Nova šola pri Sv. Treh Kraljih nad Marenbergom Nekaj zgodovine te važne narodno prosvetne postojanke na Kozjaku Sv. Duh na Ostrem vrhu, Gradiščc in Sv. Trije Kralji, to so tri imena, ki bodo z zlatimi črkami zapisana v zgodovinski kroniki naše narodno obramibne organizacije CMD. Na Kozjaku, ob meji, je v teh krajih zgradila CMD šole in s tem dala ondotni deci možnost šolanja in vzgajanja. Prvo šolo je gradila med svetovno vojno pri Sv. Duhu, ki pa je žal danes izven meje naše domovine, ker je Sant Germainska mirovna pogodba napravila mejo tik za šolskim plotom in je šola pripadla tedanji Avstriji. Pred štirimi leti je družba zopet gradila šolo na Kozjaku in sicer na Gradišču in v nedeljo smo otvorili njeno tretjo šolo pri Sv. Treh Kraljih na Kozjaku. Vse te zgradbe pričajo, koliko žrtev in dela posveča ta naša narodnoobrambna organizacija obmejnim problemom in kulturnemu ter narodnemu dvigu našega obmejncga prebivalstva. Šola pri Sv. Treh Kraljih je velike važnosti za kulturni, gospodarski in narodni napredek tamošnjih ljudi. Velika večina doma- čij scdanjega šolskega okoliša pri Sv. Treh Kraljih je bila pred ustanovitvijo Jugoslavije všolana pri Sv. Lovrencu nad Ivnikom, kjer je krasna dvorazredna osnovna šola, ostali deli pa deloma v Marenbergu, deloma pa pri Sv. Jerneju nad Muto. Državna meja pa je te ljudi ločila od šolc, ker je šola z razmejitvijo pripadla Avstriji tako, da otroci do 1. 1926. sploh niso imeli svojc lastne šole, kamor bi hodili po nauke za težko življenje in kjer bi se vzgajali v krepke in čvrste državljane, kakršne rabimo ob meji. Šele 1. 1926., 26. januarja, je bila na pobudo sreskega šolskega nadzornika g. Petra Močnika pri Sv. Treh Kraljih v preprosti kmečki hiši posestnika Moserja odprta ambulantna šola, ki je pritegnila tudi one učence, ki so zahajali preko meje v nemško šolo k sv. Lovrencu. Prvi učitelj je bil g. Alfonz Kopriva, ki pa je bil kmalu premeščen. Ta ambulantna šola je dokaj redno funkcionirala kljub temu, da so se do leta 1932. stalno menjali učitelji. Do takrat je bilo na tej šoli 8 učiteljev in so bili presledki, ko je bila šola po vcč tednov zaprta. Leta 1932. ,se je ambulantna šola nenadoma znašla na cesti in je morala zaradi spora med lastnikom in občino prekiniti s poukom. V tem času je gradil na drugem koncu, tik pod Sv. Lovrencem novo hišo g. Pernik Gregor. Občina je stopila z njim v stik in g. Pcrnik kot pošten, zavcden in trden kmet je uvidel potrebo šole in je proti malenkostni najemnini dal šoli na razpolago razred in sobico za učitelja. Sam pa se je s svojo družir.o preselil v hlev, ki ga je opredelil z leseno steno. Ta žrtev g. Pernika je brezdvomno ve- lika in priča, kako zna preprost kmet ceniti vzgojo mladine. Mnogo takih možakov bi potrebovali in naša meja bi bila trdna in varna. To dejanje g. Pernika naj služi za vzgled vsem, njemu pa vsa čast in priznanje. 1. junija 1. 1934. je nastopil tam gori službo učitelj Kolar Vilko, ki ic vztrajal gori polna štiri leta. Glavna njegova skrb je bila posvečena spremembi položaja šole, to je spremembi ambulantne šole v redno. Res je na tozadevne učiteljeve in nadzomikove vloge 1. 1935. kr. banska uprava spremenila ambulantno šolo v vzporednico marenberške šole tako, da je bil zagotovljen stalen pouk. Istcga leta spomladi je bila ustanovljena podružnica CMD. ki je štela 32 članov. Prvi predsednik je bil kmet Adam Friderik, tajnik pa učitelj Kolar. Pod okriljem podružnice se je pričela najprej akcija za ustanovitev javne in mladinske knjižnice. Poudariti moram, da je centrala CMD takoj pokazala razumevanje za to šolo in jo izdatno podpirala. Kupovala je šolske potrebščine, bogato podpirala božičnice, nabavila novo pohištvo za učiteljevo stanovanje itd. Dece je bilo vedno več tako, da je postala soba, ki je mcrila 5,7 m X 4,7 m X 2,8 m, prav kmalu pretesna. Tudi učiteljevo stanovanje, ki je obsegalo malo sobico 3m X 2 m, in je bilo nad svinjskimi hlevi, ni v nobenem oziru ustrezalo. Ker je akcija za razširitev oz. gradnjo nove šole propadla na banski upravi, je podružnica sprožila novo akcijo in zainteresirala narodno obrambne organizacije, pred-vsem CMD in NO, ki sta zadevo takoj sprcjeli in jo stavili v svoj delovni program. NO v Mariboru je pod vodstvom g. dr. A. Dolarja v ta namen 1. 1937. priredila itombolo v Mariboru in čisti dobiček naložila za novo šolo pri Sv. Treh kraljih. Tudi prebivalstvo samo je akcijo podprlo in po svojih močeh darovalo les ter denar. Leta 1938. je bil učitelj Kolar zaradi bolezni po prošnji premeščen in njegovo delo je z veliko ljuibeznijo in vztrajnostjo nadaljeval učitelj Riedl Leopold, ki je tudi prvi upravitelj nove osamosvojene šole. Akcija je dozorela in bila kronana z uspehom 1. 1939., ko je CMD začela pod veščim strokovnim vodstvom strokovnega učitelja o. p. g. Ivana Robnika graditi novo krasno stavbo, ki je sedaj gotova in je bila v nedeljo izročena svojemu namenu. Stavbenik g. Vrabl iz Maribora je gTadil šok> v stilu planinskih hiš, ki ustreza svojemu okolju. V nedeljo je bila pri Sv. Treh Kraljih prava narodna svečanost. Od blizu in daleč, s hribov in dolin, iz kmečkih vasi ter naših mest je pohitel narod na Kozjak k svečani otvoritvi nove šole tako, da je na ta način dokumentiral veliko ljubezen do našega obmejnega prebivalstva, ki tam gori čuva naše mejnike, ter spoštovanje in hvaležnost naši narodnoobrambni organizaciji CMD, ki je irtvovala težke tisočake za mejo. Med številnim prebivalstvom, saj je bilo nad 500 ljudi, ki jih je privabilo krasno vreme, smo opazili tudi mnoge odlične osebnosti kot zastopnike upravnih. cerkvenih uradov ter društev in korporacij. Blagoslovitvene obrede je po maši opravil domači g. kaplan, na kar je šolski upravitelj g. Riedl Leopold v imenu krajevnega šolskega odbora pozdravil razne odličnike. V imenu CMD je spregovoril prvomestnik g. inž. J. Mačkovšek, ki je naštel številne sodelavce, ki so pomagali pri gradnji te važne nacionalne trdnjave na meji — posebno zahvalo pa je še izrekel stavbeniku g. Vrablu ter agilnemu, delavnemu in zaslužnemu obmejnemu delavcu g. I. Robniku, ki je vodil in nadzoroval v imenu družbe vsa dela. Klen in prežet domoljubja je bil govor banskcga šolskega nadzornika g. Jegliča, namenjen prebivalstvu in deci. Prinescl je tudi pozdrave in zahvale g. bana, namenjene CMD in številnim navzočim. Posebno se je še zahvalil šolskemu upravitelju g. Riedlu, ki je zadnji učitelj v stari in prvi v novi šoli. za ves njegov trud in vse delo ter mu čestital k uspehu. Na najvišje mesto, Nj. Vel. kralju, je bila odposlana udanostna brzojavka. Sledili so še govori šolskega upravitelja Riedla, ki se je v imenu Treh Kraljčanov zahvalil vsem dobrotnikom in scdelavcem, šolskcga nadzornika g. Ažbeta Lodranta, župana g. Ternika, g. inž. Pabernika v imenu Sokola in ge. Engelmanovc v imenu Jugosl. ženske zveze ter JUU. Pri maši so peli »Marenberški slavčki« pod vodstvom šolskega upravitelja g. Tomažiča. Sodeiovalo je pevsko društvo »Jadran Nanos« iz Maribora ter marenberški mali harmonikarji pod vodstvom šol. upravitelja g. Škrabla. Brzojavno je pozdravil otvoritev tudi prosvetni minister g. dr. A. Korcšec. Posamezne govore je ljudstvo sprejelo z velikim odobravanjem in vzklikanjem. Po svečanem delu je sledila prosta narodna zabava in ob zvokih vesele domače godbe je rajalo staro in mlado ter obhajalo likof. Nova šola je rcs prava dika, zidana v stilu, ki je okolju zelo primeren in po načrtu šole na Martinem vrhu. Visoko kamnito podzidje nosi lesene kladne stene pritličja in nadstropja. V tem je udobno dvosobno učiteljevo stanovanje z lepim razgledom. V pritličju jc prostoren razred (9 X 6,5 m), kjer bo ob obilni sončni luči in planimskem zraku sprejemala učenost pridna mladina. V slabem vremenu se bodo lahko razgibali v prostorni veži, iz katere je vhod v pisarno, shrambo za učila in higienska stranišča. Pod razredom je enako velik prostor, pripraven za razne kmetijske in gospodinjske tečaje ter za šolsko kuhinjo. Poleg je še šolska klet. Okrog šole je še tri are veliko zemljišče, okrog katerega je 320 m plota. Tu bo dovolj prostora za telovadišče, igrišče, šolski vrt in poskusne grede. Gradbeni stroški znašajo okrog 250.000 din. Mnogo je bilo ovir, ki jih je bilo treba prebresti, preden je zrasla iz tal taka krasna stavba, v katero je naložila svoj kapital naša odlična in povsod spoštovana CMD. Ta kapital se bo bogato obrestoval, ampak koristi od teh obresti ne bo imela vlagateljica, te obresti bodo obogatele našega revnega, poštenega in trdnega obmejnega človeka s tem, da se bo njegova mladina vzgajala v duhu, ki je odlikoval naše prednike, ki so nam ustvarili to ljubljeno domovino. Obogatel pa bo tudi ves slovenski in jugoslovenski narod, ki z zaupanjem gleda na naše obmejne vasi, ki so naše naravne trdnjave. Dejstvo, da je spet učiteljstvo tu na delu, ki je akcijo za novo šolo započelo, zaintersiralo vse in tudi akcijo končalo ter izročilo njen sad kmečkemu narodu, je zopet veren dokaz, da so vse klevete, ki so naperjene proti učiteljstvu, češ da ne dela za narod in z narodom, ničeve, kajti dokazi pričajo o delu, ki ga opravljajo.