\ f Leopold Podlogar: Iz zgodovine kranjskih trgov.
!           16. Sndražica.
[                (K.OUOC.)
SODRAŠKJ trg Steje 150 hiš in občina do 3000 prebivalcev. l'ok*g tr§a spadajo v obcino Še vasi: Globelj. Goreuji Lazi, l-Jiidi Konec, Jelovec, Lip*>v-šeina, Nova Štifta, Podklanec, Preska. Ravni dol, Sinovica, Vimce, Zamoslec, Zapotok in Žigmarice. Obeina spada pod ribnisko sodnijo in kočevsko okrajno načelstvo.
Župnija Sudražica spada porl ribiiiško dekanijo in ima tudi *i000 dus. Oskrbuje jo Župnik z cnim duhovnirn poniočnikoni. Šola jt* v irgu šestraz-redna z  dvema  vzporednicanm.
l'rg iina lepo lego ob puioku Bistric-a. lliše so snažnet nekaj naravnost prav lepih. Mimo vozi   vsak dau  pošta  iz Ribnict' na Rakek in spet uazaj.
Kolikor se jv moglo zasluditi, se Ribnica s Soclražico omenja pvvikrat leta 1083. Tega leta se je namreč poročil Konrad Turjaški s Katarino Sov-jieško. Za doto iuu je prinesla Ribnito, \ itiice in Soclražieo. Leta 1220. je bilo vse to lust Kngolberta Turjaškega. Ker je bil brcz otrok. jo leta 122". prodal vse skupuj gospodom iz Loža in Šol v Sveto deželo. V listini se navaja kot i-villa Stoidrassicz, que iacet in \Veinicz in dominio nostro in Revenicz«.1
Beseda «vi'lla< pomeni voliko kmetijo, ki je obsegala velik prostor (fanua). To je bila neke vrsta pristava. ki je imela svojc podložuike. I5o besedilu oinenjene listine sodee. je bila tudi v Vinicah graščina, pod katero je spatlala villav' v Sodražiei.3 Vst1 skupaj pa jt* spadalo pt,xl ribniško graščino. ----------------------                                                                                                        -1 -U   r.  ,   .M   :l(rTTd'.rr '
' Schumi. L. u. R. B.. H.. 25.                                            *"— "*T   ^ «*¦*: ^*
"-  Primrri:   1/^-   M. ilr..   190P. 6.   iii   Vrlio\rc.  fjnhljtniski   inešrtiiijo. 2.                               *+
Gospodje iz Loža so kinalu dogospodarili v Ribnici. Žc leta 1263. ao imeli Ortenburxani v lasti vcs svet od grudu Oušperka do K-olpc. \ sti tti posestva so bila velika ortenburška posest, ki sc je po glavnem gradu ime-novala »ribniŠko gospodstvo«. S tera lctotn nastopijo v zgodovini ribniškega okraja Ortenburžani, ki so bili tudi patroni prostrane ribniške župnije.
Ravno imenovana listina oinenja Ribnico z imonom »Revrenicz«. Brali smo pa že prej, da jc dala RibniŠki dolini imc rib bogato vodovje; vsc inogoče, kt'r nismo bili krstni botri Ribniškc doline. Ko so dobili od očaka ta svet Sovneški, so sc spraviii na obdelovanjc phjazoe ravnine, sredi katere so pnslavili grad, Če ga tedaj že ni bilo. Inienovali so ta grad po dolini in rav-niiii ; Re^venicz«,1 grad v ravnini.
Zemljiška gospoda Sodražice in SodraŠke doline je bila od nekdaj istti kakor v Hibnici in Ribniški dolini: Sovneški, TurjaŠki, gospodje iz Loža, Ortenburžani, Celjani in llabsburžani. Ti so prodali ribnisko graŠčino leta 1619. pl. Kizfljnom, ti Trilekom in Trileki Kobenceljnoni. Ti poslednji so gospodovali \ tej dolini do leta 1810. Za njimi so nastopili Rudeži, ki go-spodujcjo v  ribniski graščiai še danes.
i^upnija Sodražica je spadala do lcta 1753. po<l Ribnk-o kot podruŽnica. 7aradi velike razdalje so prosili Sodražaui za samostojno duhovnijo. V trgu, kjti so si želeii duhovnika, je bila Ie kapclica sv. Nikolaja. Prošnji se bo upodilo — tako se je tKlgovorito — ko bodo imeli zadosti veliko ccrkcv. Leta 1750. so Sodražani dozidali cerkcv. Tcdaj je bila tudi njih prošnjs uslišaua. i.cta 1753. se je ustanovila ol) vizitaciji l.septcmbru v Sotlražici podžupnija. V cerkev sv. Marije Magdaleno so postavili v spomin na pr\otno kapelo 8v. Nikolaja tudi oltar, posvečen na čast temu svetniku, kakor je bil že ob Valvazorjevem časti* v cerkvi sv. Marije Mapdalene. Ko je lfta 1H63. sodraški župnik Jožef l.esjak cerkev podaljsa] \n prenovil, jc iz cerkve zginil oltar sv. Nikolaja, zadnji spomin na prvcrtncga sveinika na tcm kraju.
(Dancs je sodraška cerkev spet preccj ]>ovcčana. Z delom sc je pričelo sredi jtmija 1927 pod vodstvom sedanjega župnika in duhovnega svetnika Frančiška Travua. J3nc 2. septembra 1928 je bila ccrkev izuova posvcčena. Cerkev je zdaj skoro za 16 m daljsa od stare, ki je merila le 22 m. Tudi jc* dolžini prhnenio široka. Veliki oltar sta izdelala po načrtu arhitekta Ivana Vurnika kanmosek Vodnik in pasar Kregar. Slike za retabulo je napravila slikarica Helena Vurnikova. Ta vcliki oltar je gotovo cdini svoje vrste v Jugoslaviji. Nckaj poscbnega bo tucli prižnica, ki se bo izvršila po Vurni-kovem nacrtu. Za povecavo cerkve je največ darovala ondotna hranilnjca. pa tudi župljani so brez godrnjanja prispcvali z večjiini ali manjŠhni zncski. — Dostavek uredništva.)
Od ustanavljenja sodraške župnije so imeli svojega duhovnika tudi mi Gori in pri Novj Štifti. Gora je bila v začetku tcga stolctja (1909) povzdig-njena v župnijo, pri Novi Štifti pa so se nasetili nckako ob isiem času frančiškani (leta 1914.).
Cerkev pri Novi Štifti so začeli zidati leta 1641. in jo v tridesetih lctih dogotovili. Je znamcnita božja pot Marijina. Posebno povzdigujejo to Ma-rijino svetišce svete stopnice, ki so bile postavljene leia 1780. Svete stopnicc bo prav za prav one stopnice v Pilatovi hiši, ki jih je rosila kri našega Odrešenika.
Leta 326. jc podarila cesarica Helena te stopnice svojemu sinu, prvetnu krščanskemu  vladarju.  PrepetjaH so ,iih  v Rim. Papc/.i  so ohdarovaK svetc
i Schumi. U. u. R. B.. 25. * E.d.H.K.. VTl!.. 7%.
stopnice z obiliiui odpustki. ker pu je le uialokdo fnogel v daljni Rira, s;6 iem stopnicam podobiie napravljali tudi drugod po kTŠčanskem svetu.
Šolu v Sodražici je šestrazredna. Poslopje je blagoslovil 4. novembra 1905 ribuiški dekan Franc Dolinar. I.eta 1811. je zaccl sodraŠki kaplan Matevž KavČič poučevati otroke v branju in pisanju, Leta 1814. je ueil v šoli so-draški organist Ivan Pavčič. Prvcga javnega učitelja so clobili leta 1817. v osebi Petta Bartolja.
Za časa francoskih vojsk. ko so bežali Francozi pred Avstrijci, je bila tndi sodraška dolina polna voja.kov. Geijeral Czivich se je nameraval pri-družiti Starbembcrgovim četam v Novi vasi ali Studenem na Notranjskem. Peljal je s Hr\faškcga svoje ČCte preko Kočevja in Ribnice. Dne 25. septem-bra 1813 je prišel do Sodražice. Ta dan jc Žc Starhcmberg pri Laščah pre-magal Francoze in jih pognal z DoJenjsko na Notranjsko proti Cerknici. Takrat. ko je general Czivich pocival v Sodražici, so bežali Francozi preko Lužarskih. klauccv in Blok proti C-erknici, kjer so bili čez par dni spet obvladani.
Dvakrat je v Sodražici ogenj neusmiljeno gospodaril. Leta 1795. na sv. Rešnjega Telesa dan je pogorel ves trg 9 cerkvijo in župuiščem vred. Med proceaijo so mladeniči v zvoniku pritrkavali in med odmori pridno tobak kadili. Nesreča je botela,_ du je padla močna iskra na razsušeno lcseno cerkveno streho. V malo urah je bil ves trg žalosino pogoriščc. — Drugo žalostno poročilo imamo iz leta 1848. Na soboto l.julija, pn>d praznikom presvete Krvi jezusove, je pogorel ves trg — 80 hiš z gospodurskimi poslopji vred. Ostala je pa nepoškodovana cerkev. župniščc, šola in šest kajž. — Kolera je v Sodražici moouo razsajala leta 1856. V spomiu na to žalostno leto se je zidala na Sinnci kapela v čast Žulostni M, B.
CVsto 17. Rilmice čez Sodražico na Bloke so delali leta 1826. Veliko zaslugo zanjo je irnel kranjski guvemer barou Schmidburg (1822—J840). Cesto je zra\iial in deloma preložil leta 1840. ribniški komisar Mibael Ambrož.
Od leta 1848. je slovela SodTaška dolina radi zamaknjenj Magdalene Gornik. Gorske LenČke«, ki je umrla 23. februarja 18% na Gori pri So-dražici.