vas, če nastopa tukaj poulična druhal, opljuva in napada redovnice, ako hočejo izvrševati svoje postavne dolžnosti, prosim Vas, ali je tukaj kaj spoštovanja do svobode, ali ni ravno v tej divjaški masi želja, ne po svobodi, ampak želja po tiranstvu, želja po neomejeni divjosti, želja, da bi smeli napadati ne samo nune, ampak tudi cerkve in vse kar se cerkve drži. Ta druhal v Ljubljani, ki je napadla in opsovala nune, je sposobna, če bi bila prilika ugodna, naskočili in s silo napasti cerkve in samostane, tisti ljudje, ki so pljuvali na nune, so pripravljeni nune tudi z bo-dalcem v roki napasti. (Klici: Res je!)
To je čisto jasno vsakomur, ki to stvar pametno in resno premišljuje.
Poulična druhal v Ljubljani, — nevar« nost za naše ljudstvo.
Prijatelji, rekel sem, da obstoja na< varnost za Ljubljano, za slovenski narod, ako to mirno gledamo. In zakaj 1 Iz besed, ki Vam jih bom povedal^ boste spoznali, da moj protest ne izvira iz strasti, ampak da je protest filozola, ki razmišljuje sedanje dogodke in gle« da v prihodnjost.
Kaj se bo zgodilo z našo državo, na vem, ampak nevarnosti so take, da rea lahko s strahom čakamo časa, ko bo vojni furor zadivjal ob dveh ali celo olj treh mejah naše države. Ta nevarnost je tukaj, Bog daj, da ne. bi prišla, da bi jo zabranila razumnost vladajočih kro-gov in politikov, toda ta nevarnost obstoji in je ne more nihče tajiti. In v tem slučaju, ko bi imeli vojsko na jugu in vzhodu, bi moralo iti vojaštvo iz naših mest in naša mesta bi bila tako-rekoč brez vojaške obrambe, brez vojakov, ki bi nas branili pred razdivjano in surovo maso, ki se boji samo pušk in bajonetov, in takrat bi ta banda zaigrala po ljubljanskih ulicah čisto gotovo svojo divjo pesem.
To je tista nevarnost, katere nam je pričakovati, ako te divje druhali ne pohodimo in ne stremo njene strupene glave. (Klici: Tako je!) To je ona velika nevarnost, katere se moramo bati, in mi moramo gledati, da se pravočasno zavarujemo pred to nevarnostjo in da se je sami ubranimo, kajti od naših vlad nam ni pričakovati nobene po« moči.
Poulična druhal — »voditelji naroda«.
Mi vemo, da bi prvi, ki bi prišli kot ponižni sluge poljubljat tem pouličnim barabam noge, bili ljudje, ki se danefl štejejo med liberalne voditelje. Ta liberalna stranka bi naenkrat čutila brat« sivo s temi ljudmi ter bi z njimi fraterv
1>
r
nizirala in jim pripovedovala, da jih je vedno ljubila in podpirala, samo da bi ohranila svoje dragoceno življenje. To kar tukaj povem, ta moj pogled v iu/i-hodnjost, niso samo prazne sanje, ampak to je osnovano na najrevnejših zgodovinskih dogodkih vseh časov.
Liberalec razgrajač nima prav nič v sebi, kar bi moglo človeka vleči, kar bi moglo človeku reči, ti prijatelj, saj se d A izhajati z liberalno stranko, saj se da z njo sodelovati ali pa vsaj pošteno bojevati. Liberalizem, ki rodi te umazanosti, ki so se uganjale pri občinskih volitvah, ta liberalizem nič drugega n c zasluži, kakor da sramotno, kakor je živel, tudi pogine. (Burno in dolgotrajno pritrjevanje.)
Ulica in gospoda.
Prijatelji moji, rekel sem, da je ta banda sad liberalne vzgoje, liberalne furije. Dokazov za to mi pač ni treba navajati. Pač pa moram, prijatelji moji, Vas opozarjati, da s treznim pre-mislekorfi gledamo v prihodnjosl in videli bomo čase, ko bo ta masa spo-tnala to, kako ljudstvu zelo škoduje, če gre za liberalci, spoznala bo namreč, da ti boji ne koristijo njej, ampak liberalnemu meščanstvu in \ liberalni gospodi. Kadarkoli je buknila na dan kaka revolucija ali kaka demonstracija, je prišel zraven trgovski vajenec, obrtniški pomočnik, prišlo je delavstvo in se je udeleževalo bojev in vojsk pod liberalnim vodstvom. Ko je pa enkrat šum minil, so se liberalni voditelji umaknili zopet v svoja krasna In razkošna stanovanja v prvih nad- : stropjih v najlepših mestnih ulieah, J maso pa pognali nazaj v njene kleti in ' podzemeljske luknje zmrzovat ter lakoto in žejo trpet. To je bilo ob času francoske revolucijo, to je bilo leta 1848., to je bilo še vselej, kadarkoli je liberalizem divjal, in predragi moji, še vedno se je tudi pokazalo, da je to ljudstvo potem lco je videlo, da nič ne pomaga, da so vsi boji bili zastonj, da so se zastonj potili in prelivali kri, da je to ljudstvo potem s sovraštvom proti liberalnim voditeljem šlo na drugo stran.
Jaz sem prepričan, da ne bodo samo nune in duhovniki žrtve te razdivjane garde, da se ne bo zaganjala samo v cerkve in samostane, ampak ta masa bo iskala in našla kruha tudi pri liberalnih voditeljih in zgodilo se bo, da bodo tudi ti liberalni voditelji viseli na uličnih laternah. Tako je, take so te stvari, in zato je, dasi jc žalostno izreči, tudi v interesu liberalnih voditeljev, ki hujskajo nevedno množico, da ec uduše te nasilnosti. Toda, prijatelji, samo na kak način? Vso kaže, da se bomo morali braniti sami. Mi moramo proti razdivjanemu liberalizmu organi-riraU moško in pametno samoobram-
favISv®	Matiti naših verskih
cuvstev, najman pa moremo misliti da bi se najbolj plemeniti cvet naše,"' naroda, naše redovnice, nsovaUn 7a sramoval.
Hinavščina in strah liberalne gospfide.
Predragi moji, če mi to poizkusimo, potem bo liberalna gospoda imela zavese na svojih oknih nu ulicah in skrivala «e bo v zadnjih kotih in luknjah, koder sicer prebivajo njeni psi. (Nepopisna ve se los t in pritrjevanje.) Potoni bodo ti liberalni banditi, ki danes kakor bripave hijene hočejo človeške krvi in hu jskajo maso, skriti pod mizami in posteljami, molili in prosili vse svetnike in svetnico božje za pomoč (Živahna veselost), in potem, če jih boste hoteli videti, bodo hoditi z rožnim vencem okrog vratu in s posodo z žegnano vodo in bodo zatrjevali, da so bili že od nekdaj najzvestejši katoličani in da goje do redovnic brezmejno spoštovanje, da so vedno v vseh ozirih samo naši bili in tla bodo tudi naši ostali, in da je vse drugo, kar se misli o njih, samo naša smola. Poznamo jih, te ljudi, ki so včeraj še z lončki prihajali na frančiškansko porto prosit za malo juhe in kruha, danes pa pljujejo na redovnice; poznamo jih, ki hodijo od župnika do župnika, kadar jim kaj manjka (Klici: Pa do škofa!) in ki posebno dobro poznajo pot do našega škofa, poznamo jih, ki komaj tisto pri-heračeno stvar spravijo, pa gredo in kupijo takorekoč z denarjem, ki so ga izsilili pri duhovnikih, škofu in naših možeh, kruha, da potem s tem kruhom ubijejo svojega dobrotnika. Taki so torej ti ljudje, proti katerim se mi borimo, in kaj hočemo torej storiti s to maso?
Prijatelji moji, nasproti takim ljudem je treba pokazati moč, in voljo, da jih hočemo potreti, in ko bomo tako močni stali nad njimi, bodo zlezli skup in to tembolj, ker že danes nimajo drugega poguma, kakor napadati neoboro-ženo nune. Saj drugega orožja itak nimajo kakor pljunke, in zalo jih bo lahko ukrotiti.
Naše orožje, organizacija.
Izmed drugih sredstev, katera so potrebna, da jih uporabljamo v boju, omenjam samo tesno organizacijo. Prijatelji moji, mi se moramo med seboj poznati, mi moramo držati skupaj na ulici in kjerkoli, mi moramo vedeti drug za drugega, biti drug drugemu na razpolago za dobro stvar, in zato naj se požive naša društva in morajo predvsem mojstri in očetje skrbeli za to, tla bo naša mladina, ženska in možka, prišla v našo organizacijo. Kdor tega ne stori pri svojem sinu in pri svoji hčeri, ta ne razume naloge časa. Prosim Vas v imenu stvari .storite to, storite zalo, da bodo liberalci videli, koliko jih je, da jih bo še veliko več, da bodo videli, da je dobra tretjina mož v Ljubljani na naši strani, da ta dobra tretjina, nekoliko manj kakor polovica, skrbi z vsemi silami za bodočnost našega naroda, mod tem ko gredo tam za njimi samo takrat, kadar jih kličejo na boj proti farjem, da bodo videli, da naš fant, naša dekle ve zakaj se gre, videli, da naš fant, naša dekle študira, da ne čila
samo časopisov, ampak da se skuša iz-obrazili in da hoče prostosti sebi in cerkvi, kruha sebi in narodu in da tudi ve, po kateri poti doseže to prostost iu izdatnejši kruh.
Povest o merkovcah.
Za konec še eno malo povest. Mer-kuce so nekega večera zapazile'kresni-co. lina stara merkuca, ki je to krosu:-co videla, je takoj začela vpiti po svoj., ogenj, ogenj. Tukaj se bo dal naredi;i ogenj, kakor ga imajo ljudje. Šle so n •lov, ujamejo kresnico, jo polože na tU in potem začnejo stare merkuce prhi; • šali slamo, steljo in dračje in naklada i i vse (o na ubogo kresnico. Potem vležejo te merkuce poleg lega kupa i začnejo pihati, da bi nastal ogeijj. Si. . re merkuce pihajo in pihajo tolik . časa, da obnemorejo. Priskočijo mlad merkuce, začnejo zabavljati, in ker . živahnejše, tudi tulili, besneti na v-strani, razgrajati, lomiti, med selvoj kregali, pljuvati, nazadnje pa piha i kolikor morejo, pihajo celo noč, piha.i • tako, da nazadnje ena merkuca za dn,-go pogine, a ognja pa le ni. Tam za g> -rami se pa pripelje svetlo solnce, in k > zadnja merkuca vzdigne kupec, vid . da je kresnica izginila in ludi zadnj merkuca žalostno pogine poleg svojih tovarišic.
Prijatelji, ta kresnica je liberalizem slovenski, te merkuce so pa nu-liberalci. (Nepopisna dolgotrajna veselost in ploskanje.) Iz kresnice hočejo upihati ogenj stari in mladi, toda K.» prisije beli dan, bodo zmagala načela s. L. S., zadnja merkuca bo izgubila svoj" življenje, kresnica bo ugasnila in in bo na Slovenskem. (Živahno pritrjevo nje in ploskanje.) Prijatelji, vpraša i Vas samo, kdo izmed nas hoče hiti tak neumen, da bo šel pihat kresnico, d ,se napravi ogenj? (Živahna veselost i dolgotrajno, burno odobravanje ter ploskanje.)
fnamLJuaaancinnancinn,
n, □
D_______
nauuunnnanannnaDc
D
VOLIVNO GIBANJE ZA DRŽAVNI ZBOR.
Stranke so pridno na delu, obljul o in izjavo nastopajočih kandidatov polnijo stolpce in strani strankinih glasil in listov. Volivni boj ne bo tudi top"i izmed bolj »mrzlih«, ampak zlasti p 1 deželah in krajih, kjer si stoje bolj močne stranke nasproti, obeta biti precej vroča bor b a za mode r n e »v r e d n o s t n e p a p i r C k c« v o h 1 ki g 1 a s o v n i h 1 i s t k o v!
Češka krščansko-socialna strank i je predpretekli teden objavila voliv;:i oklic in svoje državnozborske kandidate, ki jih je postavila v vseh 75 čeških kmečkih in mestnih okrajih.
Češka radikalna ter državnozborske napredne stranke zahtevajo v sv • jem volivnem oklicu obnovitev Češke-
pa državnega prava. Objavile so tudi svojc kandidate. — Katoliški Čehi na Moravskom »o tudi že proglasili svoje kandidate za vse kmečke in pet mestnih občin.
Nemška krščansko socialna stranka je obenem z volivnim oklicem objavila tudi seznam svojih državnozbor-skih kandidatov ki jih je postavila stranka na Dunaju, Nižjem Avstrijskem, Gornjem Avstrijskem, Štajerskem, Koroškem v 5. volivnem okraju deželnega poslanca Walcherja, na Mo-ravskem in v Šleziji. Čudno in prav po nerazumljivi »nemško krščansko socialni« taktiki zadnjih dveh let je sklenilo vodstvo nemške krščansko socialne stranke podpirati v k o č e v s k e m v o 1 i v n e m o k r a-j u svobodomiselnega kandidata grofa B a r b o! Ta res pre-čudni nemški krščanski socializmi naj po njegovem čudnem postopanju razume kdor hoče: Močna nemška avstrijska stranka išče menda — novih moči v suženjskem in hlapčevskem udinanju svobodomiselski kandidaturi. Ako je res v stanu še zmožna biti moči in razvoja stranka, ki se kar sistematično izneverja svojim glavnim načelom, po katerih nosi svoje ime, to bi pač ne bilo pretežko potrditi z — zanikanjem! Takega ravnanja teh novih, po dr. Luegerjevi smrti v res marsičem popolnoma osirotelih krščanskih nemških socialcev mi, navadni ljudje, krščanskih načel zvesti in dosledno izvajajoči pristaši ne moremo zlepa u moti! Koroški Slovenci so tudi postavili svoje kandidate: za celovško mesto Stcvnega kandidata g. T e r č k a, za celovško okolico proti »nemško svobodomiselno mislečemu Slovencu« Lu-čounigu č. gospoda monsignora Podgorca, v beljaški okolici so pa postavili na zaupnem shodu za slovenskega kandidata g. V o š p e r n i k a. Ob ožjih volitvah utegnejo igrati važno vlogo med Nemci in socialnimi demokrati ti naši -- slovenski kandidatje
Slovenci v Mariboru imajo tudi ?vojega števnega kandidata, ki naj s svojimi glasovi dokaže slepim Vsenern-cem, da ni Maribor že ves nemški, marveč b o 1 j i n b o 1 j slovenski 1
Tudi v Gorici bo slovenski števni kandidat zbiral slovenske glasove v :lokaz slovenskega življa v goriški prestolnici.
HRVATJE IN NOVI VOJAŠKI KAZENSKI RED.
»Domoljub« je že za velikonočne '»1'aznike prinesel pojasnila čednih želj in teženj Mažarjev z uvedbo novih vojaških predlog, posebej vojnega kazenskega procesa, posebej glede uvedbe ■nažarskega razpravnega jezika, kjer hočejo Mažarji kar kratkomalo v tem ^ziru pomažariti nemažarske narodnosti na Ogrskem. Nemški dunajski krščansko socialni tednik je objavil te 'ni članek pod naslovom: »Ali bodo Irvatje obstruirali novi voiaški kazen-
ski red?« člankar izvaja sledeče: Ko so hoteli Mažari z novo službeno prag-matiko — o nji je svoječasno pisal »Domoljub« opetovano in dovolj pojasne-valno — vsiliti mažarščino kot službeni jezile na hrvaških železniških progah, so organizirali hrvaški poslanci budimpeštanske zbornice znano ob-strukcijo, ki pravzaprav še ni končana. Kakšno stališče bodo zdaj zavzeli Hrvatje, ko bodo poslovala vojna s o d i š č a p o II r-vaškem in v Slavoniji m a -ž ar s k o? Tu se vidi vsa mažarska prevzetnost. Kako more Bienertliovo ministrstvo izročiti tudi hrvaške polke skupne armade pomažarjevanju bu-dimpeštanskih mogotcev? Zato bi bilo prav, da Hrvatje v vzhodni državni polovici (ogrski) nastopijo proti tej kršitvi pravice z vsemi sredstvi obstruk-cije. Najbrže jih bodo podpirali tudi cislitvanski (tostran Litve, avstrijski) hrvaški in jugoslovanski poslanci, ker če ti onemogočijo v zahodni (avstrijski) državni polovici novi vojaški kazenski red, tudi na Ogrskem ne more poslati postava. Kdo je dal nadalje Bienerlhu zagotovilo, da bodo dopustili avstrijski Slovani v svojih ozemljih nemščino v vojaškem kazenskem postopanju kot razpravni jezik, ko so se izročili Hrvatje Mažarom?
VOJAŠKE PREDLOGE
pri cesarju še niso dobile predsankcije, ker jih radi bolezni pravosodnega ministra še ni rešil ogrski ministrski svet. Ker pa bo trajala proračunska razprava v ogrskem državnem zboru vsaj do srede junija, bo s tem izpolnjena želja avstrijske vlade, da se te predloge ne bodo vložile med državno-zborskim volivnim bojem v Avstriji. Novo brambeno predlogo so že natisnili.
NAŠE NOVE LADJE-VELIKANKE (DREADNOUGHTI).
»Domoljub« je že sporočal, da spuste dne 24. junija v morje prvi naš dre-adnouglit (drednfit) »Viribus unitis«, ki so ga začeli graditi 23. julija 1910; službo pa bo začel delati koncem leta 1912. Drugi dreadnouglit, ki ga sedaj grade v vojnem tržaškem arzenalu (ladjedelnici), bo že tudi letos spuščen v morje, službo pa bo nastopil leta 1913. Tretjega začno graditi v Trstu letos meseca julija in bo dodelan koncem leta 1913. Nato pride na vrsto četrta ladja-ogromnica.
KULTURNI ROJ NA ŠPANSKEM.
O tem je lanski »Domoljub« poročal že cele strani, a še ne dovolj. Pri-silien je poročati nadalje o novih svobodomiselnih preganjanjih katoliške cerkve na Španskem, zlasti po sedanjem svobodomiselnem ministrskem predsedniku Canalejasu. frejšnji ponedeljek je vložil pri poslaniški zbornici postavni načrt, po katerem se omeji število samostanov, njih pravice, da smejo nakupavati posestva in popolna odprava takih samostanov, ki se
pečajo s kupčijo. Sploh obsega pa nova nameravana, proti katoličanom naper-. jena španska društvena postava v svojih 31 točkah taka nesvobodomiselna, proti vsaki svobodi volje bijoča zdru> ževalna načela, a tega ni nič sram ne-, sramnega framasona Canalejasa, sa« mo, da bi se mu posrečilo v nove ve-* rige okovati krščansko stvar na Špan-. skem, zlasti redove in verska društva. Škoda pri vsem tem je zlasti ta, da predvsem manjka Špancem odločne demokratično katol. stranke! Ker pa je špansko ljudstvo dosedaj še vedno prav globoko verno, ga ne bodo zadeli ti udarci v živo, temuč bodo odleteli nazaj na one, ki so jih zadali in bi jih lahko preprečili, po vernih katoličanih voljene španske konservativce, ki se nečejo pokazati prave krščanske stranke.
VELIKA REDA IN LAKOTA,
ki vlada baš sedaj na Španskem, nič ne ovira framasona Canalejasa, da bi pomagal narodu iz stiske. On le lepo pridno študira in tuhta, kako še hujše zasužniti katoliško cerkev na Španskem in preganjati redovnike in nune. Pred desetimi dnevi je ubogo špansko prebivalstvo po celi državi glasno demonstriralo in zahtevalo, da naj mu priskoči na pomoč država. Špansko prebivalstvo namreč silno strada. Beda in lakota po več sto vaseh grozno gospodarita, tako da ni več mogoče, da bi šlo tako naprej!
nai=3C3c=>e=3EiE5aczic3C=]r=!E=!C3C3
Of □
LISTEK
Krmar Milanom.
Prosto po Bussellovem romanu »Krmar IIolds\vorth«.
(Dalje.) TRETJE POGLAVJE.
Po sredozemskem morju.
Naslednje jutro nekako ob šestili je nastal na ladji nepričakovano velik ropot. Vsi popotniki so se prebudili ij spanja in prestrašili. Nekateri, ki ao bili šele redko ali še sploh nikoli na ladji, so prestrašeni popadali po tleli. Ladja se je močno nagnila pi-oti južni strani, tako da so se na tej strani okna skrila pod vodo. Vse prosto viseč« stvari so se nemirno zibale in premeta-! vale semintja. Ljudje so začeli kričati, verige so rožljale, ladja je zajeftala, kakor kadar se mora upogniti pred pritiskom silnega vetra, ki se upre na jadra.
In res, nič hudega ni bilo; le močem veter je potegnil in ladjo nagnil. Kapi« tanu je bilo to ugodno znamenje za odhod. Če nam ostane veter dalje časa tako ugoden, si je mislil, bomo v dveh dneh že obšli italijanski polotok in po* tem krenili proti zapadu do Sreaozenv
3»
6kem morju; In tako bomo kmalu lahko ob gibraltarski ožini pili na srečno nadaljno vožnjo.
Kakor lahna ptica je drsela ladja po morski gladini v prijetnem jutranjem hladu. Popotniki so sc zbrali na krovu in tu uživali ves čar prijetne vožnje in krasnega razgleda.
Visoke, bele, le semintja z zelenjem porastle skale; mali, bajno pisani zalivi; v presledkih se menjavajoče rmc-ne pege obrežnega peska; dalje gori močno in gosto zidane hiše; v ozadju pa vedno višji hribi, vedno temnejše g-ore, ki so s svojimi vrhovi segale prav v oblake, to so bile podobe, ki so se v najlepšem blagomerju vrstile pred očmi veselih popotnikov. Če pa komu oko ni seglo čez morsko gladino, jc imel dosti zabave tudi na vodi; saj sc jc tu pojavljalo in zopet poizgubljalo nebroj jadrnic in čolnov, velikih in malih, hitrih in počasnejših, z belimi ali celo večbarvnimi jadri. Kdo bi se ne razveseljeval ob takih podobah, zlasti ker je na obzorju po sinjemodrem nebu tudi jadralo jasno poletno solnce; morje je lesketalo v solnčnem soju.
Te podobe so izginile izpred oči in prikazale so se nove, drugačne; in tako so se t.-stile in menjavale skoro vsako uro. j jti večeru se je »Adrija« poslovila od severnega obrežja in se približala italijanskemu polotoku.
Zopet je legla noč na zemljo; pa sopet je minila in se umaknila novemu jutru. Po zajtrku so sc zbrali vsi ladji-ni prebivalci na krovu. Ženske so vzele v roke svoja ročna dela, možki pa so si nažgali smodke. Kdor je bil že prej kdaj na morju, se je nekam samozavestno oziral po morju in po jadrih kakor izveden in izkušen mornar in je izpraševal kapitana o tem in onem. Drugi so pa kol novinci poslušali in se čudili tako učeni govorici. Kapitano-vemu namestniku se pa ni upal nihče približati. Premogočen se je zdel vsakomur; poleg tega je bila njegova govorica tako nejasna in tako polna učenih mornarskih izrazov, da je navaden človek našel v njej le celo vrsto nerešenih ugank. Bil je to precej širok ni oži če k, krivih nog in lepo oblečen. Obraz je imel zelo zagorel, glas hripav, njegove oči so bile pa vedno rosne.
Imenoval se je Bratomir in v svojem področju je poznal takorekoč vsako kapljico vode; vse svetilnike, vse različne luči na obrežju in na morju je poznal tako natanko, kakor navaden človek abecedo. I »o Jadranskem morju je bil tako znan, da se samo na svoje oči ni zmotil niti za en četrt ure, kje še nahaja. Vsako ped poli na dolgo in Biroko je poznal tako dobro, da je samo pogledal čez krov, pa je lahko rekel: tu k^anu,° in t0lik° kaljeni od tega
Skratka n?, mor,° tak0 globoko itd. »kratka, njegov spomin je bil ?are«
nekaj čudovitega. Da e kdo mol prav ceniti veliko vrednost tega nega pomorščaka, se je moral kdai z njim voziti v temni noči po razburkanem morju, ko je bilo vsak trenotek 4»
pričakovati, da sc ladja razbije in po-
grezne.	. .. . ,
Veter je bil ob tej vožnji jako nestanoviten, pa vendar »Adriji« ni delal ravno velikih preglavic. Ob osmih zvečer so usidrali ladjo v nekem majhnem pristanišču v južni Italiji.	_
Drugo jutro so bili popotniki že navsezgodaj pokonci in opazovaje zrli na prelepo obrežje. Solnce jc ravno vzhajalo in dalo že itak krasni pokrajini še stokrat lepše lice. Po vodi je pri-plul do ladjo bel čolniček.
»Pisma za domovino?« jc vprašal kapitan Jurovič, šel mimo vseh popotnikov in kmalu so bile njegove roke polne pisem. Tudi mornarji so pristopili k njemu in mu izročili svoja pisma za žene in vse drage, od katerih so se tako težko ločili. Kapitan je izročil vsa pisma v čoln, ki je nato z isto lahnostjo in mirnostjo zopet odplul, od koder je prišel.
V istem trenotku je pa kapitan že dal ukaz, ladja se je nagnila in nato začela hiteli proti jugu ob italijanskem obrežju.
Bilo je na ladji vsega skupaj osem popotnikov in 27 mornarjev s kapitanom vred; skupaj torej 35 oseb. Med popotniki so bili štirje gospodje, dve gospe, en deček in ena služkinja. Med gospodi je bil nek mlad mož, Novinšek po imenu, ki je šel v Ameriko samo zaraditga, da bi videl Niagaro. Nekdo drugi — trgovec — je šel v spremstvu svoje žene in služkinje v Nju Jork, da bi tam zastopal neko tržaško trgovino. Tretji je bil general v armadi ameriških Zjedinjenih držav; bil je to fin gospod, plemenitega obnašanja in čednega obraza. Bival jc eno leto na oddihu v Trstu. Četrti možki popotnik, gledališki igralec Albin Višavski, je šel v novi svet zato, da bi tam dobil hva-ležnejših in razumnejših gledavcev in čestilcev, kakor jih je imel njegov veliki duh v domovini. Vdova in njen sinček, s katerima smo se pa že seznanili, sta dopolnila število popotnikov.
Ni bilo treba ravno mnogo časa, da sc je vsa ta družha medseboj. spoznala in se privadila skupnemu življenju in zaupljivemu občevanju. — Ladja je plula zdaj po Sredozemskem morju proti zapadu. Vreme je bilo prve dni prav lepo, vendar pa jc kmalu začel vleči ravno nasproten veter in zato ni mogla priti dosti naprej.
^ »Nič ne de,« je menil kapitan Jurovič, »nemara dobimo kmalu sunek od zadaj in potem bomo v kratkem času dohiteli, kar smo zdaj zamudili.«
Tudi popotniki se niso mogli pritoževati zaradi zamude, zakaj vožnja je bila sicer zelo prijetna: bilo je jasno vreme, ladja se jc lahno zibala in prerivala skozi male valove, pri tem pa sc je zdelo, kakor bi bogve kako hitro rezala valovje. Zdajpazdaj so srečali ladjo, ki se je vračala v domovino, jo veselo pozdravili z zastavami; in vselej je ploskal mali deček z rokami, kadar je videl, da so se na jamboru dviK-nile zastave in frfotale uo zraku
Dečka so kmalu vsi vzljubili, p<„ sebno rad ga je imel Milanovič; pa tudi dečka je kar nekaj vleklo k mlademu mornarju. Lc redko se jc prikazal nad. krmar na krov, da ne bi pritekel k nji-, mu mali deček. Pozdravil ga je vljud. no, potem sta pa korakala, roko v roki. po krovu semintja, zdaj sta postala n , tem koncu, zdaj na onem, potem st;i sedla na klop, deček se je naslonil n, kolena svojega dobrega prijatelja in pazljivo poslušal zgodbe, ki mu jih pripovedoval. In kako lepe so bile -zgodbe in povesti! Posebno ona o povodnem možu, ki stanuje na dnu morja v kristalni palači in se vozi v zlatei i vozu, v katerega so vprežene ribe z luskinami iz samih najdražjih kamenov, mu nikdar ni šla iz spomina in vedi.h natančneje je hotel spoznati kraljevski grad povodnega moža. Včasih sc je ■/. ■ upnima prijateljema približala tudi mati, toda z nobeno besedico ni sme K motiti pogovora, samo tiho je smeh poslušati; in to je storila z veseljem i . smehljajem na ustnih. Saj je bil maii Zdravko njen edinec in njeno vse iu svetu.
Gospa Završnikova je pa tudi znal . povračati mlademu krmarju dobrot ki jih je izkazoval njenemu otrok Vedela je, kako dobro jc delo mladem i možu, kako ga je dvignilo in pokrei -čalo in kako mu je vlilo v srce nos tolažbe, če je napeljala pogovor na nj' -govo ženo. In zato je to skoro vseh i storila, kadar so sc sešli na krovu. Komaj trideset let stara, dasi bi ji člove . na zunaj prisodil že veliko več, je popolnoma razumela bridkosti mladej/ i moža in zato si je takoj pridobila nj • govo zaupanje. Sicer jc pa le mai občevala z drugimi popotniki, najraj-i je sedela sama s sinčkom na kakcu samotnem kraju.
Vsa drugačna je bila pa gospa Cei -tič, trgovčeva soproga. Vedno vesela i klepetava, je hodila ponosno in samozavestno po ladji in nikjer je ni man -kalo. Njen soprog, majhen, čokat mož -ček, ji nikdar ni upal ugovarjati. G< -spod Novinšek ji je takoj začel dvori i in tudi igralec Albin je nastopal nasproti njej z vsem svojim gledališki' ! priučenim obnašanjem. Kapitan Jur • vič, ki jc bil sicer jako vljuden nasproii ženskam, jc vedno veliko bolj spošl -val gospo Završnikovo. V svojem srci je občutil sočutje z n jeno zapuščen' -stjo; potrudil se je, kar sc jc le mog«; da bi jo kolikor mogoče raz tresel i 1 razveselil. Tudi ona ga je spoštovala iti mu bila hvaležna za prijaznost, a vei • dar je rajši poslušala Milanoviča, ki i je včasih celo uro pripovedoval o svoji Vidi, potem pa je ravno tako prijazn in sočutno poslušal dogodi jajc iz ni.' neca življenja.
'Dalje prih.)
		
	RAZGLED PO DOMOVINI	
		
Dr. Krek je v nedeljo popoldne govoril na volilnem shodu v Ihanu, Raz-motrival je vsa tekoča politična vpra-v.aija. Shod je sklenil resolucijo za pospešitev regulacije Bistrice, ki vedno poplavlja ihansko polje. Po shodu si i,, dr. Krek z zborovalci ogledal po Bistrici opustošeno }>olje in livade.
+ Volilni shod S. L. S. se je vršil v -roboto, 13. t. m., ob pol 9. ur zvečer \ Iliriji. Po govorih g. dekana Arka,
Mirka B o ž i č a in J. Kavčiča je >iiod .sklenil, da pri bodočih občinskih volitvah S. L. S. samostojno nastopi. \ čeraj sta se vršila shoda dopoldne na \ o j s k e m , popoldne pa v K a n o m -! ah. Na obeh shodih sta govorila do-i iči g. žnpnik in dr. Mirko Božič. Zborovalci so soglasno sprejeli kandi-:-iliiro dosedanjega poslanca Gostin-orja, ki si je pridobil splošno zaupa-;o. Le v Kanomljah je prišlo na shod ■liorovaleev v zabavo par socialnih demokratov, ki so jo pa žalostnega srca pobrali, .s plakati za svojega kandidata Kristana v žepih, ker si jih niso upali deliti.
f Volilni shod v D. M. v Polju. Pod
predsedstvom g. župana Jak. D i m -n i k a vršil se je v nedeljo popold. rnno-- obrojno obiskan volilni shod 8. L. S. v -Ljudskem domu«. Kandidat S. L. S. I r. I v a n šusteršič je med viliar-; im odobravanjem razvil program S.
I	. S. in shod je z navdušenjem soglasno odobril kandidaturo. Gospod Jeriha je navduševal za odločen nastop Nasprotnikov ni bilo na shod, če tudi -o bili vabljeni. Občina P. M. v Polju S ode pokazala dne 13. junija, da je in :'-larie ponosna, nepremagljiva trdnjava S. L. S.
Znana Novakova dedščina, s ka-
"ro se pa bržkone nihče ne bo kdovo koliko okoristil, gotovim krogom še •M'daj ne da miru. Pasiravno smo svojevoljno natančno popisali, kaj je na
II	tej stvari in tudi povedali, kam ]1'i.j se vsak obrne, kdor kaj ve natančnega o Novaku in njegovih sorodnikih, ^'■ndar skoro vsak dan dobivamo naj-3 zličnejša vprašanja in naznanila nosili sorodnikov. Najbolj čudno pa je,
izvirajo vsa ta pisma od enega člo-ki pod različnimi imeni in za 1'azne osebe na raznih notranjskih poštah (Borovnica, Rakek, Cerknica, ""gunje, Stari trg, Travnik) oddaja !'isina. Sodimo, da tu nek nepoklican človek (imena za danes še ne priob-' !|uo) na škodo revnih ljudi kuje ma-■sJ«n zaslužek, in vsled tega resno svarimo pred takimi limanicami.
V olivno gibanje v novomeško-črno-"ialjskem okraju. Basi liberalci v tem okraju šele stičejo za kandidatom, —
Belokranjca ne dobč več, da bi jim zopet sedel na lim in baje sedaj ponujajo kandidaturo grajščaku (!) IUidežu, — se volivno gibanje v naših vrstah prav lepo razvija. Kandidat S. L. S. Evgen .larc prireja pridno shode. V nedeljo 7. t. m. sta bila lepo uspela shoda v Valti vasi in Brusnicah, v nedeljo, 1 'k. t. m. pa shodi v Št. Petru, kjer je kandidat razjasnil volivcem prozorno liberalno gonjo glede železniškega vprašanja, v Pol. Straži in v SlcSpičah. Vsi ; shodi »o bili izvrstno obiskani in povsod so se izrekli volivci soglasno za kandidata S. L. S. V nedeljo, 21. t. m., ] se začne volivna kampanja v Beli Kra-i jini, in siccr bodo shodi: v Starem trgu po rani maši, na Vrhu dopoldne in na 1 Vinici popoldne. V četrtek, 25. t. m., bo shod po rani maši v Mirni peči, popoldne o polštirih pa v Bršljinu. — Belo-I kranjci! Pohitite vsi v nedeljo, 28. t. m. ! k Trem faram. Po maši bo oh desetih ; zjutraj velik shod S. L. S,, na katerem ' govorita kandidat E. Jarc in dr. Ivan 1 Šusteršič!
! Najkrajšo pot si izbero naši liberalci, kadar je treba oprali kako lum-.' parijo. Pogodki pred licejem v Ljub-I ljani na belo nedeljo so škandalozni i tako, da so se nad njimi zgražali celo ' judovski listi in obsojali tako nesram-I 110 početje liberalcev. Seveda liberalci i stoje pred novimi volitvami in bi se radi oprali, ker drugače ne gre, zavrnejo kratkomalo vso hudobijo na S. L. S. Na shodu v Mestnem domu je naravnost trdil liberalni Ribnikar, da je vse dogodke inscenirala klerikalna stranka. Kakor liberalcem ne bodo v korist taki politiki kakor je Ribnikar, tako je tudi prav gotovo, da tak način izgovora ne potegne liberalne stranko nikdar več iz blata.
Ljudsko šolstvo. Imenovani so učitelji: Za Št. Jernej Fr. Jurcšič, za Ilotedršico Marija Curk; za nadučitelja v Črnem vrhu Fr. Tratnik, za učiteljico v Št. Lovrencu A. Nagode, v Pomžalah Gizela Tavčar; za nadučitelja v Radovljici Julij Slapšak. Vpokojeni so: Luka Knific v Trsteniku, Ana Pragatin na Planini pri Vipavi (začasno) in Marija Marok-Sedej v Bolenji Nemški vasi (začasno). Prestavljeni so: Štefanija Tomšič v Vel. Trn, Ivana Premelč v Tomi-šelj, Marija Žgur na Trato pri Poljanah, Fr. Keržič v Pobrepolje. Petraiz-rednica v Mokronogu se razširi na šest razredov. Četrta mestna deška ljudska šola se ustanovi v Ljubljani s šestimi zaporednimi razredi. Enorazrednica se ustanovi v Bojancih. V mestih, kjer sc nahajajo srednje šole, bo sklep šolskega leta na ljudskih šolali hkrati s sklepom na srednjih šolah. Ljudski šoli v
Čemšeniku in v Vrhpolju pri Moravčah sc razširite v dvcrrazrednici. Za Sveti Križ na Planini pri Jesenicah se imenuje Fr. Škof.
Poštne vesti. Za nadpoštarje so imenovani poštarji: Miroslav Lah v Tolminu za Postojno; Ivan Nagu v Čr-. nomlju za Rakek; Anton Jurkič v Mokronogu za Kormin. Za poštarje so imenovani poštni adjunkti: Fran Ei-. letz v Trstu za Mokronog; Jožef Oto-j ničar v Opatiji za Črnomelj; za po-! štarice: poštna adjunktinja Marija ! Sclilebniz v Vipavi za Vipavo; poštna j oficijantinja Franja Jager v Postojni pa za Razdrto. Za poštne oficijantinje i so imenovane: Josipina Frank za Po-| stojno; Pavla Rotil za Opatijo; Emilija J Zelen za Pulj; Kristina Kos za Kanal; ; Viljemina Vončina za Rovinj; Marija j Mesojedec za Lovrano Marija Manzoni : za Opčino in Antonija Paje v Volčah | za Kočevje. Premeščeni so: A. Češko z : Grosuplja v Ajdovščino; Anton Bor iz I Postojne na Bled in Josip Verdir z Ra-| keka v Ribnico. Poštarica Marija Slepič je premeščena iz Razdrtega v Žu-j žemberk; oficijantinja Antonija Pavšič ! pa iz Kočevja v Šiško. Oficijant Vin-, cencij Mavrič je stopil iz poštne službe.
Poštarica Karla Majer je odpovedala j službo. Umirovljen je poštar Josip pl. Poka v Žužemberku in poštni ekspe-dient Pominik Rudolf v Črnem vrhu pri Idriji je umrl. — Poštni prakti-kantje: A. Koffon, Anton Preinfalk, Fran Vagaja, Iv. Krobatli, Ernst Ja-gritseh, Albin Weber in Ivan Zupane so premeščeni iz Trsta v Ljubljano. •— Umirovljen je poštni nadoficijal M. Palčič v Ljubljani. — Poštni oficijant Viktor Wagner v Ljubljani je imenovan za poštarja v Grosupljem.
Najvišje odlikovanje. Presvitli ce-. sar je podelil stolnemu kapitularju j in članu koroškega deželnega šolskega J sveta, mil. g. dr. Jožefu Somerju, [ red zlate krone tretjega razreda. Odlikovani je Slovenec.
Nikar v Amerikol Priporočamo vsakomur, naj ne sili sedaj v Ameriko, ker vlada tam veliko pomanjkanje dela; ja, vsak dan se zapre kaka nova tovarna. V Čikagi je na trume delavcev brez dela; vsako jutro se vidijo cele karavane delavcev z lopatami na rami, ki hite po več ur daleč za delom, a se vračajo zopet nazaj utrujeni od pota. Samo v Čikagi je najmanj čez 60.000 brezposelnih delavcev. Kakor v Čikagi, tako je tudi drugje. Ljudje potujejo iz kraja v kraj za delom, a vse zaman. Tovarne odpuščajo precejšne število delavstva, železnice se malo zidajo. Mnoge premogokopne jame po raznih državah so zaprte. Tisti, ki se namerami
vajo izseliti, naj za letos opuste svojo namero, dokler se razmere ne zboljšajo.
Šolska mladina in volitve. Glede na dejstvo, da so se izgredov pri zadnjih občinskih volitvah udeležili tudi učenci srednjih in ljudskih šol, naroča 'deželni šolski svet vsem šolskim vodstvom, da morajo vse ukreniti, da se šolska mladina ne bo udeleževala političnih shodov, zlasti pa da se na dan volitve ne udeleži nobenih demonstracij.
Ij Občni zbor Kranjske deželne vinarske zadruge v Ljubljani se je vršil 11. t., in. dopoldne v deželnozborski dvorani. Občnemu zboru je načeloval gospod deželni odbornik grof Barbo. Kakor posnemamo iz letnega poročila, je imela zadruga v preteklem letu prometa 70.116 K 66 vin. Za načelnika je bil izvoljen gospod prof. Karol Der-miastia, v odbor pa namesto izžrebanih gg. odbornikov gospodje prof. Evgen Jarc, Viljem Rohrman, Janez Kerin in Franc Prijatelj. V nadzorstvo so bili izvoljeni gospodje dr. VI. Pegan, Ivan Traven, Jos. Cotič, Davorin. Vukšenič in Martin Matjašič.
Tujci so odnesli mnogo našega denarja pri cerkvenih stavbah. Pošiljajo še vedno med nas svoje agente, ki s tem, kar zapravijo na teh potovanjih, dela le podraže. Posebno mnogo so doslej zaslužili tujci pri steklarskih delih, posebno pri umetnem slikarstvu na steklo. Na Tirolskem je mnogo takih tovarn, ki delajo dobičke s katoliškimi cerkvami v — židovskih roka.*- Slovenska Straža prosi tem potoni vsa «,?. cerkvena predstojništva, da se pri oddaji raznih del obračajo nanjo za informacije. To bo samo njim v korist. Tudi za umetno slikarstvo na steklo imamo sedaj domačega veščaka, ki dela bolje in ceneje kot tujci in ima že pričetkom svojega delovanja na razpolago laskava priznanja Če se v takih zadevah čč. cerkvena predstojništva obračajo na Slovensko Stražo, to nič dela ne podraži, ampak celo poceni, kajti odpade pri tem v korist cene ogromno provizij, ki jih pobašejo sicer tuji agentje. Tudi je na tak način vsako sleparstvo izključeno. čč. predstojništva še enkrat prosimo: Obračajte se pri oddaji vsakega dela, vsakega naročila po informacijo na pisarno Slovenske Straže v Ljubljani!
Vojaške vaje ob istrijanski obali. V
Pulj sta dospela novi poveljnik 3. ar-madnega zbora fml. Friderik baron Leithner in armadni inšpektor fzm. Po-liorek, da prisostvujeta kombiniranim .vojaškim vajam na kopnem in na piorju.
Vaje med pehoto in vojno mornarico so se vršile blizu Rovinja. Kakor se čuje, se misli vsa morska obal od Rovinja do Pulja na krajih, kjer bi se zamoglo izvršiti eventualno izkrcanje jitrditi.	'
Poročilo Rafaelove družbe. Dne
25. aprila t. 1. se je odpeljalo z gorenj- I skim vlakom zvečer čez Haver 86, čez Bremen 6 in čeiz Southampton-Cher-6«
bourg 1 oseba, skupaj 93 oseb v Ameriko, dne 2. majnika pa čez Haver 22, Southampton-Cherbourg 3 in Antvver-pen 23 oseb, skupno 48 oseb, a dne 9. maja pa samo čez Haver 72 oseb. Ti izseljenci imajo skoraj vsi v Amenki svoje sorodnike, veliko jih je dobilo proste vožne karte, poslane od svojcev iz Amerike. Med njimi se jih je le malo oglasilo v pisarni Rafaelove družbe, zato opozarjamo vsa c. lir. okrajna glavarstva, naj blagovolijo izseljence opozoriti na imenovano društvo ter jim izročiti naslove naše pisarne. Istotako naj blagovoli preč. duhovščina izseljence poučiti in jim priporočati Rafaelovo društvo. Pisarna Rafaelove družbe posluje v Ljubljani, Dunajska cesta št. 32,1. nadstropje. Nihče naj ne potuje v Ameriko, ki se ni prej oglasil v Rafaelovi pisarni.
Tečaj za pridelovanje krme na Grmu. Kmetijska šola na Grmu priredi
29.	in 30. maja t. 1. dvadneven tečaj za pridelovanje krme s sledečim sporedom: V ponedeljek, 29. maja, od 2. do 4. popoldne: Setev detelje in trave na njivah za dve- in večletno košnjo. Nakup potrebnega semena. Gnojenje de-teljnih mešanic. Praktično razkazovanje deteljnih mešanic na šolskih njivah in v poskuševališču. — V torek,
30.	maja, od 8. do 10. dopoldne: Naprava novih travnikov. Najbolj važne trave. Sestava travniških zmesi. Množina potrebnega semena. Praktično razkazovanje semena in razdelitev vzorcev. Od 2. do 4. popoldne: Priprava zemlje in posetev travnika. Poprava slabih setev. Gnojenje in zboljšanje slabih in starih travnikov. Praktično razkazovanje šolskih travnikov in travniških zmesi v poskuševališču. — Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem s Kranjskega plača ravnateljstvo stroške za pot, in sicer le za železnico do Novega mesta in za hrano po 2 K na dan. Kdor se želi tečaja udeležiti ali s podporo tečaj obiskati, naj se priglasi do 24. maja pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 '/2% brez kakega odbitka.
Me m od 8.M do [popoldne.
filei inseratl
Pokanje samokresov. V noči dne 6. maja ob 12. uri je neki zlikovec pod oknom Polone Zupančič i z Pristavce h. št. 10, dvakrat sprožil samokres. — Čuje se tudi, da v vaseh Podboršt, Za, gorica in sosednjih vaseh ponočni zli-kovci pokajo iz samokresov in s tem kalijo nočni mir. Vpraša se s tem pristojno oblast: Kje je oko postave?
Drožarna Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8, poslala je Slovenski Straži večjo svoto kot tretji prispevek. Kupujte in zahtevajte povsod te izborne domače drože, s tem podpirate našo prepotrebno družbo Slovensko Stražo. - ~
Naznanilo o sprejemu v ft-SL zavod sv. Stanislava v St. Vidu ead LJubljana za šolsko leto 191M9I2.
V	kn.-šk. zavod sv. Stanislava se sprejemajo telesno zdravi in nravno nepokvarjeni mladeniči, zlasti taki, o katerih je upati, da se bodo po dovršenih gimnazijskih študijah posvetili du-liovskemu poklicu.
V	šolskem letu 1911/1912 bo v zavodu sedem gimnazijskih razredov. Gojenci dobivajo v zavodu vso oskrbo, namenu primerno vzgojo in pouk v obsegu in po načrtu, kakor to velevajo avstrijski šolski zakoni.
Za mladeniče iz ljubljanske škofije je cela plača 400 K na leto, za mladeniče iz drugih škofij pa 500 K. Plačuje se v mesečnih obrokih naprej, najprimernejše po poštnih čekih, ki jih daje zavod na razpolago. Nekoliko gojencev se sprejme tudi brezplačno alt po znižani ceni, kolikor to dopuščajo sredstva zavoda. Vendar morejo dotič-ni gojenci to dobroto le tako dolgo uživati, dokler se je po svoji pridnosti in po svojem lepem vedenju kažejo vredne. — Šolnina se ne plačuje; le za sprejem v I. gimnazijski razred se plača pristojbina 10 K, pri vpisovanju v druge gimnazijske razrede pa 4 K za učila; vrliutega plača vsak gojenec 1 K za knjižnico.
Prošnjo za sprejem, naslovljeno na kn.-šk. ordinariat v Ljubljani, morajo vsi učenci osebno v spremstvu svojih starišev, oziroma njih namestnikov izročiti vodstvu zavoda. Na prošnje, ki bi jih učenci poslali po pošti ali po kaki drugi poti, pa sami ne bi prišli za časa k hišnemu vodstvu, bi se moglo le v izrednih slučajih ozirati.
Posebe je pomniti:
1. Učenci, ki hočejo vstopiti v prvi gimnazijski razred, morajo oddati svojo prošnjo od 4. do 14. junija. — V četrtek, 8. junija, bo vodstvo zavoda sprejemalo prošnje v Ljubljani v kn.-šk. palači, v pritličju na desno, od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne; druge dni pa se sprejemajo prošnje v zavodu v Št. Vidu. Prošnji je priložiti: a) krstni list; b) izpričevalo o stavljenih kozah; c) izpričevalo o dovršeni ljudski šoli s pripomnjo, da se je
izdalo, ker hoče učenec vstopiti v gimnazijo; d) izkaz o imetju, če prosi, da M bil sprejet brezplačno ali po znižani
.eni.
jI. Učenci, ki so z dobrim uspehom lovrgili prvi ali drugi gimnazijski raz-ivd na kaki drugi gimnaziji, pa bi že-|,.li v drugi, oziroma tretji gimnazijski razred priti v zavod, naj oddajo svojo prošnjo, vsa gimnazijska izpričevala in iruge zgoraj naštete listine do osmega iulija.
3. Kar zadeva starost prosilcev, se ne morejo sprejeti oni, ki l>i morali iti na vojaški nabor pred osmim gimnazijskim razredom.
Kdor bi želel bolj natančnih pojasnil, naj se obrne do podpisanega vod-fctva.
V Št. Vidu nad Ljubljano, dne P. maja 1910.
Vodstvo kn.-šk. zavoda sv. Stanislava.
g Na Selu pri Ljubljani sklicuje S. [.. S. 21. t. m. shod ob 10. uri dopoldne v prostorih izobraževalnega društva pri g. Jožefu Oražmu. Na shodu poroča dr. šusteršič o gospodarskih zadevah občine. Volivci S. L. S., udeležite se lega volepomcnljivega shoda v obilnem ttevilu!
g V Nevljah pri Kamniku snuje se kat. slov. izobraževalno društvo. Dne ~1. majnika popoldne ob i. uri bo ustanovni shod in precej potem ustanovni občni zbor društva. Na ustanovnem >hodu govoril bo č. g. Luka Smolnikar iz Ljublj ane. Društveni moški zbor iz 'Mekinj bo o tej priliki zapel par lepili pesmi. Vsaka dobra stvar ima svoje nasprotnike, zato tudi pri nas nekaterim kar ni všeč, da so namerava ustanoviti društvo, ki jc v sedanjih časih kar naravnost potrebno. Zato rujejo proti ustanovitvi društva Vendar jc upati, da se vi, možje in fantje, ki imate kaj srca za dobro stvar in ki vam je kaj )> ž oče na pravem napredku neveljske župnijo, za tako ljudi ne boste brigali. ■ deležite se v obilnem številu ustanovnega shoda in pristopite društvu! Pohabljene sto tudi žene in dekleta. Vsi, kar vas je dobrih ,neustrašeno naprej!
g Cerklje na Gorenjskem. Decem-11 "a meseca leta 1909. je bil občni zbor kmetijske podružnice« v Cerkljah, 'itkrat so vrgli liberalni odbor, med jijimi tudi Babča, ki jc bil tajnik. Pri izročitvi inventarja je manjkalo travniške brane. Trikrat je dal novi odbor "klicati pred cerkvijo, če kdo ve, kje je brana. Vprašali so še posebej bivšega 1/> jnika Babča, — toda ta ni vedel ni-' esar o usodni brani. Pretočeni teden Pa so dobili brano; — poslušajte, kako: r'°ki pastir, ki je služil pri Babču, je bovedal, da sta pred dobrim letom peljala z Babčevim očetom po stranskih Potih z dvema kocema odeto brano v
Vodico, kjer je bila njegova hiša. Pretočeni leden gresta dva odbornika »Kmetijske podružnice« v Vodice, se oglasita pri županu in mu stvar razložita. Odprejo pod in — prikaže se jim usodna brana; naložijo jo na voz in pripeljejo domov v Cerklje. Z Babčem bodo pa seveda na primeren način obračunali. Na onem občnem zboru, kjer je Babič odletel, je dal to-le poročilo v »Kmetovalca« z dne 15. januarja 1910: »Tajnik (Babič) je grajal malomarnost nekaterih udov do podružničnih strojev. K skupni lasti strojev bi moral doprinesti vsak majhno žrtev, ne pa misliti, če je odbor pridobil udom te naprave skoraj brezplačno, da se morajo vsled tega uničiti.« Tako je pisal leta 1910. Toda takrat je Babič »doprinesel« to veliko žrtev za stroje, da je odpeljal brano na svoj pod v Vodico. Kmetje, iz tega se lahko marsikaj učite!
g Kat. slov. izobraževalno društvo Zgornja Šiška in Koseze priredi v nedeljo, dne 21. maja ob 4. uri popoldne v gostilni »pri Zajcu« svojo pi-vo igro, za katero jc pri nas mnogo zanimanja. Predstavlja se veseloigra »Črevljar«.
g Koroška Bela. V nedeljo, 21. majnika popoldne po litanijah se vrši za somišljenike S. L. S. voliven shod na Koroški Beli pri Orehovneku. Na shodu poroča bivši podpredsednik poslanske zbornice in deželni poslanec g. Josip Pogačnik. Ker je važen ta shod vsled bližajočih se državnozborsih volitev in tudi zaradi prihodnjih občinskih volitev, zato naj si šteje vsak somišljenik za svojo dolžnost, da se sam udeleži shoda in deluje na to, da se tudi drugi udeleže. Shod je prirejen za Belo in za Javornik, zato se ga udeležite vsi, kmetje in delavci! Na svidenje!
g Na Trati v poljanski dolini se jc dne 7. maja vršil dobro obiskovan vo-livni shod. Deželni poslanec g. Demšar je objednem poročal, kaj se je tekom štirih let v državnem zboru storilo za kmeta. Kandidatura g. Frana Demšarja se jc enoglasno sprejela. Na shodu se je temeljito ožigosalo tiste, ki nepremišljeno nameravajo v stranki rušiti slogo. Gosp. Demšarja se je naprosilo, naj zastavi ves svoj vpliv, da se čim preje zgradi prepotrebna cesta preko Suhega dola skozi Lučine do deželne ceste v Gorenjo vas. Od novo izvoljenega cestnega odbora pričakujemo več naklonjenosti. — Službo organista na Trati nastopi z dnem 1. junija domačin strokovno izvežban gojenec Cecilijan-ske šole, g. Anton Bohinec. — K »Vzajemni zavarovalnici proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov« v Ljubljani zadnji čas tudi tukajšnji posestniki prav pridno pristopajo. Tako je prav! Neumno je, podpirati tuje zavarovalnico, ker imamo na zanesljivem stališču domači zavod. Zastop za fari Trato in Lučine ima podobar Josip gubic v Gorenji vasi, za Staro Oselico je tudi nastavljen novi zastopnik Martin Tavčar, trgovec na Trebji.
g Tržiške noviec. Zadnji rdeči »Naprej« je nagromadil toliko nesramnih
laži o Marijini družbi in o ženskem od-f soku društva sv. Jožefa, da se celo ne* katerim socialnim demokratom zdi to početje preneumno. Privandranemu Jazbecu, ki se je s svojimi opazkami v tovarni izdal za dopisnika teh obreki ljivih notic, resno svetujemo, naj miruje, ker drugače mu bomo tako posvetili, da bo možič pomnil, kdaj je poštene ljudi po brezverskem časopisju na* padal. Mu li njegov gospodar daje do-: voljenje, da sme po tovarni prodajati svojo plitvo »učenost«? — V nedeljo ima gasilno društvo veliko slavnost. Blagoslovila se bo nova zastava ter gasilni dom. Ob 10. bo sv. maša, pri tej bo svirala vojaška godba, iz Gorice. —> Posojilnica v kaplaniji jako lepo na* preduje. Promet v letošnjem letu že dosega par sto tisoč. Oklepajte se tega zavoda, ki je ustanovljen v vaš blagor! Svoji k svojim! — Socialne demokrate jezi zmaga našega delavstva v podporno bolniško blagajno. Očitajo nam kuhano vino in napadajo g. sedlarja Pogačnika prav po nepotrebnem. Rdeč-karjem povemo samo to, da se tudi oni ne branijo kuhanega vina, seveda jim še bolj diši žganje. G. Pogačnik se pa toliko briga za »Naprejev« napad, kakor če riga mlinarjev osel, ki vozi moko po trgu. — Prihodnjo nedeljo bo v dm-štveni dvorani predaval ob 8. zvečei g. profesor Anton Sušnik iz Kranja. Vabljeno je posebno naše ženstvo k zanimivemu predavanju.
g Iz Križev pri Tržiča. Naš občinski tajnik Poljane je prod dobrim tednom v neki gostilni razkril svojo liberalno dušo. Dobro, da smo spoznali moža. Prepričali smo se, kako resničen jc rek: v vinu je resnica. Tajniku damo moder svet, naj bo nekoliko previdnejši v svojem govorjenju. Znano nam je, kaj je govoril o svojih predstojnikih iz Kranja. Če je pozabil, mu lahko Se enkrat pokličemo v spomin!
g Na Belo nedeljo na Suhi. Dobil sem povabilo s Suhe. Šment, sem si dejal, t je pa moraš iti. Še nikoli mi ni bijo žal, če sem šel na Suho, ker knjižita »Belca« se s svojimi veselicami res lahko postavi. In ker jc bilo tako lepo, ml pa vest ne pripusti, da bi tega nc ras* bobnal v svet in vzbudil še enkrat dobre spomine tistim, ki so bili tam, skomine in nevoščljivosti pa tistim, ki so to lepo popoldne zamudili. Spored ;a obljubljal mnogo; posebno me je vlekel srečolov, saj za srečo gremo vsi, kako* ovce za soljo. In pa tudi radoveden seinf bil, kako se bodo obračali suški dile-fanti, ki so po vseh sosednih farah ž«' tako znani in tako priljubljeni. Zares, nisem so varal. Lepo izbrane pevsko točke, so napravile lep začetek. To sol lepo pesmi planin, ki nam gredo Go-< renjcem v »Storčevi deželi« tako d« srca, pesmi planinskega koprnenja ii* planinskih rož. In kako milo mi je donela na uho »Ujetega ptiča tožba«! Čim večkrat jo slišim, tem lepša se mi zdi, tem bolj me gane. Odveč bi bilo, govoriti veliko o igrah »Repoštev« in »Ča-šica kave« .Gledat bi jih bili prišli, pa;
7'
bi se bili nasmejali »za ene kvatrc« skupaj. »Repošteva« sem videl igrati že na par naših odrili, a tako dovršeno in obenem tako priprosto od srca lcakor na Suhi še ne. Vesel smeh, ki so ga zbujali šaljivi »vandrovčki«, je lomil vse gledalce, dokler jih ni spreletela groza pred strogo prikaznijo dobrega duha Repošteva. Še boljše kakor fantje, pa so se obnesla dekleta in zaslužila, da bi jih bil moral pohvaliti na prvem mestu. Videlo se je, kako nastopajo z neko samozavestjo in gotovostjo izvežbanih igralk, ki se jim pozna prirojena zmožnost in dobra šola. Pozabaval sem sc še nekoliko pri srečolovu in v veseli dru-£bi pri mizah pod orehi, potem jo pa najboljše volje urezal proti domu, hvaležen Sušanom za lepo popoldne.
g Iz brdske okolice. T a t. V noči od 8. na 9. t. m. je neki neznanec prišel krast k posestniku Jožefu Bcrku, po domače pri Grosavcu, v Preserjali. Tat je ravno mislil oditi, kar zasliši Jože Berk, ki je ležal v hiši v sosednji sobi, ropofanje, urno plane pokonci in gre gledat kaj je. Stopivši v sobo, zgrabi z vso močjo uzmoviča in kliče na pomoč. Ko pride sosed ga zvežeta, mu vzameta nož in uhane, katere je vzel Berku. Eden pa gre med tem v Lukovico h orožnikom naznanit. Ptička so spravili na Brdo. — šuštarjevo posestvo na Vidmu je kupil Jožef Berk, posestnik iz Preserjev za 26.000 K. — Prodaja Škof-Cavega posestva na Prevojah se je pa vršila 8. in 9. t., m. Hišo in sadni vrt je kupila lukovška poštarica, Julija Pav-lič za 26.000 K. Ves denar, kar ga ho prišlo pri prodaji njiv, travnikov in Grozdov, J>o za šentvidsko občino. Le toliko ne, kar je dolga.
g št. Vid nad Ljubljano. Zadnjo nedeljo meseca aprila, je tukajšnja šola priredila v Cebavovi dvorani igro »Križ v gozdu«, v kateri so mladi igralci in igralke kaj dobro pogodili svoje -vloge. Tudi pevsko in deklamacijske točke so otroci povoljno izvršili. Najbolj pa je ugajal občinstvu nastop dečkov-voja-kov, tako, da so morali dečki ta prizor ponoviti. Ker se že davno ni priredila tukaj kaka šolska igra, se je slavno občinstvo v obilnem številu odzvalo vabilu z željo, da šolska mladina večkrat stopi na oder. Za čisti dohodek se je pa pri gdč. Sattnerjevi v Ljubljani naročila nova šolska zastava, ki bo na praznik sv. R. T. prvič zavihrala. šolsko /vodstvo izreka tem mestom najtoplejšo zahvalo preč. duhovščini v tukajšnjem pastirstvu, kakor tudi oni iz knezoško-ifijskega zavoda, blagorodni rodbini Belčevi ter vsem onim velikodušnim prijateljem šolske mladine, ki so z iznatnimi prispevki omogočili nam nabavo tolikanj potrebne šolske zastave. Da ie pa uspeh te šolske veselice, ako P® sn}°. tako nazivljati, vsestransko za-
sko poslopje, ki ^ kr^srcl;
^vsakem oz,m pcrlektno uspela mote.
O*
na stavba, se prav marljivo gradi in upamo, da sc, ako ne nastopi kaka nepričakovana ovira, prihodnje šolsko leto že preselimo v nove, krasne prostore.
g Moravče. Liberalci so že pri koncu. Ker nimajo več tal med nami, zato so sklenili poizkusiti svojo srečo drugje. Peljali so svoj oder na Vače, da tam uprizore še enkrat igro »V Ljubljano jo dajmo«, morda se jim tam bolj posreči. Ko so vozili oder, pa so ljudje izpraševali, če je to zapuščina tistega revčka, ki je pred par dnevi umrl v Serjučah. Naši pa lahko kaj zaslužijo, ker bodo po cesti gotovo našli dovolj znakov liberalnega društva in jih zopet nazaj prodali, toda ne tako ceno kot pred časom. Revizija naše posojilnice se je vršila 9. in 10. maja. Kot zrniraj, tako tudi po tej reviziji lahko stopimo s ponosom pred ljudstvo in mu povemo, da smo delali zan j brezplačno, z majhnimi obresti in vendar smo v letošnjem letu naredili dobička 1658 K, torej 158 K več kot liberalci, ki zahtevajo po 6 odstotkov od posojil. Namestu da bi delali za ljudi, pa gledajo v prvi vrsti na to, da sebe dobro plačajo. Več o tem izveste 28. majnika na občnem zboru hranilnice. — Občni zbor »K m e t s k e z v e -z e« , se vrši na vnebohoda dan po prvi maši. Vdeležite se ga v velikem številu. Na shodu se predstavi svojim volilcem bivši poslanec dr. Janez Ev. Krek, ki bo poročal o delovanju deželnega in državnega zbora. Shod se vrši v dvorani »Ljudskega doma« v Moravčah. — Ustanovni shod živinorejske z a d r u g e , sc je izvršil nad vse častno. Z veseljem so sledili gospodarji izvajanjem tajnika g. Rodeta ,ki jc opisal veliko korist živinorejske zadruge, od katere edine more dandanes kmet pričakovati izboljšanje svoje živine in svojo kase. Že takoj na shodu je pristopilo 21 udov živinorejski zadrugi, drugi pa se bodo še odzvali. Ne čaka jmo, ampak izvršimo tudi mi svojo dolžnost.
g V Podborštu pri črnučah so imeli v nedeljo soc. demokrati shod. Pravili so, da bo tedaj na svetu boljše, ke-dar ne bo dr. Šusteršiča več in ko bo Kristus iz cerkve spodil — farje. Kdor veruje, bo izveličan!
g Iz kranjskega okraja. Mestna hranilnica v Kranju razpošilja svoj računski zaključek in ravnateljstvo v njem tole poroča: »Naša hranilnica jc edini denarni zavod v celem kranjskem političnem okraju, v katerega vlagajo župnišča cerkveni denar, ker nudi ta hranilnica za vloženi denar in njega pravilno obrestovanje največjo varnost.« — O, ta naša župnišča, ki verjamejo, da je Mestna hranilnica v Kranju edini denarni zavod s pravilnim obrestovanjem, ne verjamejo pa, da se te hranilnice računski zaključki dajo tiskati v ravno tisto »Gorenjčevo« tiskarno, iz katere prihajajo najhujši napadi na cerkve in župnišča! Kmetje pa verjamejo, da Mestna hranilnica v Kranju nudi »Gorenjcu« naivečjo var-
nost in da zato pri njej dvigi presegajo vloge.
g Stara ljubezen ne zarjavl. Kakor zziano, se je po dolgem trudu in naporu posrečilo, napraviti zopet v sorški fari mir in edinost med farani, katera se je razdrla pod župnikom Bercetoni. A župnik Berce ne miruje. Prišel je preteklo nedeljo v Medvode in sklical nekaj mož skupaj, katere je hotel pre, parirati po svoje; če se mu je to posrečilo, zelo dvomimo. A nekaj bi ga prosili; da naj nas pusti v miru, ker bomo mi svoje stvari že sami brez njega uredili. Še ene sorške afere ne potrebujemo, tudi ne, da bi sejal zopet nov razdor in sovraštvo med farane. Če nas bo hodil dražit še dolgo sem, — ker je obljubil, da še pride, — mu bomo kre-menito pojasnili, da tu ni več terena zanj in za njegov liberalen evangelij, katerega je oznanjeval v Medvodah baje s pomočjo dveh levitarjev, ki sta zaradi groznih bogokletstev presedela dolge mesece v ječah. Gospod fajmo-šter z grada, dober tek! — Druge vrle gospodarje pa le pomilujemo, da so šli v ta ričet, in si za drugo gotovo premislijo.
g Romanje v Loreto in na Trsat
priredi katol. slov. izobraževalno društvo v Šmarci. To romanje bo v resni- i nekaj izredno zanimivega. Vlak pojde iz Ljubljane 1. julija, to je v sobo!o okrog 1. ure popoldne, ob pol 6. uri dohod v Reko, nato kratka pobožnost v kapucinski cerkvi, ki je sezidana po vzorcu lurške cerkve. Ob 7. uri se odpeljemo z ladjo v Ankono na Laško. Drugi dan, to je 2. julija, ob 5. uri zjutraj dohod v Ankono, okrog 6. ure dohod v Loreto, kjer ostanemo cel dan. Zvečer se povrnemo nazaj na Reko, kamor pridemo dne 3. julija zjutraj okrog 5. ure. Nato pojdemo na Trsat, kjer opravimo svojo pobožnost. Kdor bi pa rad šel v Opatijo, bo tudi imel priliko. Ob 12. uri se odpeljemo proti Postojni, kjer si ogledamo slovcčo jamo. Preskrbljeno je tudi za lepo petje. Kdor hoče iti na to lepo božjo pot, naj se čim preje priglasi na naslov: Katol. slovensko izobraževalno društvo v Šmarci pri Kamniku.
g Iz Dravelj. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Dravljah priredi svoj občni zbor na nedeljo, dno 21. maja, popoldne ob 4. uri v svojih društvenih prostorih v Dravljah v gostilni Alojzija Kunovarja pri Bežjaku.
g Zadruga čevljarskih mojstrov v Tržiča uljudno naznanja, da se prične delo za preizkušnjo dne 6. rožnika, preizkušnja se bode vršila dne 11. rožnika. Pojasnila se dobe pri g. Lovro Po-gačarju, zadružnemu načelniku.
g S Homca. Hranilnica in posojil; niča na Homcu je imela 7. maja svoj prvi občni zbor. V letu 1910 je imela 269 tisoč kron prometa, torej več kakor en četrt milijona. Za tako mal kraj zelo veliko. To je dokaz, da se ljudje z zaupanjem oklepajo domačega zavoda. Zmisel za varčevanje se zelo pospešuje. Domačih »Sparovčkov« smo veliko
razdelili- Naši malčiki so prav pridni varčevalci. — Živinorejska zadruga za Homec in okolico zelo lepo napreduje, jma 83 članov. Kmetovalci so nakupili plemenske živine, predelavajo svoje lileve na moderni način ter čedalje bolj uporabljajo gnojnico. Zadruga je za ilane kupila belilni stroj in moderni gnojni voz, ki je zelo praktičen. — Tudi dekleta bodo prihodnjo zimo imele gospodinjski tečaj. Že sedaj se vesele na to. — V juniju sc ponovi prelepa Igra »Mater Dolorosa«.
g živinorejska zadruga za kamniški politični okraj ima svoj občni zbor ,v Kamniku v Kamniškem domu v nedeljo, 28. maja t. 1., popoldne ob pol Štirih. Ker bo ta občni zbor zelo važen, ee živinorejci v kamniškem političnem okraju že zdaj opozarjajo, da se ga bodo gotovo udeležili. — Odbor.
g Iz Mekinj. Na sv. Trojice dan, to rje 11. junija t. 1., nameravamo blagosloviti in otvoriti novi društveni dom. Spored bomo objavili pozneje. Vabimo pa že sedaj sorodna društva ter prijatelje naše in naše dobre stvari, da se naj udeleže lepega slavnostnega dneva. — Društveni odbor.
g Šmartno pod šmarno goro. V zadnji številki »Domoljuba« je bilo objavljeno, da se vrši igra »Sinovo maščevanje« 7. maja, kar je bilo pa po pomoti. Igra se vrši 21. maja ob 3. uri popoldne.
g Konji so se splašili minuli torek posestniku Valentinu Zabavniku iz Košiš pri Kamniku, ki je vozil gramoz. Imenovani je padel pod kolo in mu je zdrobilo desno nogo.
g Slov. katol. izobraževalno društvo na šenturški gori priredi 21. maja •1911, ob 3 uri popoldne igro »Najdena hči«. Naši somišljeniki in prijatelji dobro došli!
g Iz Gorij. Dno 8. maja popoldne ob pol treh je nastal na neznan način v Grabču požar. Zgorelo jo dvoje hiš in gospodarskih poslopij. Veliko škodo imata oba posestnika. Janezu Koželju, po domače Mlinarju, jo ogenj opustošil skoraj vse hlode in uničil žago. Janezu Smukavcu pa je zgorelo tudi vse pohištvo. Uboga družina! Mož delavec na Savi, žena pa v polju. Ko sta se vrnila, s^a bila brez doma. Škoda sc ceni na več tisoč kron. Zavarovana sta le za male svote. Domača požarna hramba je neumorno delala in ogenj takoj omejila. Prihitele so na pomoč tudi sosedne požarne brambe iz Zasipa in Bleda. — Občni zbor bralnega društva v Gorjah se bo vršil prihodnjo nedeljo, to je v dvorani. K obilni udeležbi vabi odbor.
g Cerklje na Gorenjskem. Čujemo, da se v prodajalni Matevža Kerna večkrat zabavlja čez zidanje Društvenega doma in zoper našo Hranilnico. Poživljamo vse somišljenike in sploh vse pomene ljudi, da nam vse ono besede, ki
je kdo slišal govoriti čez našo hra-nilnico, takoj naznanite, da pri sodi-°eu pristrižemo predolge jezike. — Cerkljanska fara je razun Matevža
Kerna in par njegovih mandeljcev vsa v taboru S. L. S. No, ta bi bila lepa, da bi mož, ki je vse premoženje prinesel v krošnji na hrbtu v Cerklje, sedaj zabavljal čez one ljudi, ki so mu nanosili toliko grošev, da si je kupil hišo in vse, kar ima. Ljudje, odprite vendar enkrat oči!
g Selca. V nedeljo, 21. t. m., bo ski-opično predavanje. Slike iz Lurda bo pojasnoval lurški romar. Pridite, ne bo vam žal. — Zadnjo nedeljo smo zelo slovesno praznovali prvo sveto obhajilo. Prvobhajancev je bilo 223, dva zaradi bolezni nista mogla priti. Zajtr-kovali so otrori skupno v društveni dvorani. Kuhale in postregle so jim dekleta pod vodstvom Marije Pfajfar. Hvala jim!
g Z Bleda. Čitalnica je zdaj vsakomur na razpolago v pevski sobi starega župnišča. Kdor se v nedeljah popoldan nima kam dejati, mu bodo razni časopisi dobro došli. — Na Vnebo-hod sc vrši cel dan na otoku seja velikega odbora vseh slovenskih Orlov. Ob 9. uri bo tiha sveta maša in potem seja, če bo lepo vreme, na prostem.
□□□□□□□anaanaaaan
D
Dolenjske novice
nnr-innnrinnnr-inr ir-ip?"
d Doberniče. Zopet nam je društvo pripravilo mnogo veselja na Jurjevo žegnanje z veseloigro »Čevljar« in »Junaki«. Igralci so sc potrudili, da so vsak svojo ulogo res dobro izvršili. Po igri smo se pomenili med seboj, katerih napak se bo treba še varovati, da bomo vedno bolj napredovali. Posebno je nam dalo mnogo poguma, ko smo videli toliko občinstva od drugod iz okolice. Tako jo prav! Društva naj se med seboj obiskujejo, se uče drugo od drugega, to bo nastala prava, plemenita tekma. — Pevski odsek je nastopil par-krat na kom. — Predaval je v društvu g. Zdolšek, učitelj na Grmu, o sadjarstvu. Pojasnil pa tudi razna "druga vprašanja, katera so mu stavili poslušalci. Prav hvaležni smo gospodu za trud in sc šo priporočamo! — Nesreča nikoli nc počiva. Društvenik Fr. Smoli?, krojač, jo kadil na postelji cigareto; ostanek vrže proč, a pade nevede na obleko, ki jo je imel obilo pripravljene za delo. Ponoči se obleka, užge, silen dim je zadušil Smoliča. Drugo jutro so ga našli mrtvega. Bil je star šele 28 let, dober krojač in navdušen društvenik. Naj v miru počiva!
d Loški potok. Podpisana se tem potoni najtoplejše zahvaljujeva za podporo, ki nam jo je izposlovalo za čas najine bolezni naše društvo tesačev kot skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze. Brez ovir ali kakih sitnosti se nam je izplačalo za vsak dan bolezni na domu enemu 11 K, drugemu 17 K. Najin slučaj bodi vam tovariši delavci nov dokaz o potrebi tega društva, obenem pa na jasno ovrže vse klevete na-
ših nasprotnikov, ki naši organizaciji nasprotujejo, kot vsaki dobri stvari. Iskrena zahvala društvu tesačev kot J. S. Z. — Ivan Turk, Retjc 4. — Jakob Zbačnik, Malilog 43.
d škocijan pri Turjaku. 23. aprila smo imeli v izobraževalnem društvu predavanje o prostozidarjih. Sestanke imamo vsako nedeljo v društveni sobi. 7. maja smo imeli v Škocijanu 33 Or-lov-godcev — domačih in šentjurskih — ki so se učili skupne koračnice za orlovsko slavnost v Ljubljani. Toliko bučeče muzike skupaj še ni bilo pri nas.
d Draga. Kaj lepe piruhe nam je prinesla letošnja velika noč. Ustanovila se nam je posojilnica za naše Slovence. Sedež svoj ima v župnišču, vodi jo gospod župnik. Posojilnica že lepo posluje. Bog daj svoj blagoslov tej naši prvi organizaciji na gospodarskem polju. Naj bi ji sledile še druge ustano-i vitve, da se oživi i naša Draga.
d Pri Treh farah pri Metliki bo dne 28. majnika, to je šesto nedeljo po veliki noči, cerkveni shod v spodnji cerkvi. Sveto opravilo bo že ob 9. uri. Ob desetih pa bo pred občinsko hišo pod starodavnimi lipami političen shod S. L. S. Govorila bosta na tem shodu voditelj S. L. S. dr. Ivan šusteršič in dr-žavnozborski kandidat gospod profesor Evgen Jarc. Božja pot Tri fare je občebelokranjska, naj bo i shod obče-belokranjski. Zato pridite možje in mladeniči od vseh strani, zakaj naš voditelj S. L. S. med vas prihiti.
d Črnomelj. Blizu Doblič na Kani-žarici je neki avtomobil povozil nekega fanta ter mu precej potrl kosti. Ozka cesta in neprevidnost napravlja nesreče. — Dne.,30. aprila je bilo v župni cerkvi v Črnomlju nekaj jako ginlji-vega. Devet ciganskih deklet iz domače ciganske vasi Kanižarica pri Dobli-čali je šlo v lepih oblekah in vence na glavi k prvemu sv. obhajilu. Napotil jih je k temu in vztrajno poučeval č. g. kaplan Anzelm Polak. Zbirala sta jih k pouku gospa Marija Mallner in njen mož gostilničar gosp. Pavel Mallner. Res, čas je že bil, da se kaj stori tudi za cigane. Upanje je, da se bodo vsi cigani dali dovesti do lepšega, krščanskega življenja. — Volitve v cestni odbor črnomaljski so bile dne 10. t. m. Iz kmečkih občin se je izvolilo pet odbornikov, izmed katerih so trije naše stranke. Mestni zastop črnomaljski je izvolil g. Karola Mullerja, zvestega pristaša liberalcev, čeprav ne spada prav v to druščino. V kuriji veleposestnikov je izvoljen g. Lackner. Škoda, da se »Kmečka zveza« ni dovolj pobrigala za te volitve! — Ker je umrl dosedanji ravnatelj liberalne posojilnice v Črnomlju, g. Anton Jeršinovec, je občni zbor — kakih 30 članov izmed 1500 navzočih (!!) — izvolil za ravnatelja tega zavoda g. Avgusta Kunca, in namesto tega v odbor g. c. kr. davkarja Klinca. Morda je to edini slučaj v Avstriji, da je aktivni davčni uradnik odbornik kake posojilnice. No, kjer je dovolj de-
«2
narja, spada tudi davkar zraven. Godrnjajo seveda nekateri vložniki, češ, kaj treba, da gospod davkar zna, koliko ima kdo vloženega denarja. A kaj hočemo, je že tako, saj se človek vsega navadi. — Nekateri že sedaj ne vedo, da se da denar dobro naložiti in varno v novi »Ljudski hranilnici v Črnomlju, in sicer najlepše vsak četrtek. Hranilne knjižice se jemljejo tudi kot denar in se obresti nič ne izgubijo. Torej le knjižice sem. — Novi most čez Dobli-čanko v Črnomlju so že začeli delati. Zdaj ljudje vendar verjamejo, da bo delan. Liberalci tudi o gospodinjski šoli v Črnomlju lažejo, da je ne bo, čeprav je popolnoma sigurna. Res, liberalec je lažnik in laže, če ga le kdo hoče poslušati.
d škocjaa pri Mokronogu. V nedeljo, 7. maja, se je predstavil volilcem na volilnem shodu v Dolih č. g. Janez Illadnik, župnik na Trebelnem. Sprejel je kandidaturo, pokoren domovini, za katere srečo se bori v političnem iziru Slovenska Ljudska Stranka. Za njim je omenjal trgovec in tukajšnji posestnik g. Jožef Komljanec grd škandal, ki so ga uprizorili liberalci na Kibnikarjevem shodu pri Durjavu. čast naše fare zahteva, da operemo madež, ki so ga liberalci z najetimi hlapci vtisnili pri župniji. Najlepša prilika je ob volitvah dne 13. junija. Nacl duhovnom so se spozabili, zato volimo vsi č. g. župnika Janeza Hladni-ka. — Naš nadučitelj J. Benedičič podpira najumazanejši list »Jutro«, tisto j;Jutro«, ki je za voščilo katoličanom n letošnji veliki noči sramotilo Kristusovo vstajenje. Pristaš tega lista uči katoliško mladino. Kako dolgo bomo t-e to trpeli!
d Leskovec liri Krškem. Prihodnjo nedeljo popoldne se ustanovi telovadni odsek Orel. Pride govornik iz Ljubljane. Udeleže se tudi sosedni bratje Orli. Fantje, to bo naš dan! Kar nas pošteno misli, vsi na plan! — Nadebuden nialar« se je pojavil pri nas. Zavit v plašč temne noči je po farovškem zidu s katranom »malal« — sebe! Ker je šc potreben »šole«, so ga iskali orožniki, a se skriva kakor čuk.
d Iz okolico Vač. Boj, ki se vrši na \ ačah zoper liberalno propalost, se zadnji čas razvija popolnoma v našo zadovoljnost. Liberalcem ne cveto rožice niti v lepem majniku. V Moravčah <e jim na veselici ni sponeslo dne 30. aprila, zato so L majnika tako divjali po trgu. Sli so srečo poskušat v Ilotič dne 7. maja, on d i so se kako uro dolgočasili z Litijčani vred. Ko so videli, da se ljudstvo zanje ne briga, so šli domov. Nič bolje se liberalcem iz Moravč ni godilo 14. t. m., čeprav jim je prišla na pomoč »pridna« učiteljica iz Kolovrata. Kdo se je pač brigal za Morav-
^Vif J?kl »SC(1mini« pri Peru-Litu? Ko bi bih pripeljali s seboj kake merkvice«, bi bili vsaj pozornost otrok na-se obračali Naj rajši Tomanova garda doma flika in tcmpla svojo raz-
trgano posojilnico. Lahko noč, pogreb-ci, pa še drugič! Kako vse drugačno je naše delo, ki smo bili v nedeljo, dne 11. t. m., istočasno okoli 120 po številu zbrani v izobraževalnem društvu in poslušali izvrsten govor g. Krištofa o pravih prešičih in umni prešičereji. Liberalci, le tako naprej, mi nimamo nič zoper to!
d V Dragi pri Višnjigori je bil pri občinskih volitvah za župana izvoljen Jožef Erjavec, fotograf, po vsem Dolenjskem splošno znani odločni somišljenik S. L. S. Za svetovalce pa: Anton Melilc iz Drage, Anton Lokar iz Polja in Janez škufca iz Drage, sami naši somišljeniki.
d Šmartno yri Litiji. Dne 8. aprila je umrl v Veliki Kostrevnici znani vzgledni krščansko misleči Berličevi družini stari oče Anton Berlič, star 8f let, najstarejši mož v župniji. Službo val je kot organist in cerkvenik v Mavčičah, Črnučah, na Rovi, Homcu, Novi Oselici, Kovorju, na Polici, Prežganju, Vranji peči ter Primskovem. Rad se je spominjal na svoje delovanje kot organist samouk. Vos navdušen je bil za stare slovenske, zlasti Riharjeve napove. Star harmonij je ohranil do zadnjega. Starček je želel še enkrat pred smrtjo poskusiti svojo umetnost na naših lepih orgijah, a se mu ni želja izpolnila. Bog in Marija, kojih slavo je poveličeval dobrosrčni mož, mu bodita plačnika v večnosti. Rodbini pa naše sožalje. — Dne 11. maja so je utopila v Črnem potoku žena posestnika Martina Rozina. Mučila jo je že več časa božjast, katera ji je tudi končala življenje pri nabiranju zelišč ob potoku. Isti dan zjutraj bila je še pri sveti maši. N. v in. p.! — Posebni oddelek za ženske je pripravila tukajšnja gostil-ničarka g. Ana Rus v svoji gostilni pri \Vakoniggu, kjer je na razpolago brezalkoholna pijača. S tem je ustreženo vsem onim dekletom in ženam, ki so vsled krajevnih razmer in zlasti vsled dolgega čakanja na siužbo božjo prisiljene iskati okrepčila v gostilnah. Obenem je tudi treznostnemu gibanju položen temelj. — Tukajšnja dekliška Marijina družba bo praznovala ob bin-koštih svojo desetletnico. Obenem bo tudi shod vseh dekliških Marijinih družb iz cele dekani je. Na binkoštni ponedeljek popoldne bo splošni dekliški shod v društvenem domu.
d Lilija. Po dolgem času smo imeli maja zopet enkrat živinski semenj. Kljub temu, da ni bilo posebne nevarnosti, bilo je dosedaj več semnjev prepovedano, kar je naše ljudstvo spravilo v precejšnjo nezadovoljnost.. Vzlic slabemu vremenu jo bi semenj dobro obiskan. Za boleznijo na parkljih pri goveji živini je prišla pasja bolezen, steklina. Naši pinči morajo torej zopet nositi nagobčnike, dasi ne vedo, odkod pride ta pokora.
nanpaaaaDPPPaaoan
notranjske novice
□aaaDULjacouucanpan
n Bloke. Fantje izobraževalnega društva so priredili žaloigro »Gaivio Moreno«. Častno so izvršili svoje naloi ge. Zal, da bo treba z igrami nekaj časa prenehati. Odpovedani so nam prosto, ri. G. Modic z Lahovega bo menda nekaj prezidoval svoje skladišče. Na tem mestu se mu najprisrčneje zalivalju, jemo, da nam je brezplačno prepustil skladišča poldrugo leto. Sedaj bo treba dobiti kje drugod primeren prostor, škoda bi bilo prenehati z igrami, ker imamo že toliko garderobe in ker so se igre ljudem tako priljubile in je toliko navdušenja za nje tako pri igralcih, kakor pri gledalcih. — Bolezni davical in škrlatica sta se zadnji čas začeli oglašati in pobirati otroke. Na Volčjem, pri Fari, jih je že nekaj ugrabila. Pa ša bolehajo. Naznanilo se je že glavarstvu, da razsaja nalezljiva bolezen, pa je vU deti, da jih tam to ne zanima preveč. Prav dobro je, povedal mož, ki je dejal. Če mi zboli prešič, je takoj drugi dan cela komisija tukaj, Za ljudi se pa taki gospodje malo menijo. Res je to.
n Iz Budanj pri Vipavi se poroča: Dno 11 t. m. je napravilo šolsko vodstvo izlet s šolsko mladino v postonjsko jamo. Izleta se je udeležilo 43 šolarjev. Ko so se izletniki pripeljali v mesto Postojno, so si ogledali v prvi vrsti lepo ljudsko šolo, spomenik Miroslava Vi h liarja, slovenskega pesnika, cerkev, bolnišnico, novo poslopje v katerem je c. kr. okrajno glavarstvo, meščansko šolo in končno so se takoj po obedu na, polili ob pol eni uri popoldne v zname« nito postonjsko jamo, ki je pa vzbudila olrokom veliko veselje in zanimanje, zato bi bilo priporočati take poučne iz« lote tudi na drugih ljudskih šolah. Koti ljubitelji in obenem kot nadzorovatcljl šolske mladine so se tudi udeležili iz-, leta: gdč. Katarina Debevec, g. Josip Ferjančič, krajni šolski nadzornik, g. Franc Krasna, predsednik krajnega' šol. sveta in g. Kole Ivan, župan, kate« rim izreka šolski voditelj vso čast in hvalo za njih prijaznost in udeležbo. —» Šolski voditelj.
n Iz Rovt. Prostovoljno gasilno društvo priredi 11. junija veselico s ombolo. Ker je čisti dobiček namenjen za napravo novih cevi, zato prosimo vsa društva v okolici, da. ne prirejajo veselic dotični dan. Tem potom tudi vabimo vsa društva uljudno k naši ve« selici. Na pomoč!
n Iz Slavine. Zima je zavladala, burja je brila, tiščali smo se doma. Tedaj nas je obiskal nenavaden gost, lepa knjiga: »Slavina«, ki jo je spisal župniki Janez Zabukovec, nekdanji tukajšnji kaplan. Obširna knjiga (333 strani), nas seznanja z zgodovino slavinsko župnije, popisuje kraje, cerkve, oltarje, šole, duhovnike, učitelje, imenitne naše rojake, gospodarske razmere in še več drugih zanimivosti, Kateri domoljub bi
ne segel rad po tej knjigi? Ce mora zanimati vsakoga popis rojstnega kraja, a mora tak popis še bolj veseliti, če je tako temeljito pisan, kakor pričujoča jmjiga. Tu vidimo, da je Slavina morda najstarejša župnija na Notranjskem, da je spadala do leta 1831 k tržaški škofiji da so zato bili njeni župniki znameniti gospodje. Tudi obširna je bila nekdaj župnija; polagoma pa so se od nje odcepile hčerke: Hrenovice, Stude-no .Postojna. V župniji sami so nastopale ekspoziture: Št. Peter, Štivan ali iMatonja vas in Trnje. Tudi o opuščenih cerkvah marsikaj izvemo. Življenjepisi odličnih rojakov: Kapistrov, Gorupov in dr., so nam mogočna vzpodbuda tudi za prihodnjost. Aoostola zoper žganje smo imeli v osebi duhovnika Matevža Milharčiča, ki se je v »Danici« leta 1851, oglašal zoper nesrečno žganje. Knjigo krasi in pojasnjuje 40 slik. Lahko trdim, da tako lepega popisa nobena župnija na Kranjskem ne zmore. Zato moramo biti pisatelju hvaležni, pa tudi toliko ponosni, da si vsaka hiša kupi knjigo, iz katere bomo zajemali mnogo lepih spominov, prikladnih poukov in prijetne zabave. Prav bi bilo tudi, ko bi krajni šolski sveti pridnim šolarjem darovali to knjigo, ki jih bo spremljala in z veseljem napolnjevala vse življenje.	. 4MK) :
iEHEEnEaiEEaEEaaD
Iz raznih krajev
□anaacincaocaaacannan
Sv. Lucija na Goriškem. V nedeljo se je v gostilni g. Pipa vršil shod krščansko misečih železničarjev ob obilni udeležbi. Na shodu je prvi govoril tovariš Koleša iz Ljubljane o potrebi organizacije. Poslanec Piber pa je ožigosal delovanje socialne demokracije v državnem zboru. Še sebe niso mogli skupaj vzdržati. Sedaj pa so si v laseh nemški in češki. Ni jim mar za koristi svojih volivcev. Hočejo jih namenoma ohraniti v nezadovoljnosti. Državi ne privolijo ne dohodkov, ne varstva, od nje pa zahtevajo milijone.. Krščanski železničarji in sploh vsi bi morali že iz osebne koristi voliti z zastopniki S. L. S. Ta dela z vso vnemo tudi za koristi njihove.	...
ggaonuaaaanaannno
D
Dobre knjige
□_____
^□□□□□□DDaanaaac
A. M. Slomšek o sv. Cirilu in Metodu. Ob 10251etnici Metodove smrti (885 do 1910) izdalo »ApostolstVo sv. Cirila in Metoda« pod zavetjem Device Marije, v Ljubljani 1910. Cena 1 K. — Bliža se zopet god slovanskih blago-vestnikov sv. Cirila in Metoda, ki sta Prva začela širiti med Slovani pravo vcro in narodno zavest, s čimer sta toliko storila za narodno probujo celega
•slovanstva. Sveta brata sta ustvarila med nami prve temelje kulture ter tako utrdila slovansko zemljo, da jo niso zalili valovi tujih narodnosti. Za utrditev verske in narodne zavesti med Slovenci je ni bolj pripravne knjige kakor ta, ki je povzeta iz spisov velikega Slomšeka. V knjigi so zbrani biseri Slomškove zgovornosti in njegovega jedrnatega sloga. Slomšek nam tukaj nedosežno lepo popisuje življenje in delo sv. Cirila in Metoda, pripoveduje o naših razkolnih bratih in prav zanimivo poroča o važnejših dogodkih o vzhodni cerkvi. Pridejana je pregledna zgodovina češčenja sv. Cirila in Metoda med Slovenci pred Slomškom in po njegovi smrti. V knjigi je mnogo lepega gradiva za cerkvene in društvene govore. Tudi preprosto ljudstvo jo bode bralo z velikim zanimanjem.
Spomini na prvo sveto obhajilo.
Ravnokar so izšle krasno izvedene slike v spomin prvega sv. obhajila pod finim celuloidom. Slike so brez okvirja ter prirejene tako, da se lahko postavijo ali pa obesijo na steno; ker so pod celuloidom, so zelo trpežne, kajti škodovati jim ne more nikaka vlaga in obliajanec bo imel v njih trajen spomin tega, za celo življenje velepo-membnega, srečnega dne. Vsak obha-janec bo srčno vesel umetniško izvedene podobe, ki napravi kljub nizki ceni vtis dragocenega darila. Spominke je založila »Katoliška bukvama« v Ljubljani ter jih prodaja po nizki ceni, samo 90 vin. izvod. Vzorce se dopošlje na zahtevo.
Silvin Sardenko: Slovanska apostola. Zgodovinska igra v petih dejanjih. Ob 10251etnici Metodove smrti — 885 do 1910. — V Ljubljani 1910. Izdalo »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda«. Založila »Katoliška bukvama«. Str. 70. Cena i K 20 h. Bliža se zopet god slovanskih blagovestnikov sv. bratov Cirila in Metoda, ki sta prva jela širiti med Slovani katoličanStvo ter kulture in omiko ter toliko storila za versko in narodnostno probujo slovanstva. Kako moremo pač pomembneje in dostojne-je slaviti ta za slovanstvo tako velik praznik, kakor če predočimo našemu ljudstvu delovanje svetih bratov na naših odrih. »Dom in Svet« lota 1910 piše o tej igri sledeče: Sardenkova zgodovinska igra nam predočuje tipične prizore iz onega velikega časa, ko sta slovanska apostola, boreč se s poganstvom, z razkolništvom in narodnostnimi nasprotji, privedla Slovane do katoliške vere. Velika zasluga Sardenkova je ta, da pojmuje kulturno delo ClrSlovo in Metodovo mnogo globlje, nego se godi dandanes, ko mora častitljivo ime služiti često stremljenjem, ki so čiso nasprotna zgodovinskemu delu svetih bratov. Pisatelj najprej kratko ozn^i dobo, v kateri se vrši igra, in razne verske in politične nazore, ki so živeli tedaj v Panoncih. Dejanje je prav mojstrsko razpre j eno. Sveta brata prideta ravno vsled tega do popolne veljave, ker pisatelj pokaže na odru
samo veliki vpliv, ki izhaja od njunih' oseb. Gledalec vidi zgodbo Trudopol-kove rodbine, a v svetlobi, ki prihaja od solnca svetih bratov. Jezik je j ako lep, kratek, krepak. Igra je prav primerna za naše društvene odre in se bo lahko predstavljala tudi ob bolj skromnih tehniških sredstvih, ker obsega samo moške vloge in je prizorišče le dvoje: v Trudopolkovi sobi in pred njego-govo hišo. Zato upamo, da bomo često-krat gledali Sardenkovo igro na naših odrih.
Zbirka ljudskih iger, 14., 15. in 16.
zvezek. Cena vsakemu snopiču 80 vin. Ljubljana 1910. Založila »Katoliška Bukvama«. — Kako zelo včasih tožimo, da se premalo goji dramatika in da nam dobrih, za ljudstvo primernih in obenem tudi v estetičnem oziru dovršenih iger manjka! Toda stvar je pa včasih tudi taka, da ne znamo izrabiti, kar se nam nuja. »Zbirka ljudskih iger« je jako bogata zakladnica za naše odre na deželi in je tudi vedno boljša. Tako obsegata n. pr. 14. in 15. zvezek igro-kaze, ki imajo v vsakem oziru, bodisi kar se tiče zgolj lepočutne strani, veliko vrednost za izobraževanje igralcev in gledalcev in ki se bodo jako rade povsod igrale, ker nujajo izredno lepe in hvaležne vloge. Tu imamo dve zgodovinski igri: »Junaška deklica« (Blažena Ivana d'Are) — Devica Orleanska — in »Turki pred Dunajem«, ki bosta za naše odre zelo dragoceni pridobitvi in poglobili zmisel za velike zgodovinske dogodke v našem ljudstvu, prelepa in nežna mladinska igra pravljičnega značaja: »Materin blagoslov« ter drami iz življenja prvih kristjanov: «Sveti Boštjan« in »Fabiola in Neža«, ki nas živo uvajata v pomembno dobo boja med poganstvom in krščanstvom, rišeta ostro značaje in visoko navdušujeta za lepoto, ki je v katoliški veri Naša izobraževalna društva bodo pač z veseljem segla po 14. in 15. snopiču »Ljudskih iger«, saj jih povsodi težko pričakujejo in se povsod tudi čedalje več in boljše igra. — Izšel je tudi že 16. zvezek, ki obsega ginljivo božično igro: »Mojstra Križnika božični večer«, ki je prirejena za moške uloge, in pa posebno dobro poučno igro: »Svojeglav-na Minka« za ženske uloge, ki je velikega vzgojnega pomena.
* Srce Jezusovo vse hvale najbolj vredno; 21 pesmi na čast presv. Srcu Jezusovemu, uglasbil Frančišek Kimo-vec, odobril čast. kn.-škof. ordinarijat v Ljubljani. — Cena partituri 2 K 40 vin., glasovi po 50 vin. — »Katoliška Bukvama« v Ljubljani je pravkar v zelo lepi obliki izdala hvalevredno zbirko, katera obsega 21 napevov, in sicer: 6 mašnih, 11 raznih, 3 blagoslov -ne in 1 slovesno hvalnico (150. psalm; veličastna skladba za slovesne prilike). Odkar je pobožnost presv. Srca Jezusovega splošno vpeljana, smo pogrešali take zbirke kakor je omenjena; je torej našim cerkvenim zborom prav dobrodošla. Želimo, da bi isti v obilnem številu segli po njej in na čast božjemu
62
Srcu gojili tc lepe, v najpobožnejšem duhu in lahkem slogu zložene napeve, kateri se dobijo in naročajo v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. S t rokovnjaško oceno prinese prihodnja številka »Cerkvenega Glasbenika«.
n
JQ
□□nanaaaaoaciaaoaD
Za kratek čas
Uganke ali zastavice.
Križeva zastavica.
		1	2	! -'i	•		•	mrčes.
		4	j 5	! 6	•	• •	•	riba.
		3	7	G	•	• •	•	pevski glas.
s; i	7	9	3	-	0	11	3	država.
12' ;i	8	13	14	7	1	2	0	košatost v govoru.
■M1	15	8	10	o	6	15	1	slaba lastnost.
		6	3	6		■ •	.	nevarni clovok.
		16 8	9 6	6 3	•		•	medmet. otrokom ljuba osebn.
		17	18	16	•			kmečko orotljo.
		4	10	6	•	•		žival.
	o	7	13	9	3 1			dritžinče.
1 II 10 5 111 10 18 17 5
moško kritno ime. | žensko iuu*.
Številke nadomesti s črkami tako, da dobiš zsor označene besede, srednja navpičnica potem ti kaže znan slovenski pregovor.
Trije najemniki.
Neki graščak je imel s plotom ograjeno posestvo in v ograji so bile tri hiše za najemnike. lliša najemnika 1J je bila tik plota, ostali u\o ste pa bili posamcz v ograji.
	TU
m	
	GJ
n	n «n
Ker je tisto posestvo izprva imelo le en studenec, so se najemniki večkrat sprli zavoljo vode. Da temu odpomoro, je izkopal graščak tri studence, ki jih je dal v rabo najemnikom, toda le s tem pogojem, da najemnik .1 sme jemati vodo lo iz studenca a, najemnik Ii iz studenca h in najemnik C iz studenca c. Obenem so morali najemniki tudi obljubiti, tla bodo hodili k studencu le po svoji poti, in sicer tako, da se tisti trije poti ne bodo nikjer križali, sicer bi se najemniki bržkone zopet sprli.
Kako so tedaj napravili pot k svojim studencem? (Lahko se reši na dvojni način.)
Skrivnlica,
1.	Nalašč ukaš, da me jeziš.
2.	V našem vrtu je mnogo lobode. ;s. Kar po vrsti jcmlji.
4.	Bratsko se ljubimo!
5.	Zakon je zakrament.
Katere živali se skrivajo v teh stavkih?
Rešitev ugank ali zastavic. Rešitev uganke.
	o 11	j i	i	1 k	a	
	e 1 k	0	n	1°	m	
	k | o	TJ	u	K	a ___	
	A i n	g l	e	11	a	
	g ! 0	i	0	8	JL,	
	m, a	b	O	1 v J_	«	
	m 1 o	r j	O	s	t	
	J e	d |	e	n	t	
	A n	d	r	Jc	j	
	k j a	z I	a	1 1	0	
	n c	b	e	i8	a	
	k o	k	a	11	j	
	* M	*	e	ji:	)	
	n 1 a	g	e	1 I	j	
	E r	nT	e	M	t	
	S P	a	n	C	i	
Rešitev številske zastavice.						
25	24	8		&		3
4	1 10	17		12	1	22
6	TI	13		11	~T |	20
7		9		_ 16	1 J	19
23	2	18		21		1
lic site v čudodelnega štirjaka.
p 0	1	k
O I g 1	e	1
1 0 1	t	0
1 k i 1	0	P
Itešitev križne šnrade.
TO	ža
ko	za.
Razne stvari.
sod, se ne ve; mogoče je prišla vsled kake nesreče v cementni tovarni po na, ključju v sod. Policija je uvedla jk>, izvedbe.
Praporščak obsojen radi tatvine.
Iz Halle a. S. poročajo, da je vojno sodišče obsodilo praporščaka 173. peš-polka v Altenburgu, Choringa, na 13 mesecev ječe in degradacijo. Obsojeni praporščak je zakrivil več tatvin.
Skrivalnica,


človeška roka v cementnem soda.
Iz Inomosta poročajo: Pri neki stavbi so našli delavci, ko so odprli sod s cementom, v sodu popolnoma posušeno
_______ _ človeško roko. Odkod je prišla rofra v
l^^MŠ^BfcH^^ lil ^^ ■ W Ml	MMHBHMMM«■AMMilMMMMi
hlajenia? Poizkusilo	Tx7 J^"18''51«. trganje, glavobol, zobobol? Ali ste si jih nakopali na prepihu vsled pre-
DvSLricno.k.rtnto 5 kr 1	krepilni Feller iev flUid S Z- "E,sa,,uid"- Ta c res doberl To ni samo reklama.
^ Dvanaistorica za Doskušnto 5 kron banko. Izdeluie lekarnar Feller v Stubici Elsatrtr št. 16 (Hrvatsko)
Mačka zadušila otroka. Iz Stolne-ia Belgrada poročajo: Žena delavca [rana Vecseia Je imela opravke zunaj hiše ter je pustila doma svoje 13meseč-do dete pod nadzorstvom lOletnc ličer-lie Ko pa ie deklica odšla iz sobe, je skočila domača mačka k dojenčku v sibelko ter se vlegla nanj. Ko se mati vrne domov, je mačko prepodila, toda otroka, ki se je pod njo zadušil, ni bilo
mogoče več oživeti
fnihf, rff:f:Mm«a -ta fin hniltitiMs*!
fmodMum »l*urmnn.< l rtr |M
zdrava pljuča,
dober tek zdravje
<J?ctxigen.
idealno cduafalno sredstoo
• obliki sadeJmh tablet, zanesljivo milega učinki, izvirna Skatlja (20 kosov) K 1-3'J. Dobivajo se v lekarnah ali pri glavni zalogi C. Brady, Dunaj 1., FleUchmarkt 2. 2077
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Praga, 10. maja: 34, 29, 13, 68, 81. Dunaj, 13. maja: 60, 62, 29, 25, 22. Gradec, 13. maja: 5, 87, 63, 65, 71.
Tržne cesie
za 100 kg.
-jubljnna, dne 16. maja 1911.
Cena
Menica .... »i . . .
Ajdn .;;•..;; J«čmen . Oves .... Proso belo . . Proso rumeno Koruzo staro . Koriti« nova . 1 efn Ornli.
la, eno Kinu Graiicn . Domača dclclju gorenjska repa ™ol KlOnlJan f jnl Prepelliar niol Mandalon Čebula Kroni p |r, " Je ,veže "IJe kislo brez soda ....
svela 1 . K«P,n kisla brez »0(Ih . . Brtnje
Kumnn . . Orehi . Gobe >uhe . .
Ježice |el»d
jmrekovl atorll. atno . .
SI"mB . ' ' ' st.ua..:::::
! K	i v
•M 1 1»	110
III	hll
tU	2.
	
ID	Ml
i;	(1(1
1 lu	—
	20
■.»ti	«1
i» j si	
j t*	-
2»	_
2?	r.«
1 «4	_
11)	
8	in
-	-
-	-
1»	-
1 «	Ntl
»	2(1
! i	811
Živina, meso
živa vaga :
Goveda pitana Teleta težka . . Teleta tnala . . . PraSIčl ... KoStrunl . . .
Kuretninain drugo:
Maslo kuhano od K 2M)-— do Maslo surovo od K MU"— do . Slanina svela (Špeli) ......
Slanina preka-Jenn ... Mast svinjska .
Loj.........
Jajca 100 kom
RKancI.....
Golobi......
Raca........
Gos........
Kolonijalno blago na debelo
Rlž Rangon od Ki«'- do . Kava Santos od K 262 — do . .
Sladkor.....
Petrolej.....
Cena	
K	v
03	_
117	
108	
l no	
10o	—
2S0 — 3(1« , -1(1» —
76
Samonaraynost
od na?c tovarne kupijo zasebniki
blago za gospode In dame
najboljše kakovosti po najnižjih tovarniških conah. Dobi se vsaka mera. Ostanki po čudovito nizkih cenah.
Zahte ajle vzorce!
Prva šlez.razpcšllj.tovsr. blaga
„SUDE?IH"
Krnov (JHgerndorf) št. I.
8173 Avslr,- Šlezija.
Kuverte s firmo,
-	■ pismo, - -
-	rnčune Itd -
izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška: : tiskarna : v Ljubljani.
Leposlovni mesečnik
Jom in Suef
stane za celo leto
K 10 — NaroCa se t Ljubljani.
Naročajte
.Slovenca"!
Zahvala	1003
Vzajemni zavarovalnici v .Cjubijatii.
Pod|)isana sc najprlsrčneje zahvaliva Vzajemni zavarovalnici za hitro in točno izplačilo zavarovalnine.
Izjaviva, da nama je izplačala brez vsakega odbitka celotno svoto, torej isto jirijateljem najtojiljeje priporočava.
GRABČE, občina Gorje, 15. maja 1911.
Janez Koželj, Janez Smukavec.
mlin z n°viini poslopji, trav-II1IIII niki, njivami itd. pri
Proda se na Štajerskem
cesti in cerkvi za 7000 K. Prodasta so 2 stroja za prešanje in košnjo sena, t koleselj in travna semena. Fr. Tomšič, Planina, Štajersko.
1607
Sprcjm" krepak deček
pri 14 letih
sc takoj Kil E|ffln U&kibn v učenje v trgovino z mešanim blagom s primerno šolsko izobrazbo pod ugodnimi pogoji pri Ivana Levstek v Sodražicl pri Ribnici.	8:38
obstoječe iz 50 mernikov po-setve, več oralov gozda in travnikov z vso pritiklino, dalje živina, orodje se proda iz proste roko skupno ali posamezno. Na željo kupca se proda, kakor želi. Več so izve pri MARIJI PRISTAVC, MlSACE, pošta Podnart (Gor.).	154:3
z letno organist in cerkvenik
plačo 000 K in prostim stanovanjem. Nastojt takoj ali saj v kratkem časti. Župni urad Čalcž ob Savi na Dolenjskem.	1491
Učenca
1013
pridnega ter poštenih starišev sprejme takoj Alojzij Trink, miz.mojst. Ljubljana, Linhart, u. 8.
Veliko množino cementne zarezne
kakor tudi cementnih
cevi vseh velikostih prodaja po nizkih cenah
1609	Bogdan Oblak v Logatcu.
v eiiuu uiuviiuu bcuic*
strešne opeke
KUPCI, POZOR!
Radi preselit- m« I 11V[ na stalni vodi, žive se proda: 1« Li a. dan, krit s škrilom v dobrem stanju, z nekaj zemlje, oddaljen od glavne cesto 5 minut, od kolodvora pa 20 min Napravi se lahko žaga. Več pove Gašper Kodei SeniClca, p. Medvode,	1581
pošteno rodbine so takoj sprejme v trgovina 1549 I. KRANJC, BOROVNICA.
Dr.pLFoelips
ordinira
v Ljubljani, Stari tu ll 30.
1621
1538
Dekla
za domača dela. zdrava, poštena, se išče za takojšnji nastop. Znati mora prati in likati, a morala bo tudi donašati vodo, drva itd. Nekaj znanja nemščine eo zahteva. Mesečna plača 20 K.
Graščinsko oskrbništvo Hmeljnik pri Novem mosta.
Prodaja se
pri podiranju vojaškega oskrbovališča Franca Jožefa in Dunajska cesta različni • i ••
zidna opeka, strešna opeka, cementna strešna opeka, železne cevi, železne vezi, železno okensko omrežje, i cele kompletne železne garniture za pekovske peči, stropni tramovi in strešni stoli iz mecesnovega lesa, vsakovrstne deske, okna, 1566	vrata itd.
Priporočamo noro trgovino z manufakturnlm blagom.
Jesih & Windisdier
LJUBLJflNH, Stari trg štev. 1 (prej bazar)
postaja električne železnice.
J!
1210 (8)
Andropogon"
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikakoslepar-stvo, ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina,ki zabranl izpadanje las in odstrani pra-haje. — Značilno je, da se pri pravilni rabi že črez 4 do 5 tednov opaži močna rast las, kakor tudi brade in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. Cena steklenice 3 krone. — Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Preprodajalci popust. Glavna zaloga in razpošiljatev pri g.
Vase Fetričiča nasl.
v Ljubljani.
V' zalogi imajo tudi gg. U. pl. Trnkoczy in H. Kane v Ljubljani, lekarna »pri zlatem jelenu«, in flnt. Raamič v Kranju, lekarna pri »flngelju« v Novem mestu in Ivan Omerzu v Zagorju ob Savi. 3261
Posestvo meri skupaj 27 oralov ali 13-6840 ha temljišča in sicer polja 2-884 ha, travnikov 2-7188 ha, pašnikov 3-898 ha, gozda 6 ha.
Hiša je enonadstropna v dobrem stanu, hlev Se nov, obokan, lega za sadjerejo jako ugodna. Gozd je do malega ostanka posekan, a posestvo je v okraju, kjer je dosti gozda in se kaka parcela lahko dokupi.
Cena je 9000 K, oral pride torej, le na 331 K, poslopje pa niti računano ni.
Lastnik je zdaj Posojilnica v Celovcu, na katero naj se kupci obrnejo. Kupec mora polovico cene plačati, polovica lahko ostane vknji-žena na posestvu.	1255
Izvir zdravja so brezalkoholne
šumeče limonade
ki se napravijo z
u mm
IZ malin, cilron, jagod, črešenj, dišečih jagod, ki se prodajajo kot pastlije po U in 4 vinarje v palent. vrečicah po 2 in 5 vin.
Vsakoletna poraba 80 mllionov kosov
Edina izdelovalnica-.	1104
za S!iM,al' sladorne in Boko-izdelke, Kralj, Vinogradi prej A. MARŠNER.
Zaloga: Duna|, XI.. Thcobald0assc 4.
Uradne ure na 8. rano do 7. ure zvečer J
Ustfedni banka vp^uls% českych sporitelen Pla2za de,
Osredn. liani« čeiklh hranilnic. Ponterosse 2.
Vloge na knjižice: Premijne vloge;
4 V/o j
Vlog« v tekočem računu in viooe riksna najugodneje. Bančno trgovanje vseh vrst. 135 52-1
Oddelek za radije in kavcije. Uradne ure ed 8. rano do 7. ure zvečer.
Proda se
ob državni cesti blizu mesta Velikovec ležeča, okolu 105 oralov obsegajoča, z mnogimi prostornimi, modernimi poslopji; cena K 74.000. To poslopje se event. tudi razdeli na več delov in posamezno ceno proda. Posredovanje se nagradi. Vpraša naj se pri Graščini Kabon, p. Velikovec, Koroško, us;
WmkiBr ievi kovčki iz bicja, potni kovčegi in torbe.
2c(aznl kavtegl, zgibalni kovčegi. kovčegi za čevlje In klobuke, torbe iz u siti a kovčegi I, torba s priprav* za potov, potrebščine ali breznje.
»Mirti sin
speč. za kovčege Uiinal I.,
Himmelpforlii. 7, Telefon sao: lluuslr. ceniki zastonj In (ranko. Ileprakosno! Za-konilo zajamčeno Točna postrežba.
3520
r

Advokat
dr. Janko Žirovnik
je otvoril z 8. majem t. leta
svojo lastno pisarno
v Ljubljani, Šelenburgova ulica
št. 7. II. nadstropje, (nasproti glavne pošte; Hotel pri Ma-liču.)	1497
! Ceni fotograf, aparati !
Kompletni fotograf-aparati dajo zajamčeno dobro slike, h plošča, papirjem, kemikaliji in podukom; v oliko s t slik 6X0 K l -90. 9 X >2 cm K 3-30, 5-70, 9*70 iti (poštnina posebej).
Natančne krasne kamere in dvojni anastigmati nedosežni in poceni!
Rabljeni aparati in objektivi . ia-nih tvrdk zelo poceni! Glavni ceniki obsojajoči 130 strani ?5ast<nj# ravnotako priložnostni ceniki.
1395
Elir. Birnbaum
tovarna foto-graf-aparatov
ilirsciiberg 326, Češka.
CLIMAX motori na petrolej
mJm

Najcenejii obrat,	p
'	■
§	i
Bfscbrich & Co.	g
tovarna za motorje	_
DUNAJ XIX O,	M
HeiligensIJdteritras. 83 j«.	£
1 do 2 vlnaria obratnih stroškov za uro in IIP 7. mojim pat.
motorjem z močnim pritiskom in za surouo oJjc
od IG IIP naprej; 4 do 5 vin. pri mojih petrolinskih motorjih in petrolinskih lokomohilah, dalje 2—10 HP tudi stoječe niotorjo Tvornlca motorjev I. VVARCHALOVVSKI Dunaj III., Paulusgasse 1. Na tisoče motorjev v obratu. Cenovniki gratis. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi žo rabljeni petrolinovi motorji.	315
Nova tkalnica bombaža
išče
sekaj družin s tkalol, sn ;ači, delavoi na pred-predllnl stroj, delavci za predllal stroj na obroček (Trosslerlnen), natikačl, delavoi na stroj za kar-deriranje, Cena, zdrava stanovanja, električna razsvetljava in voda, kakor vrt. Selitveni stroški se posodijo naprej. Ponudbe se prosijo pod šifro S. Z. 7554 na RUDOLF M0SSE, Monakovo, (Miinclion), _Bavarsko. 1504 2
„CAS"
znanstveni revija, Izhaja 10 krit v letu In etane po 5K «» leto. Naročnino prejema upnvnlitvo v Llubljanl.
:: Prva produktivna zadruga ::
Izdelovalnica ccrkvenih umetnih reči pri Sv. Ulricliu, Groden, Tirolsko
(reg. zadr. z om. jam.) ni nikak prekupni zavod, ampak obstoji iz lastnih izdelovateljev in sc pre-čast. duhovščini toplo priporoča pri potrebi oltarjev, prlžnic, križevlh potov, božjih grobov, kipov itd. itd.
Pojasnila dajo:	1399
c. kr. obrtno pospeševalni urad, Dunaj, slav. obrtno-pospešev. zavod trg.zbornice, Bozen, c. kr. obrtna šola za risanje in modeliranje v St. Ulrichu, Grlidcn.
Proračuni, risbe, katalogi točno in brezplačno.
Milijoni dam in oospodov
Feeolin.
VpraJaite Vaiep zdravnik« ni "
najboljše sredstvo z« kolo. lase In zobe I Kožni Crvl mozolji, pogt M"e>°-"t tako malo čist obraz, in še grSe roke postanejo arlstokratkno fine. J-Keeolln-om se doseže lepo isto polt, nežne bele roke Itd Cena kosu K I, J kosi K 2-C3, « kotov K 4, 13 kosov K 1. Razpošilja Ludvik Pollak, preje M. Felth, Dunal VII. Seldengas. 43. Dalie se dobi v mnoRih drogerijah In lekarnali. 1'rospekti zastonj In franko
Jaz sem 131
gorski - domači tkalec
razjuv Ijnni različno blago 40 do 5o inotrov ostankov I. kakovost K 18'-.' II kakovost L'2 K po povzetju, zajamčeno pristno pralno, brez napake: kanafase, delcne, platno, polpfotno, rum-burtko tkanino, krisete,-brisače; bel gradcl, oksforde, cefire, fea-tin, lastnoročno i7delano, krasno trpežno v dolgostih od 3-15 in.
Fr. Marschik,
Ccšlia Cerrr.a, pošta Kachotl,
Orlovsko gorovje.
rv.icm pol tncata "sto platnenih žepnih robcev 150> L'U0 etn K 15 . t tucat belih Jaquard
platnenih brisač 50X110 cm 6 K.
Priznano dobro blago

za moške in
Ženske obleke
ssa&no, platno in drugo nsanniaktnrno blago se 2706 hnpi najceneje 26
„Pri Gorenjfti"
k Ljubljani, Pogačarjev trg. I
Ostanki po znižanih cenab.


shiSo in gospodarskimi poslopji pri fari,Smernikov poseive In mrve .	za 4 glave živine, vse
skii|)aj v eni parceli se po ceni proda. — Več pove Al i li a A d u 111 i C , Grosuplje.
615
(Iščejo se "igai
močni delavci
k takojšnemu vstopu proti dobri plači v rudniku v Litiji.	1452
~yčat&ri telijo	podceni in .
xa^neslj'ivo-potovttl£ na/so obr7ig«
rSimon^^fnzeiep^
t JQ'ubQuni ttoločvor&ke. "i^aftoursfnaO^asmUi Jtj/vs~ '-'"J'
F. P. Vi dic & Komp., Liubliana
tooarna zarezanih streinikoo ponudi v vsaki poljubni množini patent duojno zarezani ^
S poševno obrezo in privežnftn nastavkom „sistem Marzola1'.
Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred novi«
Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spreta! zastopniki se »Ceio.
Seno posteljno perje!
1 kg sivegi, dobrega skubtja-nega 2 K; bolJScgn 2 K 40; prlma polbeiega 2 K 80; be-lega 4 K; belega puha 5 K 10; i kq Izredno finega, enežno-bolega, skubljenega 6 K 40, ;K; i kg puha 6 K, 7 K; KVJjn liclegs pulia 10 K; nn|Hnej5l Sef*' prsni' puh 12 K. - Pri 5 kg so pošlje franko.
Pnunčcnp nfldplip lz zcl° nostegn rdečega, modrega, UuVrjrillC pUMul)u belegu sli rumenega nanklng-blaga, I pernica 180 cm ilolga. 120 cm Široka z 2 blazinama, vsnka 60 cm dolga, fr cm Široko, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem 16 K; z polpuhom 2i' K • z puhom 24 K ; posamezne pernloe 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, 3 K SO, 1 Ki pernloe 200cm dolge, HO cm Široke, K 13, 14 K 70, '.7 K 81, 21K: blazine 90cm dolge, 70cm Široke, 4 K .10, 5 K 20, 5 K 70; spodnje pernice iz močnega, pasaslega gradla. tfo cm dolge, lihem Široke, 12 K 80, 14 K 80. Pošilja proti povzetju od K i višje franko. Zamena dovoljena, za nepovoljno denar nazaj. Cenik zastonj In franko.
S. BENISCH, v Dešenici Štev. 71, Češko.
! ffFJSSt
iMosloi.ranoi*! \l M« l CfiMB-
Vzorci zasloni.
Naročajte .Slovenca1
zložna, cena lc varna
5 Cunard Line
Bližnji odhod iz domače luke Trsia: Carpathia 16./5., Saxonia 23./5., Pannoiiia 6./6. 1911.
IzLiverpola: Lusitanija (najboljši največjiin na|-lepši parnik sveta), 20./5, 10./6., 8/7., 29 /7., 9. 8. 1911, Alauretania 3./6., 2t.'G.. 22./7„ 12. 8. 1911.
Pojasnila in vožne karte pri Jlndrej Odlasek, Ljubljana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnji Trst-New-Jork III. razred K 180'— za odraslo osebo vštevši davek in K 100'— za otroka pod deset let vštevši davek.
Došle so krasne novosti!
Sukna, volne, svile, ceflrja in So raznovrstno drugo pcrilno blago za spomladansko in poletno sezono. Svetuje se, da si vsakdo ogleda to veliko zalogo, kakovost blaga in čudovito nizke cene tvrdke:
Hedžet & Kurilnih
Naročite vzorce, ki se Vam jih pošlje zastonj in franko 1
GORICA, Corso G. Vordl in Via Scuole 3.	780
iz kovanega železa. V izgoto vljenem stanju po-cinjene v ognju. Avto-geno zvarjene. Nlkakega rjavenja. Se nc zlomi. Velika stalnost in lažje ter priročneje kot enake sesalke. Največjo dela-zmožnost: dviga v treh minutah 000—1200 litrov
, Hi.Ulj. Ul ,f
Frankcnberggasse
kadar bodete kupovale
blaao za lepe obleke, rute, kakor tudi drugo blago
oglasite se zagotovo kadar pridete v Ljubljano v gvantnl trgovini
R. M1KLHUC
Stritarjeve (Spltalske) ulice 5
501	tam najdete
zelo veliko izber blaga vsake vrste, poštene ugodne cene ter prijazno in zanesljivo dobro postrežbo.
Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer boste najbolje postrežem!
pripravna birmanska darila.
Nikclnasla ura z verižico ... K 4-30 In napr. ii ii ii h boljše vrste „ 9'— ,, ,,
Prava srebr. moška ura......7 50 ,, „
ii h h ,, 7. verižico ,, 9-70 „ „ ii ii ii boljše vrste „ 12'- „ ,. „ „ urazdvoj.pokrovom ,, 10-75 ,, ,, • i -i h posebno fina „ 20—■ ,,
14-karatna zlata ura.....,, 44 — „
boljše vrste „ 70,80,100 '„
Nlkelnasta datnska ura z verižico K 8-50 in napr
Prava srebr. „ „ „ „ „ 9 50 „	,
Prav« srebr.....boljševrste „12 —,,	„
11 11 11 „ z dvoj. pokr. „ 18 — „
..„ „ 11 „ posebnofina „ 10-—„	„
14-karat. zlata damska ura . . . „ 20 — „	" boljše vrste „ 80,40,50
Am.doubl. zl.zavrat.verlž.z obesk	K 2 85	In napr.
Srebrnazavrat.verižica „ „	„ i-5'J	,. . Pozlačena „ , 2 _
14 k. zlata „ ;; „ ;;	;; i3 _	■
Srebrna dolga verižica za uro .	„ 4 —	' "
Amer.double-zlata verižica za uro	„ 5 —	,
14-kar. zlata, dolga „ „ „	„45 —
Uhani, zlato na srebro K I 80 In nT 14-karatn! zlati uhani „ 5 80 „ ,1 boljle vrsie s prav finimi kamni . . , „ 8" - „ „ z diamantom . . . ,, SJ61— ,. ,1 -	.. . — „ „ I pravimi briljanti . ,, 00'— „ „
Vse v finih škatulah — pripravno za darilo.
....................|>ii|iiavuu	uaniu.
Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta. Hko naročeno blago ne ugaja, se tekom 8 dni zamenja ali denar povrne.
Mestni trs Mi rolovža) H. Slltftier - Ljllbljatia
cenik zastonj to poštnine prosto. Lastna tovarna up v Švici.
Sv. Petra cesto M 8
Tovarniška znamka „IKO".
^ Izdajatelj i„ odnovorni urednik; Dr. Ignacil 2itnlk.
Tiskala Katoliška tiskarna.