JL E TUcJJSKE 11228514 JULIJ 1986 • ŠT. 13-14 _GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA LETO XXVII -----------------— "N Ocena proizvodnih in poslovnih rezultatov v 1. polletju v______________________________________________________________J V prvem polletju z realizacijo akcijskega programa za uresničevanje planskih ciljev v letu 1986 ne moremo in ne smemo biti zadovoljni, zato nas čaka akcija, da v drugem polletju zamujeno nadoknadimo. »Zakaj se ne moremo rešiti akutnih gospodarskih problemov, ki nas spremljajo že vrsto let«, so se spraševali delegati na republiških in zveznih kongresih sindikata, mladine in zveze komunistov. Prišel je čas, ko je potrebno agoniji nevzdržnih gospodarskih razmer v državi napraviti konec. Sprejete so bile resolucije in izražena zahteva, da se mora enkrat za vselej od izrečenih in pisanih besed preiti k dejanjem. Naš samoupravni socializem in družbeno ekonomski položaj ne moremo graditi ob zmanjševanju gospodarske rasti, padanju produktivnosti dela, permanentnem večanju inflacije, višanju deficita v plačilo blagovni menjavi s tujino, ogromnimi izgubami v gospodarstvu, večji porabi sredstev od ustvarjenih, večanju števila brezposelnih, slabem izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti, neodgovornem odnosu do dela, slabšanju standarda delovnih ljudi, itd. Tako težak voz, naložen s tolikimi problemi bo zelo težko izvleči iz blata. Potiskati bi ga morali vsi in to v pravilno smer, nikakor se ne bi smelo dogoditi, da bi nekateri vlekli nazaj, sicer bomo ostali tam, kjer smo bili in celo veliko bolj pogreznjeni v nemilost dramatične ekonomske krize. Ne sme se dogoditi, da bi nekateri ob slabem in neproduktivnem delu živeli na račun drugih, bolj delovnih in ustvarjalnih. Parazitstvo je potrebno, kot kugo, že v kali zatreti. Teh nekaj uvodnih misli sem moral predočiti, v kolikor hočemo realno oceniti dosežene proizvodne in finančne rezultate v naši Predilnici, kakor tudi naše videnje, početje, zavzetost in delovanje v prihodnje, to je v drugem polletju. Že na začetku sem omenil, da nismo storili vse in vsega za uresničevanje naših planskih ciljev, čeprav smo jih že v začetku leta zelo jasno definirali in jih sprejeli kot eno osnovnih nalog v delovanju samoupravnih organov, družbenopolitičnih organiza- cij in vseh strokovnih služb v tovarni. Vsi skupaj smo se premalo zavedali resnosti težkega gospodarskega položaja, še vse preveč se išče pravic, vse premalo pa kon- kretnega odgovornega dela, kar se odraža v doseganju proizvodnje in s tem v zvezi tudi na uspešnosti poslovanja. (Nadaljevanje na 3. strani) — Na osnovi določil statuta in programa dela sindikalnih organizacij sklicujeva Sestanke samoupravnih delovnih skupin v vlogi sindikalnih sestankov in zborov delavcev, za obravnavo poročila o polletnem poslovanju delovne organizacije in sklepanje o začasni razporeditvi čistega dohodka. Sestanke je treba sklicati v času od 23. do 26. julija 1986. V današnji številki Litijskega predilca objavljamo v ta namen oceno glavnega direktorja o poslovanju v tem obdobju s potrebnimi ukrepi za uresničitev s planom in resolucijami postavljenih ciljev do konca leta. Pred sestanki samoupravnih delovnih skupin bomo posredovali še dodatne podatke v Informacijah, poslovno poročilo pa bodo, kot običajno, prejeli vodje SDS, delegati delavskega sveta in člani izvršnih odborov sindikata. Predsednik Predsednica sindikalne konference: delavskega sveta Ivan Markelc 1. r. Vera Bric 1. r. \____________________________________/ V tej številki • Računalniška obdelava podatkov v naši delovni organizaciji postopno, a vztrajno napreduje. Iz finančnega sektorja se širi na zajemanje podatkov o proizvodnji in prodaji. Več o tem preberite na str. 4. Na fotografiji: Verica Žla-bravec, vodja oddelka za avtomatsko obdelavo podatkov ob novejšem računalniku. • Ne prezrite prednostne liste za dodeljevanje stanovanj v 2. polletju. Preberite tudi drugo! 24. junija letos sta nas, na podlagi mednarodnega sodelovanja medobčinskega sindikata Sveta ljubljanskega območja, obiskala predstavnika regionalnega sindikata Nemške demokratične republike za področje Karl-Marx-Stadta, in sicer Heinz VVienhold, predsednik okrožnega vodstva sindikata in Heinz Lohse, sekretar za delo in nagrajevanje pri okrožnem vodstvu sindikata Flocha. Z njima so se pogovarjali predstavniki vodstva in sindikata delovne organizacije. Zanimal ju je predvsem socialni položaj tekstilnih delavcev in uresničevanje samoupravljanja. Stane Črne — delegat na kongresu ZSMJ Za mene so bile posebno zanimive neposredne izmenjave izkušenj z mladinci iz celotne Jugoslavije, med odmori in zvečer, po koncu uradnega dela kongresa. Šele ob teh pogovorih sem dodobra spoznal delo mladinskih organizacij na terenu, dobil jasen pregled in primerjavo z delom naše OZSMS. Ugotovil sem, da se mladi povsod soočamo s podobnimi problemi in težavami, s tem, da so ponekod izpostavljeni bolj ene vrste problemi, drugod pa drugi. Moj vtis iz pogovorov in kongresa je, da za mlade velika zadolženost naše države in težak ekonomski položaj ni vzrok za pesimizem — mladi so optimisti. Pripravljeni so izhajali iz sedanjega realnega položaja, vendar pa z jasno in enotno perspektivo za naprej. Za nas je bistveno, da se stanje izboljšuje pa čeprav počasi in v tem vidimo svojo perspektivo. Na pravo mesto moramo postaviti vrednotenje ustvarjalnosti, kreativnosti, znanja, praktičnost sprovajanje znanstvenih in tehnoloških novitet itd. Brez tega se ne moremo prilagajati situaciji doma in po svetu. Večina mladih se zaveda, da smo na pragu 21. stoletja. To so moji vtisi iz letošnjega kongresa zveze socialistične mladine Jugoslavije. Priprave na proslavo stoletnice so v polnem teku Da bomo osrednjo proslavo stoletnice tovarne organizirali ob tovarniškem prazniku, je bilo znano že v začetku leta. Delavski svet pa je na junijski seji obravnaval poročilo organizacijskega odbora o poteku priprav na proslavo. Predvideno je, da bo osrednja proslava v soboto 6. septembra 1986 dopoldne na tovarniškem dvorišču, skupaj za delavce in upokojence delovne organizacije ter povabljene goste. Kulturni del programa bo organiziral domačin Jože Sevljak, preostalo pa bodo opravili delavci delovne organizacije. V teku so razgovori za slavnostnega govornika na proslavi. Po slavnosti bo družabno srečanje na Bogen-šperku, skupaj za vse udeležence proslave. Za 4. septembra je predviden sklic svečane seje delavskega sveta v dvorani na Stavbah, kjer bodo nekaterim delavcem delovne organizacije podeljena državna odlikovanja, jubilejne ure ter posebna priznanja delavskega sveta ob stoletnici tovarne. Delavski svet je sklenil, da se delavcem delovne organizacije, ki so s svojim delom in aktivnostmi prispevali pomemben delež k razvoju delovne organizacije, razvoju samoupravljanja in delu družbenopolitičnih organizacij podeli cca 30 priznanj. Posebna priznanja se podelijo vsem dosedanjim predsednikom delavskih svetov in vsem dosedanjim direktorjem delovne organizacije. Prav tako pa se podelijo priznanja za dolgoletno uspešno poslovno sodelovanje in za sodelovanje pri izvajanju investicijskega programa, ter za sodelovanje v okviru tekstilne dejavnosti in občine, poslovnim partnerjem in institucijam (cca 110 priznanj). Ob stoletnici bo vsak delavec in upokojenec delovne organizacije prejel jubilejni almanah in spominski prt. \____________________________________________________) Prvikrat po služenju vojaškega roka sem imel priložnost srečati se z mladinci iz celotne Jugoslavije. Posebej za kongres nisem pripravil referata, vso pozornost pa sem usmeril na spoznavanje problemov in težav s katerimi se ukvarjajo mladinci v drugih republikah in avtonomnih pokrajinah. To sem spoznaval preko razprav v svoji komisiji in aktivnem spremljanju dela ostalih komisij. Iz razprav je bilo razvidno, da je položaj mladih v drugih republikah težji, saj jih pesti velika brezposelnost, ki verižno sproža med mladimi še celo vrsto drugih, za človeka osnovnih potreb. Stane Črne Ocena proizvodnih in poslovnih rezultatov v 1. polletju (Nadaljevanje s 1. strani) Dosežena proizvodnja vložene preje Bombažna preja: Kvaliteta 1985 1986 IND M-4 klasična 645 661 102,4 M-4 OE 527 508 96,4 M-ll 664 651 98 MR-1 110 147 133,6 R-2 357 322 90,2 2303 2289 99,4 Sintetična preja: 1729 1708 98,8 Preja skupaj 4032 3997 99,2 Sukana preja: 1424 1370 96,2 Previta preja: 1514 1685 111,3 Efektna preja: 130 109 83,9 Skupaj 3068 3164 103,2 Proizvodnja enojne preje v predilnici 4101 4065 99,2 Iz omenjenih podatkov je razvidno, da smo v letošnjem prvem polletju dosegli nižjo proizvodnjo od preteklega leta na liniji M-4 OE, M-ll in R-2, povečali pa na liniji M-4 klasična preja in MR polčesani preji. Na bombažnem sortimentu je bilo skupno vložene preje za 14 ton manj. Tudi v sintetiki nismo dosegli lanskoletne proizvodnje, temveč se je zmanjšala za 21 ton. Torej smo v predilnici proizvedli skupno za 35 ton manj vložene preje kot leto poprej. V sukalnici je ravno tako kot v predilnici manjša proizvodnja v sukani preji za 54 ton, v efektni preji za 21 ton, povečana pa je proizvodnja previte preje za 171 ton. Z doseženimi rezultati v proizvodnji bombažne, sintetične in sukane preje kljub nekaterim objektivnim pogojem, kot so: 1 dan manj de- la kot v preteklem letu, prestavitve strojev in neugodne klimatske razmere v maju in juniju, ne moremo biti zadovoljni, posebno še zato ker smo bili s surovinami kot je bombaž in sintetika dobro oskrbljeni. Tako tudi z naročili preje naših kupcev v pogledu povprečne številke preje, saj je bila v letošnjem letu za 1,7 Nm nižja kot lansko leto. V letošnjem letu lahko ugotovimo, da se je odstotek izkoriščenosti proizvodnih kapcitet znižal od 88 % na 82 %, povečala se je odsotnost delavcev na delu ob znatno povečanem bolniškem staležu, povečalo se je število delavcev za lažje delo, slabo je izkoriščen delovni čas, tudi tehnološka disciplina in odgovornost do dela je v upadanju in to na vseh področjih, zato je tudi produktivnost dela nižja kot je bila v preteklem letu. Finančni rezultat v milijon din 1985 1986 IND Celotni prihodek 3574 5250 147 Porabljena sredstva 2885 3700 128 Amortizacija 165 345 209 Dohodek 689 1550 225 Osebni dohodki 347 757 218 Obresti 156 300 192 Izvoz 271,5 520 192 Najpomembnejši prikazani podatki v razpredilnici o uspešnosti finančnega poslovanja v prvem polletju so bili izračunani na osnovi petmesečnega poslovanja in ocene za mesec junij, zato točnost podatkov ni popolna in bo ob končnem definitivnem obračunu lahko prišlo do manjših razlik, ki pa na globalno oceno o uspešnosti poslovanja ne bodo bistveno vplivali. Iz prikazanih podatkov lahko takoj vidimo, da so ti bistveno drugačni, kot so pa bili podatki o doseženi proizvodnji. Vzroki za tako uspešen poslovni rezultat so predvsem v cenovnih odnosih in bistvenem znižanju porabljenih sredstev, predvsem v surovini, saj so se ti povečali le za 28 %, medtem, ko se je celotni prihodek povečal za 47 %. Znižanje stroškov in povečanje celotnega prihodka je vplivalo na bistveno povečanje dohodka in to kar za 125 %. In temu primerno tudi povečanje osebnih dohodkov za 118%. V stroških je tudi bistvena postavka »obresti« in to kar s 3 milijardami in v kolikor bi znižali tudi ta del stroškov in se nam dohodek lahko še povečal. Pomemben podatek je tudi izvoz saj smo ga povečali za 92 %. Če na kratko podam oceno o doseženem finančnem rezultatu, potem moram biti realen in ugotoviti, da tako ugoden rezultat, katerega inflacija sicer delno razvrednoti ni sad večje proizvodnje in produktivnosti dela ter prizadevanja in uspešnosti dela celotnega kolektiva, temveč rezultat naših zalog surovin po ugodni cenah, cenovne politike in realizacija vse dosežene proizvodnje na tržišču in temeljite izterjatve domačih in tujih kupcev. Kaj nas čaka v drugem polletju Gospodarske razmere v državi so vse težje, kar sem že uvodoma omenil, zato ni naključje, da je zvezni izvršni svet, kateremu so dana vsa pooblastila, da z ukrepi in zakoni zaustavi neugodna gospodarska gibanja in dviganje inflacije ter vse vrste pretirane porabe, vključno tudi osebnih dohodkov, zastavil odločno akcijo. Zato smo prav te dni že priče prvemu paketu zakonskih ukrepov na področju bančno kreditnega sistema, razporejanju celotnega prihodka in dohodka, prepovedi o razpolaganju z družbenimi sredstvi za negospodarske investicije, prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, za spremembe cen določenim vrstam proizvodov in spremembi deviznega sistema. V juliju in septembru pa se pričakuje drugi in tretji paket ukrepov za stabilizacijo gospodarstva. Vsi ti ukrepi, kateri so začeli veljati takoj po objavi v uradnem listu, bodo prizade- li tudi našo predilnico. Zato je prav, da se takoj zavedamo kakšne posledice nam lahko povzročijo in pričnemo tudi mi odločno ukerpati na vseh področjih delovanja in dosledno izvajati akcijski program za dosego planskih ciljev v letu 1986, katerega sem na začetku leta posredoval samoupravnim organom v sprejem in celotnemu kolektivu v realizacijo. Nujno je, da z vključevanjem novih proizvodnih kapacitet povečujemo proizvodnjo, povečamo produktivnost dela, zmanjšamo obseg odpadkov, preusmerimo asortiman' proizvodnje v ren-tabilnejše vrste prej, znižamo vse vrste stroškov, zmanjšamo zastoje v proizvodnji in povečamo izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in utrdimo delovno disciplino. Vsi odgovorni morajo za realizacijo akcijskega programa tudi odločno ukrepati, sindikat in samoupravni organi pa morajo podpreti delovanje celotne akcije za našo stabilizacijsko utrditev. J. MIRTIČ PREDILNICA LITIJA Z \ Vse bolje računalniško opremljeni s______________________________/ Leta 1977 smo tudi v naši delovni organizaciji previdno stopili na prag sodobne informacijske družbe. Nakup prvega računalnika ameriške firme Baroks je pomenil tudi spoznanje odnosa do organizacije dela za računalniško obdevalo. Ker je bil zaradi narave dela ta odnos že najbolj izpiljen v knjigovodstvu, smo prešli najprej na računalniško obdelavo glavnega knjigovodstva, nato osnovnih sredstev in kasneje zaključne faze obračuna osebnih dohodkov. Prehod na računalniško obdelavo surovin in materialnega knjigovodstva pa je zahteval še sodelovanje delavcev komercialnega sektorja, predvsem za skladišče pomožnega in režijskega materiala, ki ga je bilo treba primerno urediti. Nov, za računalnik prirejen način prevzemanja materiala iz tega skladišča, pa je razširil odnos do računalniške obdelave na širši krog sodelavcev v tovarni, saj je treba zahtevnice za prevzem materiala izpolnjevati po določenem šifrantu. Medtem pa se je iztrošil in zastarel prvi računalnik, nadomestili smo ga z novo računalniško opremo, ki smo jo nabavili pri Iskra Delti. Nabava te računalniške opreme je tudi omogočila računalniško obdelavo materialnega knjigovodstva, ki je za delovno organizacijo izrednega pomena. S tem smo dosegli, da lahko vodimo evidenco o posameznih vrstah materiala in tekoče dostavljamo izpiske vsem uporabnikom. Na ta način so sproti seznanjeni s tem, kateri material je na zalogi in ne prihaja do naročil materialov, ki so že v skladišču, kot se je dogajalo v preteklosti. Zaradi točnejše opredelitve in evidence tega materiala, smo pešli od 1200 na preko 3000 artiklov v skladišču pomožnega in režijskega materiala. To skladiščno evidenco opravlja en sam delavec; če bi jo vodili »na roko«, bi za ažurnost takšne evidence potrebovali najmanj tri delavce. Približno tako se je pričel razgovor z Andrejem Kraljem, direktorjem finančnega sektorja, ko smo mu zastavili nekaj vprašanj v zvezi z uvajanjem računalniške obdelave v naši delovni organizaciji. Kakšno prednost ima torej računalniška obdelava podatkov? Prednost je predvsem v tem, da dobimo neprimerno več inforamcij, poleg tega pa so bistveno hitrejše in je na osnovi njih možno pravočasno ukrepati. Zahteva pa računalniška obdelava pravilno organizacijo dela in ažurnost vseh udeležencev. Koliko delavcev je s tem prihranjenih ali so bile potrebne dodatne zaposlitve? Zmotno je mišljenje, da se z računalniško obdelavo podatkov bistveno zmanjša število zaposlenih, ker računalniška obdelava vedno zahteva tudi določene priprave in podatke za napajanje računalnika. Dejstvo pa je, da se je v zadnjem desetletju v finančnem sektorju znižalo število zaposlenih za 8 oseb, čeprav se je povečal obseg opravil zaradi večjega obsega poslovanja in povečanju opravil zaradi vse večjega pomena pretoka denarja, ki je zaradi visokih obresti iz- redno drag. Računalniška oprema * pa zahteva predvsem spreminjanje strukture zaposlenih, predvsem v ustrezne profile delavcev. Delavski svet je na junijski seji sprejel dopolnitev investicijskega programa za nakup nove računalniške opreme, med drugim tudi treh manjših računalnikov. Kako, da se ob že dokajšnji obstoječi razvejanosti računalniške obdelave in prihodnjem razvoju nismo odločili za nakup večjega sistemskega računalnika in v njem združili vso računalniško obdelavo? Ker postajajo vedno bolj pomembne informacije o doseženi proizvodnji za prodajo, smo pri inštitutu »Jožef Stefan« iz Ljubljane naročili izdelavo študije »Posnetek analize obstoječega stanja prodajnega poslovanja in spremljanje zalog izdelkov za računalniško voden sistem prodajnega poslovanja« s tem, da nam inštitut predloži tudi zasnovo potrebne računalniške opreme za realizacijo tega programa. Študija je izdelana in na osnovi tega je delavski svet sprejel predlog za nakup dodatne računalniške opreme. V predlogu je tudi podano, naj se izognemo večejmu in izredno dragemu računalniškemu sistemu, ki ga je težje v kratkem času izkoristiti. Pač pa predlaga realizacijo projekta z nakupom večih malih računalnikov, ki so neprimerno cenejši i se jih nato poveže v mrežo. Tak način se vse bolj uveljavlja v svetu, pa tudi pri nas. Praksa je namreč pokazala, da so bile marsikje vložene težke milijarde za velike sisteme, ki še danes niso izkoriščeni. Slaba stran pa je tudi v tem, da z izredno hitrim razvojem računalniške tehnike, hitro za-starevajo. Poleg tega pa nakup večjega sistemskega računalnika zahteva posebne klimatsko urejene prostore in tudi precej kadrov. Realizacija tega zadnjega projekta torej pomeni, da se bodo računalniški ekrani naselili tudi v proizvodnji? V vlagalnici bo urejen prostor za eno računalniško mesto, ki bo povezano z avtomatsko tehtnico. Na ta način bomo zajemali podatke o vrsti in kvaliteti preje, prenos podatkov pa bo povezan z računalnikom v prodajni službi. Ali je mogoče na obstoječe računalnike v knjigovodstvu vključiti še nove programe? Možne so še dodatne vključitve programov, kot na primer kadrovske evidence, posebna obdelava saldakon-tov in drugo, kar bomo postopoma uvajali. Koliko programe računalniške obdelave kupu- jemo in koliko so programirani doma? Z nakupom prvega računalnika smo bili vezani na izdelavo programa od dobavitelja opreme. Sleherna sprememba, ki se je pojavila v poslovanju, je zahtevala dopolnitev programa, za kar smo morali poklicati programerja. Najmanjša usluga je bila izredno draga. Kasneje smo formirali v okviru finančnega sektorja oddelek za avtomatsko obdelavo podatkov in zanj štipendirali lastne kadre. Rezultat tega je, da je bil program za obdelavo materialnega in skladiščnega poslovanja že plod dela domače delavke. Nakup takšnega standardnega programa bi stal najmanj dva milijona dinarjev, s tem, da bi morali sleherne dopolnitve in popravke programa dodatno plačevati. Tudi programerji inštituta »Jožef Štefan« so močno zainteresirani, da bi program za spremljanje proizvodnje in prodaje izdelali v sodelovanju z našimi sodealvci. Pogovora nismo razpredali dalje o tem, koliko je pomembna izbira dobavitelja računalnika, ki bo ustrezal po ceni in še predvsem po tem, da bo zagotavljal kvalitetno in ažurno servisno mrežo. To pa je že stvar odločitve strokovnih služb, ki morajo zagotoviti nemoten potek dela in izpolnjevanje rokov, saj najmanjši zastoj pri računalniški obdelavi lahko povzroči občutne motnje, pri kateremkoli področju spremljanja podat- Poleg strokovne ekskurzije v Pamučno predilnico Glina, si je Društvo inženirjev in tehnikov ogledalo partizansko bolnišnico na Petrovi gori ter veličasten spomenik vsem žrtvam NOV na Kordunu od koder je tudi posnetek. Obširneje bo o obisku v Glini objavljeno v prihodnji številki Predilca. Odlomki iz Almanaha 100 let Predilnice Litija, ki izide avgusta C ---N Stanovanja x___________________________y Predilnica Litija je imela že pred vojno razmeroma velik stanovanjski fond in leta 1927 je v tovarniških stanovanjih stanovalo 62 % zaposlenih delavcev. Veliko je bilo samskih sob in dobra četrtina stanovanjskih kapacitet je odpadla na dekliški dom, kjer so delavke prebivale v skupnih sobah. Danes velikih skupnih sob v dekliškem domu ni več, preuredili pa so tudi družinska stanovanja. Od skupnega starega stanovanjskega fonda ima današnja Predilnica še 164 stanovanjskih enot s skupno stanovanjsko površino 6967,81 m2. Večinoma so to enosobna stanovanja. Ker obstoječa stanovanja niso zadoščala potrebam zaposlenih delavcev, saj je bilo v posameznih letih vloženih več kot 100 prošenj za stanovanja, je podjetje v letu 1953 začelo z gradnjo novih stanovanj. Tega leta sta bila zgrajena prva četvorčka. Od leta 1953 do leta 1960 je bilo zgrajenih 27 novih stanovanj v skupni kvadraturi 1251,5 m2. Stari in novi stanovanjski fond je leta 1985 obsegal 491 stanovanjskih enot. Kljub temu, da je delovna organizacija v preteklih letih gradila in kupovala cele stanovanjske bloke ali posamezna stanovanja, potrebe po stanovanjih še zdaleč niso bile pokrite. Samoupravni organi so se zato v letu 1966 odločili za kreditiranje individualne gradnje. Tega leta je bil sprejet pravilnik o dodeljevanju stanovanj in dajanju kreditov za gradnjo. Skupno je prejelo kredite za novogradnje oziroma nakupe stanovanj, adaptacije, razširitve in popravila že obstoječih hiš 236 članov kolektiva in upokojencev (nekateri so v posameznih letih dobili kredit večkrat). Po ustavi iz leta 1974 so morali delavci v temeljnih in drugih delovnih organizacijah združenega dela in delovni ljudje v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih v mejah svojih samoupravnih pravic usklajevati svoje interese v družbeni delitvi dela, združevanju dela in sredstev ter urediti medsebojna razmerja v zvezi z združevanjem dela in sredstev, zato je bil 29. aprila 1975 sprejet samoupravni sporazum o dodeljevanju stanovanj in kreditov za nakup in gradnjo stanovanj. Ta sporazum še vedno urejuje način in pogoje razdeljevanja stanovanj članom kolektiva, kreditiranje individualne gradnje, nakupe stanovanj in adaptacije že obstoječih stanovanjskih hiš. Ta sporazum je bil v poznejših letih večkrat spremenjen in dopolnjen, vse spremembe in dopolnitve pa so bile sprejete z referendumom. V letu 1977 je bil v občini Litija sprejet samoupravni sporazum o merilih za pridobitev stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih v občini Litija. Na podlagi družbenih usmeritev je bila bistvena novost omenjenega sporazuma plačilo lastne udeležbe ob pridobitvi družbenega stanovanja. Na podlagi zakona o stanovanjskih razmerjih iz leta 1974 in takrat veljavnega pravilnika o pogojih za dodeljevanje stanovanj zgrajenih ali kupljenih s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Litija so se na poseben način reševali stanovanjski problemi mladih družin (zakonca nista bila starejša od 30 let in sta imela vsaj enega otroka). Tako imenovane mlade družine so na podlagi jamstvenih pogodb pridobile stanovanjsko pravico do solidarnostnega stanovanja za dobo 7 let. Ves čas so morale namensko varčevati in si s tem zagotoviti svoj prispevek k reševanju stanovanjskega problema. Na tak način je Predilnica prevzela obveznost reševanja stanovanjskih vprašanj 23 svojih delavcev. Zadnjo jamstveno pogodbo je prevzela v letu 1984. Določila oz. obveznosti iz jamstvenih pogodb so se tekoče izpolnjevale. S sprejetjem novega zakona o stanovanjskih razmerjih je bilo reševanje stanovanjskih vprašanj »mladih družin« na podlagi jamstvenih pogodb ukinjeno. Iz leta v leto opažamo, da je manj prošenj za rešitev stanovanjskega vprašanja, še vedno pa je nerešenih cca 70 prošenj za dodelitev družbenega stanovanja, vedno večje pa so tudi potrebe po dodelitvi posojila za gradnjo stanovanjske hiše, v zadnjem času pa rastejo tudi potrebe po kreditu za adaptiranje stanovanjskih hiš (pridobitev dodatnih prostorov in izboljšanje že obstoječega stanovanjskega standarda). Zaradi padanja kupne moči denarja, delavci z dodeljenimi krediti ne morejo uspešno reševati svojih stanovanjskih vprašanj. V zadnjem času delavci oz. upokojenci stanovanja tudi zamenjujejo za manjša ali večja stanovanja — glede na potrebe. V kolikor upokojenci zamenjajo svoje stanovanje z manjšim stanovanjem, katerega imetnik stanovanjske pravice ni delavec Predilnice Litija oziroma stanovanje ni predilniško, prihaja do siromašenja stanovanjskega fonda. Danes je odtujenih že 58 predilniških stanovanj. V teh stanovanjih torej ne živijo niti delavci niti upokojenci Predilnice. V predilniških stanovanjih živi danes tudi 351 zaposlenih, od tega je 292 delavcev tudi nosilcev stanovanjskih pravic. Danes živi glede na število vseh zaposlenih v tovarniških stanovanjih 34 % delavcev. Sicer je ta podatek v primerjavi z letom 1927 precej skromnejši, toda danes precej delavcev reši stanovanjski problem z dodelitvijo solidarnostnega stanovanja pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija, nekaj pa seveda tudi z dodelitvijo posojila. Leta 1959 je Predilnica Litija zgradila svoj prvi počitniški dom v Novigradu. Želja delovnega kolektiva po lastnem počitniškem domu je bila uresničena. Predilnica Litija je bila med prvimi slovenskimi podjetji, ki so za potrebe svojih delavcev in njihovih družinskih članov, začeli graditi počitniški dom sredi kamnite obale v Pineti rta Kastam j e v Novigradu. Počitniški dom v Novigradu so leta 1961 razširili, predvsem jedilnico, tako da je na terasi prostora za 100 sedežev. Zgradili so tudi otroško igrišče, balinišče, mize za ping-pong, odbojko, namestili prhe in uredili plažo. Poti do posameznih hišic so tlakovali z betonskimi ploščami. Naslednje leto so dela še nadaljevali, predvsem so urejali plažo, kanalizacijo in sanitarije. Stroške za ta dela so pokrivali vsi člani počitniške skupnosti. V letih 1961 in 1962 je imela Predilnica najete prostore tudi v planinskem domu na Jančah. Leta 1964 pa je sklenila pogodbo o letovanju svojih delavcev v Gozd Martuljku v počitniškem domu Slovenijalesa. Leta 1969 je kolektiv litijske Predilnice pridobil za letovanje in oddih še pio-čitniško kočo na Veliki planini. Predilnica Litija se zaveda koristi, ki jih imajo člani delovnega kolektiva med letovanjem v Tudi med zaposlenimi delavci, ki stanujejo v tovarniških stanovanjih, je skoraj ena petina takih primerov družin, ko v Predilnici delata po dva družinska člana. počitniških domovih, zato vlaga svoja sredstva v razširitev in izboljšanje svojih počitniških domov, zlasti pa počitniškega doma v Novigradu. Velika sredstva daje tudi za regresiranje stroškov letovanj svojih članov. Ponudbo za rekreacijo in oddih so popestrili z nakupom počitniških prikolic. V letu 1976 so nabavili 3 prikolice, 3 pa leto dni kasneje. Do letošnjega leta so imeli prikolice postavljene v avtokampu Fažana in v Runkah pri Puli, v letošnjem letu pa so 2 prikolici prestavili iz Runk v Stupice, tudi v avtokamp pri Puli. Zaradi velikega zanimanja za letovanje v prikolicah, so se v letu 1984 odločili za nakup dveh počitniških mobilarnih enot »kontejnerjev«, ki so ju postavili v avtokampu Pila v Punatu na otoku Krku. V letu 1981 so v hotelu Terme v Čateških Toplicah zakupili eno dvoposteljno sobo. Zakup sob pa so zaradi želja delavcev v naslednjem letu povečali na dve dvoposteljni sobi. Delavci radi letujejo v termalnih toplicah tudi zaradi zdraviliškega značaja omenjenih toplic. V naših počitniških domovih letuje povprečno letno nekaj več kot ena tretjina delovnega kolektiva s svojimi družinskimi člani in ožjimi svojci. Vlasta Grom "A PREDILNICA LITIJA Almanah »100 let Predilnice Litija« izide v drugi polovici avgusta. Knjiga, vezana v platno, obsega nad 200 strani tekstualnega dela in 60 strani z nad dvesto fotografijami, od katerih je 46 barvnih. Almanah dobijo vsi zaposleni in upokojeni delavci Predilnice Litija po pošti, še pred proslavo 100-letnice naše tovarne. v______________________________________________________y Počitniški domovi in letovanja delavcev v_____________________________J Cenik točilnice počitniškega doma v Novigradu VEČERJA 450 din člani; 600 din zakonci; 270 din otroci; 900 din nečlani; 540 din otroci nečlanov; Vrsta blaga Mer. enota Cena 1. Teran 1 1 800 2. Merlot 1 1 800 3. Malvazija 1 1 800 4. Rebula 1 1 1.000 5. Cviček 1 1 1.000 6. Pivo 0,50 1 220 7. Vinjak 1 1 2.500 8. Travarica 1 1 2.500 9. Encijan 1 I 2.000 10. Slivovka 1 1 2.000 11. Janeževec 1 1 2.000 12. Sadjevec 1 1 2.000 13. Brinjevec 1 1 4.000 14. Grappa 1 1 2.500 15. Vodka 1 1 2.500 16. Pelinkovec 1 1 2.000 17. Amaro 1 1 2.000 18. Rum 1 1 2.000 19. Konjak Brandy 1 1 2.000 20. Konjak Štok 1 1 2.500 21. Ramazotti 1 1 2.000 22. Gin 1 1 2.000 23. 1000 — rož 1 1 2.000 24. Likerji razni 1 1 2.000 25. Chery vino 1 1 1.500 26. Wisky 1 1 4.000 27. Radenska 1 1 200 28. Tonic 0,20 1 100 29. Pepsi cola 0,201 100 30. Sok doypack 0,20 1 150 31. Razni sokovi 1 1 500 32. Oranžada — cocta 0,20 1 100 33. Kranjska klobasa kom 400 34. Sendvič kom 150 35. Sardine (konzerva) kom 200 36. Jajce kuhano kom 50 37. Juha pore. 150 38. Mlečni riž pore. 200 39. Boby palčke zav. 50 40. Žvečilni gumi zav. 80 41. Mleko 1.1 180 42. Mleko škod. 50 43. Čaj škod. 30 44. Kava expres škod. 100 45. Kava kapučino škod. 120 46. Kruh kom. 20 47. Bonboni zav. 150 48. Napolitanke 100 g 150 49. Keksi belvit 100 g 250 50. Pepermint bonboni zav. 50 51. Čokolada 200 g 300 52. Čips 100 g 80 53. Narezek za eno osebo 0,15 kg mesnine 1.000 54. Palačinke pore. 300 55. Naravni zrezek pore. 800 56. Hrenovka pore. 300 57. Solata pore. 200 58. Razglednice kom 50 ZAJTRK 300 din člani; 400 din zakonci; 180 din otroci; KOSILO 750 din člani; 1.000 din zakonci; 450 din otroci; 1.300 din nečlani; 780 din otroci nečlanov; V primeru podražitve posameznih artiklov, je pooblaščen upravnik doma, da poveča cene za enak odstotek- A. Primožič (Predsednik komisije za letovanje) Prednostna lista za dodeljevanje stanovanj Objavljamo prednostno listo za dodeljevanje stanovanj, na podlagi katere bodo člani odbora za stanovanjska vprašanja do konca tega leta dodeljevali vsa izpraznjena stanovanja in tudi tri nova stanovanja. PREDNOSTNA LISTA ZA DODELITEV ENOSOBNEGA STANOVANJA IN GARSONJERE: točk 1. Plankar Justa 247 2. Barunčič Nada 229 3. Doblekar Marija 219 4. Velagič Devleta 218 5. Praznik Vida 197 6. Potisek Miran 196 7. Kantar Drenka 194 8. Bajraktarevič Satka 191 9. Bojič Nada 187 10. STOJANOVIČ STOJANA 182 11. JANEŽIČ IDA 182 12. Prijatelj Martina 176 13. Erjavec Vida 173 14. TILIA TOMAŽ 169 15. Bošnjakovih Džidža 160 16. TOMIČ DRAGICA 160 17. Kaltak Sadika 154 18. Melič Sevleta 152 19. Milinkovič Dragica 145 20. Zidar Alenka 131 21. Bajič Jadranka 129 22. Sinanovič Sejadeta 83 OPOMBA: Prosilci, ki so napisani z velikimi tiskanimi črkami imajo prednost pri dodelitvi garsonjere. PEDNOSTNA LISTA ZA DODELITEV DVOSOBNEGA IN TRISOBNEGA STANOVANJA točk L KELAVA ANA 279 2. OSREDKAR JOŽEFA 272 3. Matoz Peter 264 4. Avdič Ifeta 263 5. Grabnar Milena 249 6. Perič Marija 233 7. Koprivnikar Alenka 226 8. GAJIČ STANA 226 9. Banec Davorka 224 10. TOMIČ FINA 215 11. Rink Jože 208 12. Zahirovič Nisveta 208 13. Baloh Marija 205 14. Kaplja Gorazd 201 15. Razpotnik Mili 197 16. SENIČ STANA 190 17. Kerne Irena 189 18. TOMIČ SLAVICA 183 19. Osmanovič Marija 178 20. Oliverovič Zorica 165 21. Macanovič Saida 164 22. IVANOVIČ KATA 156 23. Klarič Danica 155 24. Jakupovič Halida 155 25. Plankar Marija 138 26. Kuburič Hašija 134 OPOMBA: Prosilci, ki so napisani z velikimi tiskanimi črkami imajo prednost pri dodelitvi trisobnega stanovanja. O vsaki konkretni dodelitvi stanovanja vas bomo obvestili z dnevnimi inforamci-jami, ki so objavljene na vseh oglasnih deskah. Na oglasni deski pri vratarju pa bomo objavili tudi odločbe o dodelitvi stanovanja. Vlasta Grom Koristna predloga V začetku julija je komisija za inovacije obravnavala 2 koristna predloga. Anton Dragar, mojster v čistilnici in mikalnici je predlagal izdelavo cevi za čiščenje rešetke mikalnika. Na roki rešetke pod tamburjem se nabirajo semena in odpadna vlakna bombaža, kar povzroča trganje koprene in slabšo kvaliteto pramena. Z vsakodnevnim čiščenjem omenjene rešetke bi preprečili tudi »zabitje« ki povzroči zastoj in poškodbo dolog. Predlog je realiziran. Drugi predlog je posredoval Danilo Urbanija, mojster v predilnici bombaža. Njegovi predlogi se nanašajo na nagrajevanje predic, remontnih skupin in ostalih služb. Komisija je prepustila predlog komisiji za nagrajevanje, ki bo dala strokovno mnenje. Višino pavšalnih odškodnin bo obravnaval delavski svet do konca julija. I. M. Utrinki iz investicijskih del Montaža Rieterjeve čistilke se je že pričela na mestu, od koder smo prestavili čistilne strojev Platts. Na sliki se vidi stroj Unimix (univerzalni mešalec) in ERM čistilec Raztezalka v novi liniji sintetike (slika zgoraj), kjer bodo še: rahljalnik bal, mikalnika Rieter (slika spodaj) ter VRF Platts. Z Obvestilo Društvo invalidov Litija obvešča svoje člane, da bo pisarna društva zaprta zaradi dopustov od 1. 7. do 31. 8.1986. Društvo invalidov Litija X.________________________________________/ Hala v kateri bo stal nov OE stroj Ingolstadt. Dva nova VRF Zinser, raztezalke Vouk in mikalniki Rieter V zadnjem delu novega prizidka je že postavljena konstrukcija za kompaktiranje in stiskanje odpadkov V novi hali je začasno skladišče uvožene opreme, ki čaka na montažo. Novo skladišče bombaža Upokojenci — dopisniki Našemu vabilu za sodelovanje se je odzval tudi upokojenec Miroslav Cvek, ki se je zaposlil v Predilnici Litija pred 65 leti. Da bi dobili še več takih sodelavcev, podaljšujemo razpis za sodelovanje tudi še po 30. juniju. Pišite nam o vašem delu v tovarni. Spomini na moje delo v Predilnici pred 60. leti Štirinajstletni fantič sem začel delati 19. 9. 1921 v litijski Predilnici kot vozač pred-preje. Začetna plača je bila majhna. Plačali so v kronah. Kasneje so zamenjali štiri krone za en dinar. Delali smo v eni izmeni, od pol sedmih zjutraj do poldne pa od enih do štirih popoldan, in to do sobote, takrat pa od pol sedmih zjutraj do dvanajstih. Malic nismo poznali; za kosilo smo prinesli fižol ali krompir v solati. To smo nosili v pollitrskih posodah, grenko kuhano kavo pa v steklenici od piva. Delovni pogoji so bili slabi. Jedilnic ni bilo. Jedel je vsak na svojem delovnem mestu, edino poleti smo šli mlajši ven na travo, ki je rasla pred tovarno. Delavke so prihajale v službo v istih oblekah v katerih so odhajale domov. Niso se preoblačile, vse so imele rute na glavi in predpasnike. Po končanem delu si je vsaka zmočila roke v vodi in odrgnila bombaž z obleke, ravno tako smo delali moški. Na tleh je bil beton. Večji del smo hodili bosi in to se je marsikomu maščevalo. Po več letih so se jim začele kriviti kosti. Odnos do delavcev je bil zelo slab. V predilnici na (selfoktorjih) so svoje pomagače klofutali in celo pljuvali so vanje. V Litiji takrat ni bilo drugega prosvetnega društva kakor Sokol. Imel je telovad- JUGOSLOVANSKE TEKSTILNE TVORNICK MAUTNER D. D. PREDILNICA BOMBAŽA - LITIJA Štirinajstdnevno izplačilo od Xi, ]me- & >(/ Ure ^ u Din Premija Akordni zaslužek = Nadure Vsota prejemkov Din Odtegljaji: Bolniška blagajna Delavski dave'* Bednostni davek Predujem ..... Premog Vsota odtegljajev Din Izplačano Din Trt ni odsek in odsek za igre. Iz tovarne jih je bilo veliko v tem društvu. Naštudirali so tri, štiri igre na leto — napri-mer: »Deseti brat«, »Rokovnjači«, »Nebesa na zemlji«, ind. V tem času v Litiji še niso poznali nogometa. V Litijo ga je prinesel dr. Franc Le-binger iz nemškega Gradca, ko je tam študiral medicino. Zbral je okoli sebe fante svojih let in jih na Slančevem travniku, na litijskem polju učil pravila igre. Čez tri do štiri leta so uvedli dve izmeni, od šestih zjutraj do dveh, in od dveh do desetih zvečer. Rabili so ljudi. Prišli so iz Dolenjske, iz Moravske doline, iz gorenjskega Posavja. Družba Mautner DD je bila primorana za toliko ljudi zidati stanovanja na Stavbah, ki so bila za tiste čase res udobna, praktična, imela so vodovod in elektriko in to smo imeli pod direktorjem Preissom vse »gratis«. Ko pa ga je nasledil direktor Donth, je bilo treba malenkost plačati. Med tem časom so tudi zamenjali stroje z novimi. Sel-foktorske stroje so zmetali kar skozi okno. V pol dvorane so namestili prstančne stroje, v pol so namestili su-kalnico. Za tem se je začela brezposelnost. Tovarna je obratovala tri tedne, šest tednov smo bili pa doma. To je trajalo celo leto. Počasi se je začela pripravljati vsa država na vojno in to je vzdignilo konjunkturo dela. Predilnica je ustanovila tretjo izmeno samih moških. Nekaj se je nas učilo na predpredilniških strojih in potem smo delali malo več kot eno leto samo ponoči, ker žene niso smele delati ponoči. Mautner je ustanovil tudi poseben fond za ostarele ljudi. Dobivali so po 300 din na mesec. Za primer: v gostilnah je stala hrana, trikrat na dan, za abonente, tristo din mesečno. Prilagam izplačilno kuverto, ki jo lahko obdržite. Na njej je točno razvidno koliko sem zaslužil na 12 dni, za to bi lahko kupil Tivar obleko, pumparice, suknjič in čevlje. Miroslav Cvek Poškodbe v juniju Pri odpiranju vratič kontejnerja je Ljudmili Kolednik klecnila noga. Zaradi izredno hudih bolečin v gležnju je takoj iskala zdravniško pomoč. Ko se je Franc Demec z mopedom peljal z dela, ga je na odcepu makadamske ceste za Veliki vrh spodneslo in je padel. Pri padcu si je poškodoval koleno, ramo in obraz. Ko je šel Rajko Kovačevič z malice, mu je na stopnicah v čistilnico odpadkov spodrsnilo in je padel. Pri padcu si je poškodoval laket desne roke. Pri prevozu vozičkov z navitki je Sajda Kadrič z levo roko zadela ob rob kontejnerja in si poškodovala nart. Pri razkladanju kamiona z naloženimi zabojnimi deli se je skladovnica nagnila in padla. Zaboj na stranica je odletela proti Francu Staretu in mu poškodovala nart desne noge. Pred odpiranjem bal je sodelavec pripeljal ročni voziček z balo. Ko je Edvard Gril hotel odstraniti embalažo, je sodelavec spustil voziček, ki mu je padel na prste leve noge in mu jih poškodoval. Med napeljavo predpreje skozi raztezalo prstančnega predil-nega stroja je Sevleta Melič udarila s kazalcem leve roke ob raztezalo in si ga poškodovala. Andrej Krhlikar r l-k e w 1 • 1 v -g • • e • Prišli — odšli v juniju Prišli: 11. 6. 1986 Silva O ROŽ, Nova Gora 5, Gabrovka, počitniški dom Novigrad; 16. 6. 1986 Andrej POGLAJEN, Grbinska cesta 68, Litija, pripravnik; 18. 6. 1986 Igor GORIŠEK, Šmartno 33 a, predilnica sintetike 2. izmena; 28. 6. 1986 Karmen CVET, Ra-šiška ul. 1, Ljubljana, počitniški dom Novigrad; 28. 6. 1986 Simona Cvet, Raši-ška ul. 1, Ljubljana, počitniški dom Novigrad, Odšli: Pismeni sporazum: 4. 6. 1986 Dragica JURIČ, Ul. talcev 28, Zagorje zbiralnica 15.’ 6. 1986 Lidija SKUBIC, Brodarska ul. 10, Litija, splošni sektor; 15. 6. 1986 Marija ŠMID, Izlake 87 a, finančni sektor; 29. 6. 1986 Janez ZAGORC, Sava 41 a, čistilnica in mikalnica 3. izmena; 30. 6. 1986 Milena Milojica, Brodarska ul. 14. Litija, predilnica sintetike, 1. izmena; Izjava delavca, da ne želi več delati: 25. 6. 1986 Ana OBLAK, Cesta zmage 47, Zagorje, sukalnica 3. izmena; 30. 5. 1986 Anica JOLIČ, Brodarska 10, Litija, predilnica bombaža 3. izmena; 30. 5. 1986 Branka DURANO-VIČ, Ul. solidarnosti 5, Litija, predilnica rezerva; Invalidska upokojitev: 12. 6. 1986 Angela SLADOVIČ, Cesta komandanta Staneta 14, Litija, vzdrževanje predilnice sintetike; Smrt: 12. 6. 1986 Leon BIZJAK, Po-noviče n. h. Sava,, vzdrževanje; 29. 6. 1986 Franc Jere, Dragov-ško 3, Šmartno, vzdrževanje predilnice bombaža. V delovni organizaciji je bilo na dan 30. 6. 1986, zaposlenih 1029 delavcev, od tega 658 žensk in 371 moških. Od skupnega števila zaposlenih je 53 mladoletnih oseb. J. Zupančič Oglas Za določen čas (1 leto) potrebujem voznika osebnega avtomobila za dnevni prevoz na delo in z dela, na relaciji Ponoviče (Smrekari-ca)—Predilnica Litija (delo pričnem ob 6. uri zjutraj in končam ob 14. uri). Za avto je poskrbljeno. V poštev pridejo moški ali ženske brez drugih večjih obveznosti. Lahko stanuje v naši hiši. Plačilo po dogovoru. Ponudbe od nedelje, 3. avgusta dalje na naslov: Blanka Bizjak, Ponoviče 4 c, pošta Sava 61282, ali po telefonu 881-461 ali v službo po telefonu 881-441 interna 56. v_____________________________________________) Leonu Bizjaku v spomin 12. 6.1986 nas je užalo-stila novica, da je umrl naš sodelavec Leon. Rodil se je 1.11.1932. leta v de-alvski družini na Stavbah. Osnovno šolo je moral obiskovati med drugo svetovno vojno, katero je z odličnim uspehom končal 1947. leta. V Predilnici Litija se je v mehanični delavnici izučil za strugarja. Na odsluženju vojaškega roka je bil zaradi splošne razgledanosti in strokovne usposobljenosti sprejet v častniško šolo in je zato po odsluženju vojaškega roka ves čas sodeloval v organizaciji vojaških starešin. 1976. in 1977. leta je ob delu Leon obiskoval Delo-vodsko strojno šolo Maribor, katero je končal z odličnim uspehom. Od 1973. leta do 1981 je Leon, v času odsotnosti, nadomeščal vodjo mehaničnih delavnic. Zal se mu tiha želja, da bi po upokojitvi vodje mehanične delavnice zasedel to delovno mesto ni uresničila zaradi reorganizacije delovnih enot. Na delih in nalogah strugarja I je pokojni Leon dobro in vestno opravljal najbolj zahtevna dela struženja. Vrsto let je v delovni organizaciji sode- loval v družbenih organizacijah in organih samoupravljanja, kjer je z dobronamernimi kritikami in tudi predlogi doprinesel svoj delež pri uspehih delovne organizacije in njenemu razvoju. Žal je naše življenje prepleteno tudi s trpljenjem. V zadnjem desetletju je moral Leon večkrat oditi na zdravljenje. Zato ni čudno, da je mnogo delovnih ur prebil v splošni depresiji, z močnim glavobolom. V takšnih razpoloženjih sem ga večkrat spodbudil: »Leon ali boš vzdržal«? Včasih bolj vedro, včasih bolj trpko mi je sproščeno odvrnil: »Bom Franci, ne kaže drugače«. V domačem družinskem okolju je Leon izpolnil željo po varnem družinskem okolju. Na zemljišču, ki ga je oče prejel kot borec za severno mejo od agrarne reforme, je zgradil lepo družinsko hišo, ki se v sončnih žarkih blešči v naravnem okolju ponoviške širjave. V tem naravnem in družinskem okolju manjka le tebe, Leon. Mi, ki smo te imeli radi — tvoji sodelavci, te ne bomo pozabili! Franc Lesjak Francu Jeretu v spomin Jeretovega Franceta ni več med nami. 29. 6. 1986 smo, zvedeli, da je umrl, zadet od srčne kapi. V petek, 27. junija je naredil Franc Jere svoj zadnji šiht. Zadnje mesece se ni počutil zdravega. Svojim sodelavcem je potožil: »Komaj diham, duši me v prsih.« Ko je bil teden pred smrtjo naprošen, da skoplje za umrlo Kraševčevo mamo jamo, je le s težavo izpolnil sosedovo željo. »Boli me roka, ne vem kako bom delo opravil,« je potožil sodelavcu. 36 let je Jere vsak dan hodil v Predilnico Litija. Iz strmega hriba zaselka Dragovško. Pol leta peš, 35 let s kolesom, kasneje z mopedom. Ob vsakem vremenu. V snegu, poledici, dežju. Niti nevihta z grmenjem in bliskajočimi strelami ni odvrnila Franceta od poti proti delovni organizaciji, v katero je prišel vedno pravočasno. Žal večkrat tudi ves potolčen. Na strmi razriti poti je zapeljal na kamen in mu je vozilo spodneslo. To so bile edine bolniške v 36 letni delovni dobi. Bolniškega staleža zaradi bolezni ni poznal. 36 let je skrbel za stroje, jih namazal, da so delovali brezhibno. Med delom je bil večkrat v mislih pri družini, 78 letni mami, ženi in treh že odraščajočih otrocih. Pripravljal je gradbeni material za novo hišo. Imel je željo, da jo dogradi ob delu in kasneje ob upokojitvi. Želja se mu ni uresničila. Ob obisku užaloščenih domačih smo izrekli soža-je v imenu sodelavcev in vseh delovnih enot. V torek, smo ga pospremili iz hiše žalosti na štangarsko pokopališče, kjer smo se ob grobu poslednjič poslovili od sodelavca, katerega bomo ohranili v trajnem spominu. Stoto obletnico Predilnice Litija letos proslavljamo. Skupni uspehi delovne organizacije so sestavljeni iz našega dela, številnih upokojencev in teh, ki se jih spominjamo med umrlimi med temi tudi našega Franca Je-reta. F. Lesjak Program dela delavskega sveta za drugo polletje GOSPODARJENJE — Obravnava trimesečnih obračunov poslovanja in primerjava uresničevanja planskih nalog in akcijskega programa — Spremljanje usklajenosti razporejanja dohodka in čistega dohodka ter delitve sredstev za OD in skupno porabo s planskimi akti, resolucijo in sporazumi dejavnosti, ter sprejemanje potrebnih ukrepov za usklajevanje — spremljanje cenovne problematike in po potrebi oblikovanje novih cen preje — sprejem letnega plana delovne organizacije za leto 1987 SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI — manjše potrebne dopolnitve pravilnika o razvidu del in nalog in aktov s področja nagrajevanja — sprejem dopolnitev panožnega sporazuma — sprotno usklajevanje višine nekaterih materialnih stroškov z novimi izračuni po DD — dopolnitve Pravilnika o varstvu pri delu z novostmi dopolnjenega Zakona o varstvu pri delu SR Slovenije — dopolnitve Pravilnika o po- žarnem varstvu z novostmi dopolnjenega Zakona o požarnem varstvu SR Slovenije — dopolnitve pravilnika o delovnih razmerjih z dopolnjenim Zakonom o delovnih razmerjih SR Slovenije POROČILA — o izvajanju investicijskega programa in odplačilu investicijskega kredita — o izvedbi sklepov inventurne komisije, ob sprejemu inventurnega elaborata za leto 1985 — o izostankih z dela zaradi bolezni, z analizo vzrokov — o opravljenem nadurnem delu — o opravljenih službenih potovanjih v tujino DELEGATSKI SISTEM — obravnava gradiv (v sodelovanju z izvršilnim odborom in odborom za stanovanjska vprašanja) za skupščine SIS materialne proizvodnje — obravnava letnih programov SIS materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti v občini in republiki za leto 1987 — po potrebi sodelovanje z delegacijami za sprejem načel- nih stališč do posameznih pomembnejših vprašanj, o katerih bodo sklepale skupščine SIS OSTALA PROBLEMATIKA: — svečana seja delavskega sveta ob 100-letnici obstoja PL in v počastitev tovarniškega praznika (s podelitvijo državnih odlikovanj, priznanj DS in jubilejnih ur), — obravnava ocene varnost-nopolitičnih razmer v DO in ažu-riranje varnostnega načrta DO, — obravnava event. predlogov nagrad za koristne in inventivne predloge, — obravnavana predlogov za službena potovanja v tujino, — izbira direktorja sektorja vzdrževanja, — predlog soglasja k vlogi za nadaljnjo uvedbo nočnega dela za žene v letu 1987, — obravnava event. zahtevkov za varstvo pravic na sklepe odborov in komisij delavskega sveta — ev. imenovanje delegatov — vprašanja, pobude in predlogi delegatov (poleg ostalega naj bi delegati po tej poti sproža- li razreševanje nerealiziranih pobud in zahtev SDS). Litija, 23. junija 1986 Martina Kralj v letošnjem letu skrbi za lepše tovarniško okolje in nasade naš upokojenec Franc Kralj. Skupni posnetek ob izviru reke Save Dolinke (Foto: D. V.) Utrinki s sindikalnega izleta V soboto, 31. maja, je 00 sindikata predilnice bombaža III. izmena organizirala sindikalni izlet v Rateče. Za izlet se je prijavilo 35 članov. Ob 7.30 je prispel avtobus v Zagorje, kjer smo vstopili prvi udeleženci izleta. Pot smo nadaljevali proti Litiji in pred našo tovarno so se nam pridružili še ostali izletniki s harmonikarjem Kirnom. Pot nas je vodila čez Domžale, Brnik in Kranj, kjer smo imeli prvi postanek. Ustavili smo se pred tovarniško prodajalno obutve Planika. Skoraj vsi smo šli v trgovino: nekateri po nakupih, drugi pa iz čiste radovednosti. Čez dobre pol ure smo se že vozili čez Jesenice, Kranjsko goro in uživali lepote Gorenjske. Najbolj nam je padla v oči reka Sava, ki je v primerjavi z »našo« Savo čista kot solza. Človek kar težko verjame, da je včasih tudi čez naše kraje tekel tak »studenec«. Ko smo prispeli v Rateče, smo se ustavili pri Kompasovi poslovalnici. Tisti, ki smo imeli s seboj potne liste, smo jo mahnili čez mejo, ostali pa so se okrepčali v bližnjem gostišču. Čez dobro uro smo se vsi zbrali na parkirnem prostoru in se še postavili pred fotoaparat ter »oveko- večili« naš obisk. Kosilo smo imeli rezervirano v prijetni vasi Rateče. V gostilni Sure smo se obilno najedli in se še zavrteli ob zvokih znanih domačih pesmi našega harmonikarja. Tudi sami smo zapeli in se zabavali. Bilo je lepo in še bi ostali, a morali smo naprej. Pot nas je vodila mimo znanih planiških skakalnic, v prekrasno dolino Tamar, kjer izvira Sava Dolinka. Najvztrajnejši smo šli k izviru, ki se skriva v skalovju, cca 200 m iznad doline. Ostala druščina je napolnila planinsko kočo v Tamarju. Ko smo se vrnili od izvira, smo se napotili v smer proti domu. Zopet mimo Planice, Kranjske gore, Jesenic in Domžal, proti Vidergi, kjer smo imeli večerjo. Prijazno osebje gostilne nas je lepo postreglo in kmalu je spet zapela harmonika. Zaplesali in poveselili smo se do pozne ure. Ura se je kmalu bližala polnoči in treba je bilo oditi. Polni lepih vtisov smo se vrnili domov. Danilo Urbanija Prijazna gostilna Sure. Po dobrem kosilu, se da tudi zaplesati na prostem. (Foto: D. V.) 16. srečanje rezervnih vojaških starešin Jugoslavije — »Bratstvo in enotnost 86« Prizorišče zborovanja Letošnje srečanje je bilo 4. julija 1986 v Kranju, kjer so se zbrali delegati rezervnih vojaških starešin iz vseh republik in pokrajin SFRJ. Pred sklepno manifestacijo so se delegati srečali in seznanili z borci NOV, obiskali so delovne kolektive, na tematskih konferencah in drugih sestankih pa so se seznanili z nalogami in načrti rezervnih starešin zlasti pri delu v SLO in družbeni samozaščiti. Tako imajo takšna srečanja tudi delovni značaj. Rezervni vojaški starešina predstavlja tudi kader, ki bi ob morebitnih nevarnostih ali agresiji neposredno vodil vojaške in obrambne dejavnosti. S svojim strokovnim in družbenopolitičnim delovanjem povsod postajajo nepogrešljiva vez vojaških in obrambnih struktur z združenim delom z delovnimi ljudmi in občani. 16. srečanja smo se udeležili tudi delegati predsedstva ZRVS Litije in njegovih komisij, predstavniki krajevnih organizacij, mladine, Zveze borcev, SZDL, ZK, HUMOR Šef nadere uslužbenca: — Da vas ni sram! Zakadili boste vso pisarno. Takoj vzemite cigareto iz ust! — Ampak tovariš šef, saj to ni cigareta, to je svinčnik. — Ni važno. Tudi svinčnika v tej pisarni ne boste kadili! Dva prijatelja prideta iz restavracije. — Čisto zanič lokal, — pravi prvi, — juha preslana, meso na pol surovo, prikuha mrzla. — Ja, —- pravi drugi — in če ne bi tako hitro odšla, bi morala to še plačati. sindikata in drugi. Iz Litije nas je odpeljal šofer gabrovskega avtobusa ob 9.30 uri, ob 11. uri pa se je pričela slovesnost. Udeležence zborovanja so pozdravili Ivan Torkar, Janez Japelj, Zorko Čanadi. Slavnostni govornik je bil Milan Kučan, predsednik CK ZK Slovenije, ki je med drugim dejal: »Za komunistično idejo in vizijo humane družbe se je treba boriti. Močni so pritiski, ki jo ogrožajo in jo skušajo kompromitirati. Ne samo idejni nasprotniki predvsem je kompromitirana naša nezadostna pripravljenost iti v spopade za globlje družbene reforme, ki bi nas približale tem vizijam. Jugoslavija je danes velika učilnica politične demokracije, lastna našemu sistemu socialističnega samoupravljanja. Moramo se šele naučiti pravih oblik demokratičnega, polemičnega in ustvarjalnega soočanja mnenj in izpovedovanja različnih stališč. Pot demokratične razprave je zdaj odprta. Dobila je domovinsko pravico.« Milan Kučan je ob koncu dejal: »SFRJ je naša skupna domovina. Slovenci druge domovine nimamo. In v tej domovini, za katero smo se borili, želimo govoriti svoj jezik, razvijati svojo kulturo, izpovedovati svojo nacionalno samobitnost, odločati o rezultatih svojega dela, se razvijati kot sodoben narod in se skupaj z drugimi narodi in narodnostmi te naše domovine boriti za napredek SFRJ«. S proslave so poslali pozdravno pismo predsedstvom SRFJ, CK ZKJ in ZK SZDL. Prehodno zastavo srečanja ZRVS so prevzeli predstavniki Makedonije, ki bodo naslednje srečanje pripravili v Mavrovem. Praporščaki. Četrti z leve — Radovan Petje iz Litije Komur je kava predraga, naj pije čaj Najprej se ozrimo v preteklost. Na Kitajskem poznajo čaj, že več tisočletij. Od tam so ga šele v IX. stoletju prenesli na Japonsko. Ko je minilo še tisoč let, v XIX. stoletju so ga pričeli gojiti v Indiji, na Cejlonu, Sumatri, Javi, Formozi in kasneje še v Avstraliji, Braziliji, v južnem delu ZDA, Rusiji in nekaterih drugih deželah. V evropski književnosti se je pojavil čaj leta 1559 v nekem delu pisatelja Djovanija Batista Ramuzija. V Evropo so čaj prinesli holandski trgovci v začetku XVII. stoletja. Prihajal je iz Kitajske in se imenoval »tei«, po kitajskem narečju Amoi. To ime za čaj se je obdržalo po skoraj vseh zahodnih državah. Z uvažanjem čaja so se med prvimi začeli ukvarjati tudi angleški trgovci. Preko njih so čaj dobivale zahodne in srednjeevropske dežele. V kantonskem narečju se je čaj imenoval »ča«, in je s tem imenom prihajal preko Indije, Perzije v Rusijo (1538). Od izvirnega imena »ča« je izpeljano današnje ime čaj, ki je iz Rusije prišlo v vse druge slovanske jezike. Čaj danes ni poceni, toda včasih je bil še posebno drag. Ko je Anglija s posebnim zakonom o davku za čaj (tea Act, 1773) poskušala doseči monopol vzhodno indijske družbe v svoji severnoameriški koloniji, je prišlo do protestov tamkaj šnega meščanstva. Kolonisti so v Bostonu, kasneje pa tudi drugod, zmetali v morje vse angleške tovore čaja. Ta spor zaradi čaja (Boston Tea Par-ty) je prišel v kroniko zgodovine kot uvertura (predigra) Ameriške revolucije. Amerikanci trdijo, da so po tem sporu množično pri- čeli piti kavo kot osvežilni napitek. Kot je znano obstajata črni in zeleni čaj. Prvi postane črn med kvašen jem oziroma vrenjem, zeleni pa ni nagnjen k temu. To sta dve glavni vrsti, obstaja pa še vmesna vrsta čaja, ulong imenovani, ki ima lastnosti obeh čajev, črnega in zelenega. Čaj danes najbolje uspeva na Kitajskem, Japonskem, v Indiji, Indoneziji in v nekaterih azijskih predelih Rusije. Do prve polovice XX. stoletja je bila največja proizvajalka čaja na svetu Kitajska, za tem pa je vodilno mesto prevzela Indija, ki danes proizvede okoli 50 odstotkov svetovne proizvodnje čaja. Največji potrošniki čaja so države Britanskega Com-monvvealtha (Britanska skupnost narodov). Letno porabijo v Angliji okoli 4 kg čaja na prebivalca, v Avstraliji okoli 3 kg, v Kanadi okoli 1,5 kg itn. V Evropi je na prvem mestu (brez Sovjetske zveze) Holandija z okrog 0,7 kg na prebivalca letno. V ZDA potrošijo le okoli 0,3 kg čaja na prebivalca. Za našo deželo ni podatkov, pa četudi bi bili, ne bi bili primerljivi, saj naše tržišče ni bilo nikoli brezpogojno oskrbljeno s temi pravimi čaji, pa tudi zato, ker pri nas pod istim imenom pojmujemo napitke, katere pripravljamo iz številnih vrst domačih rastlin: kamilice, lipa, slez, šipek, poprova meta in drugih. Ker pri nas ne vzgajamo čajev, niti jih preveč pogosto ne pijemo, nimamo niti kakšne posebne izkušnje s pripravo in pitjem čaja. Zato bomo prihodnjič dodali tekst o čaju, povzet iz Ruskih virov. Počitnice 86, na morju, v gorah in v kinu C > Pogled na platno X_____________________________J Tokrat se oglašam zadnjič pred počitnicami, saj tudi sam že komaj čakam na malo zasluženega oddiha. Ob precej tanki denarnici si sicer ne bom mogel privoščiti razkošnih počitnic, a za pot do našega lepega Jadrana bo že. Upam, da tudi vsi vi že ali še boste uživali ob naših naravnih lepotah. Če pa boste ostali doma in če ne boste vedeli kaj bi počeli, stopite do litijskega kina, ki vam v juliju in avgustu ponuja zares raznovrsten program, ki bo zadovoljil še tako zahtevnega gledalca. 22.-27. julij S. P. U. K (jug. komedija) TARZAN (ameriški pustolovski) ŠOK (francoska kriminalka) 30. julij—3. avgust 86 ŠEFIR V DOLINI NILA (italijanska komedija} ŠAMPION Z NEŽNIM SRCEM (ameriški akcijski) 5.—10. avgust: NEONSKA DŽUNGLA (ameriški akcijski) NOČ ČAROVNIC II. (ameriška grozljivka) POLNOČNI MAŠČEVALEC (ameriška kriminalka) 12.—17. avgust: ČAS PRVE LJUBEZNI (francoski mladinski) VOJNE IGRE (ameriški znanstveni) POROČNA LADY (ameriški avanturistični) 19.—24. avgust: VIKTOR - VIKTORIJA (am. glasbena komedija) GOSPODAR ZOLA (hong-kong karate) UMAZANI INŠPEKTOR HARRV (ameriška kriminalka) 26,—31. avgust: ZAROTA V SAN FRANCISCU (ameriški akcijski) BITI ALI NE BITI (angleška komedija) TIHI BES (ameriška grozljivka) To je torej 17 filmov, ki si jih lahko ogledate v juliju in avgustu. Ko ste lahko opazili vsak teden vrtimo po tri filme različnih žanrov. Prva dva filma sta vedno kriminalka in komedija, tretji film pa predstavlja tudi druge žanre, predvsem grozljivko in znanstveno fantastiko. S. P. U. K. je jugoslovanska komedija, ki nam bo prikazala zanimive dogodivščine v brigadirskem življenju. Ogled filma Tarzan pa bo verjetno zelo prijeten. Saj Tarzanovo prijateljico upodoblja znamenita Bo Derek. Catherine Daneu ve in Alain De-lon pa sta glavna igralca v francoskem trilerju Šok. Zgodba pripoveduje o plačanem ubijalcu, ki bi se rad umaknil. Vendar organizacija ga še potrebuje za umazane posle. Bud Spencer se je za film Šerif v dolini Nila, preselil na prostrana območja Egipta. Kaj vse se mu je tam zgodilo, pa si oglejte sami. Neonska džungla je zanimiv film, predvsem zaradi odlične fotografije, zgodba pa se odvija v betonskem mestu z lažnim bliščem. Drugi del filma Noč čarovnic pa za vse, ki radi manipulirajo s svojimi živci. Za vse ki ljubijo streljanje, skrivnostne umore in skoraj neverjetne policijske akcije pa bo kot nalašč ameriška kriminalka Polnočni maščevalec. Čas prve ljubezni in Vojne igre sta filma, ki sta namenjena mladini. V prvem se vse suče okrog ljubezni, v drugem pa okrog kompjuterjev. Kdo pravi, da so pravi razbojniki lahko le moški! Oglejte si film Poročna Lady, pa boste videli, da tudi nežnejši spol ni od muh. Film Viktor — Viktorija si je večina ogledala že na Tv, vendar pa je glavna igralka Julie An-drews svojo vlogo odigrala tako odlično in zabavno, da ponoven ogled vsekakor ne bo razočaranje. Za vse ostale pa v tem tednu ponujamo še poldrugo uro karateja in Clinta Eastvvooda v vlogi inšpektorja Harrja. Zarota v San Franciscu je zabavna kriminalka v kateri se je kot debitant predstavil Eddie Murphy, ki sta ga lahko pred kratkim opazovali v filmu Policaj iz Beverky Hillsa. Angleži so zelo znani po svojem humorju. Ves svoj naravni dar so vložili tudi v film Biti ali ne biti ob katerem se boste lahko zares prisrčno nasmejali. Kaj vse lahko naredi znanost pa boste spoznali ob ogledu filma Tihi bes. Skupina zdravnikov s pomočjo nove formule poskuša obdržati pri življenju fanatičnega morilca, ki ga je policija hudo ranila pri lovu. Na koncu zdravniki morilca rešijo, toda namesto človeka leži na postelji nevarno neuničljivo bitje. še enkrat želim vsem skupaj prijetne počitnice in vam kličem nasvidenje v septembru! G. Mavretič VODORAVNO 1. spretnost, 8. električna naprava, 14. opravek, 15. hazardna igra, 16. zveza, 17. karta pri taroku, 19. ogrevalna naprava, 20. nadav, 21. morska riba, 22. oklepno vozilo, 23. konec polotoka, 24. otroška ustanova, 25. zamorka, 26. pripadnik evropskega naroda, 27. izdelek predilnice, 28. trušč, 29. gorski greben, 30. siromak, 31. čast, 32. avtomobilska oznaka Švice, 34. arabski knez, 35. rumena žlahtna kovina, 36. poklon, 37. ruska reka, 38. obrežje, 39. zložen les za kuhanje oglja, 40. iztržek, 42. junak Puškinovega speva (Evgenij), 44. planšar, 45. pevka Deržaj. NAVPIČNO 1. razbojnik, 2. moderna umetnost, 3. pisano znamenje, 4. popevkar Colea, 5. samoglasnik in soglasnik, 6. zbor šestih pevcev, 7. delavec v tkalnici, 8. čarovnik, 9. etui, 10. Iljušin, 11. zimska zabava, 12. prebivalka grške prestolnice, 13. grda črta, črka, napis itd., 18. šala, 21. slovensko mesto, 22. strah pred nastopom, 24. samec divje svinje, 25. del prebavila, 26. začetnica, 27. okrasno drevo, 28. popravilo, 29. smučarska disciplina, 30. pero za okroglo pisavo, 31. poželjenje, 32. motika, rovača (ital), 33. jestvine, 35. shod, sestanek ljudi, 36. pasma velikih in močnih psov, 38. nadležna žuželka, 39. biljardna palica, 41. Alfred Nobel, 43, Josip Ribičič. 1 2 3 4 5 6 7 PREDILNICA Mn fU 8 9 10 11 12 13 14 PREDILNICA in 15 16 PREDILNICA in 17 18 PREDILNICA "in 19 20 PREDILNICA in 21 PREDILNICA in 22 23 PREDILNICA in 24 PREDILNICA in 25 PREDILNICA m PREDILNICA M PREDILNICA in 26 PREDILNICA in 27 PREDILNICA in 28 PREDILNICA 'in 29 PREDILNICA in PREDILNICA 'in 30 PREDILNICA "in 31 PREDILNICA in 32 33 34 PREDILNICA 'in 35 PREDILNICA in 36 37 PREDILNICA 'in 38 PREDILNICA in 39 40 41 PREDILNICA 'in 42 43 44 PREDILNICA 'in 45 (Sestavil Rado Lešnik C X Nagradna križanka Rešene nagrade križanke oddajte v skrinjico Litijskega predilca najkasneje do 15. avgusta 1986. Trije reševalci, ki bodo križanko pravilno rešili, bodo nagrajeni. Nagrade: 700.— din, 450.— din in 300.— din. Ne pozabite napisati svoj točen naslov in ^ ime!____________________________________y JAMAJKA - Hej, to se pa splača! že 50 kilometrov se voziva brez bencina. Nagradni razpis Tu je glavna poletna sezona in mnogo nas bo preživelo nekaj časa na dopustu v drugem kraju, večina ob morski obali. Veliko bo različnih doživetij. Kdor želi, lahko o njih seznani tudi ostale sodelavce. Dogodek in drugo naj opiše, morda fotografira ali celo nariše in prinese v uredništvo Predilnice (lahko vrže v skrinjico) ali pošlje na naslov: Uredništvo Litijskega predilca, Predilnica Litija 61270 Litija. Tri najboljše prispevke bomo nagradili s 2.000 din, vsi pa prejmejo značko Tisoč delavcev sodelavcev in seveda avtorski honorar. Uredništvo LITIJSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva: Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof. Fotografije: Matic Malenšek. Številka telefona (061) 881-411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj Naklada' 1700 izvodov.