Jesenice dz
39
KOŠIR, S. Sma...
320097593
01
; tiko Košir
m
COBISS e S

Košir Stanko
Sma tace pa n'č dr'gače
Smo kalcršni smo
2002
Stanko Košir
Sma tace pa n'č dr'gače
Smo kakršni smo
Napisal, uredil in založil avtor: Stanko Košir Fotografije, razen šol in učiteljic avtor: Stanko Košir Dialektološko uredil avtor: Stanko Košir Slovnični del lektorirala: prof. Mira Smolej Tisk: Medium Zabreznica
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
39(497.4-16)
811.163.6’282(497.4-16)
398.9(497.4-16)
KOŠIR, Stanko
Sma tadE pa n'č dr'gače = Smo kakršni smo / Košir Stanko ; [fotografije, razen šol in učiteljic Stanko Košir].
- Gozd Martuljek : samozal., 2002
116592640
Slika na naslovni strani: Bukavjeva domačija (Bukavje) Foto: avtor Stanko Košir
Prosvetilo
Knjigo posvečam vam fizičnim delavcem vseh strok in kategorij, ki klonete, ker se ne zavedate, da ste člen verige, ki nekaj pomeni samo, če je cela. Mogoče premalo tudi tega, da je vsako pošteno delo častno, predvsem pa ne, da vam nihče ne bo mogel očitati kam ste z vašim početjem ta naš svet pripeljali.
Stanko
Jesenice dz
39
KOŠIR, S. Sma...
320097593

COBISS o
JESENICE z
L del
UVOD
“Uh kakšen je”, radi rečemo, če je nekdo le malo drugačen od drugih, oziroma kot smo si ga sami zamišljali. Ne ravno tak, ampak drugačen pa ni samo on, pač pa mi vsi, smo takšni in nič drugačni, pri tem pa seveda nič krivi. Končno ne vem zakaj bi sploh morali biti, saj smo vendar živa bitja in nismo narejeni vsi po enem kopitu. To je veljalo za posameznike, kot cele generacije in že vsa obdobja. Res pa je eno. Ljudje so bili iz ene generacije v drugo drugačni, ne pa bolj pokvarjeni. Za zdajšnjo velja posebej to, da so za nas stare vsa negativna početja bolj opazna, ker so pač manj ali pa celo nič prikrivana.
Bistvenih razlik torej nikoli ni bilo, ker ljudje so bili vedno samo ljudje pa nič drugega. Vedno so se rojevali z vsemi prirojenimi pozitivnimi in negativnimi lastnostmi. Med negativne sodita nedvomno želji po čimveč imeti in nič dati. Obe je možno s prizadevnostjo in zgledi odgovornih, kar so nedvomno starši, šole in vsi, ki naj bi bili za to tu, nekoliko ublažiti, nasprotno pa tudi še poslabšati. Odvisno je torej od vzgoje, zgledov, danih priložnosti in končno od načina ugotavljanja in preprečevanja nedovoljenega oz. prepovedanega.
Po vrstnem redu bi moral nekaj reči o nekdanji in ker sem star, tudi moji vzgoji. Ker pa sta nekdanja vzgoja in izobrazba tema tega dela knjige, boste nekaj o tem še brali. Kakšni sta zdaj, pa mislim, da vemo. Sam sem prepričan, da nam manjkajo: trda roka, lepi zgledi in fizično delo, pa ne samo otrokom in mladini. O zgledih, ki so jih bili deležni nekdaj otroci in mladi od staršev in ostalih ne vem veliko povedati. Ko sem bil otrok in še nekaj let pozneje, se je pri nas samo delalo, hodilo v cerkev in dosti molilo tudi doma. Slab zgled je dajal tisti, ki je zanemaril versko dolžnost, nerad delal, tepel živino, grdo klel, kar je bilo seveda tudi greh, mogoče pa počel še kaj, česar se več ne spomnim.
Če je slučajno prišlo do kraje pridelkov na polju ali dreves v gozdu, je bil izid odvisen od marsičesa. To so bili seveda redki in posamezni primeri, ki pa se niso obešali na veliki zvon, kot se je reklo obširnemu razpravljanju. Ne zaradi storilcev, ki bi si bili to še kako zaslužili, pač pa njihovih domačih, ki pri tem niso bili krivi.
OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE
Znan mi je primer, ko je gospodar zasačil domačina s polno vrečo koruznih storžev, Id jih je nalomil prav na njegovi njivi. Storilec je vrgel vrečo (žaldj) pred gospodarja in rekel dobesedno tole: “Tle ga maš pa me ancajgi, č' me upaš, a b' rad pafTv!” To je pomenilo dobesedno: “Tu jo imaš pa me prijavi, če si upaš, in če bi rad pogorel!” Tako je seveda ostalo. Za dogodek se je sicer zvedelo, kdo je bil tat, pa je šlo z njima v grob. Kot sem rekel, samo zaradi nič krivih domačih pa še pogoreti takrat, ko ni bilo požarnih zavarovanj, bi pomenilo propad domačije.
Takih zgledov, kot smo jim priča zdaj, nekdaj na vasi in celo na deželi, ni mogel dajati nihče. Seveda pa nisem prepričan, da je bilo povsod vse samo lepo in prav. Ve se, da o takih stvareh nista poročala ne župnik v cerkvi in ne občinski sluga po maši na prostoru pred cerkvijo (na garice). Tudi časopisi, če so jih ljudje sploh imeli in vsi znali brati, o tem niso poročali.
Za tiste, ki niso preveč zares jemali božjih, predvsem pa šeste zapovedi, je seveda bilo nekaj priložnosti. Mislim pa, da so bili včasih vsi, predvsem pa moški, zadosti verni, da zapovedi niso prepogosto kršili.
Glede na kraj moram ugotoviti, da je bilo nekdaj malo tega, kar bi se dalo pred sokrajani skriti, še manj pa prodati ali posredovati naprej. Cesar pa ni bilo, se ni moglo krasti. Avtomobili, kolesa, orodje, radijski sprejemniki, in mobiji, torbice itd, so sodobna vaba. Kako bi se vedli ljudje ob vsem tem nekdaj, pa se sprašujem tudi sam.
Da pa ne bo vse samo v znamenju nekakega poštenja, je pa treba vedeti tudi to, da so že davno tega delovali cestni roparji, ki so svoje žrtve, predvsem spremljevalce poštnih kočij celo pobijali. Spominjske table, ki so bile pribite po drevju ob cesti, so spominjale nanje. Nekaj že čisto obledelih in nečitljivih, pribitih na smreke, ob cesti na Tabrah, približno tam, kjer zdaj gradijo čistilno napravo, se celo sam spornim.
Kakšne so bile nekoč kaznovalne metode, se ne ve. Če so razbojnika prijeli, so ga gotovo obglavili. Zopet pa se ne ve, če se je o tem kaj govorilo.
Kako so obravnavali tatove, ko sem bil sam še otrok, se ne spomnim. Niti tega ne, če jih je kaj dosti bilo. Vem pa za nekatere izpred približno petdeset let. Po drugi svetovni vojni torej. Oseba, ki je pone-
verila takratnih petsto tisočakov, je odsedela pet let, druga za pribižno dvestopetdeset tisoč pa tudi dve leti. Primera sta bila, kot vem, precej osamljena, čeprav so bili težki povojni časi, ko so se mnoge družine komaj prebijale. Moglo bi se jih bilo zgoditi več, pa se jih ni, kar pomeni, da so bile razmeroma visoke kazni učinkovite.
To je bilo seveda pred davnimi leti. Odtlej, so se razmere, ki so rezultat drugačne vzgoje, zgledov, priložnosti, in načina obravnavanja nedovoljenega, občutno spremenile. Kako bi se vedli nekdanji krajani, v današnjem času pa lahko samo ugibamo. Star pregovor, ki sem si ga dobro zapomnil glasi “V prazni hiši ni težko biti pošten.” Toliko naj bo za uvod v prvi del.
VZTRAJAM
Ob izidu prve knjige sem bil prepričan, da je zapisano vse, kar bi moglo koga zanimati v zvezi z življenjem naših prednikov v vaseh Rute in Srednji Vrh. Se trdneje, ko mi je uspel tudi Slovar rutarških in srenških narečnih besed, s kar nekaj nad osem tisoč domačimi govornimi gesli. Prepričanje pa je splahnelo, ko mi je neki znanec rekel dobesedno tole: “Kronika ti je uspela, domačih besed pa ti manjka v besednjaku najmanj polovica.” To je bila torej njegova ugotovitev in o tem sem bil celo sam delno prepričan. Brez pomišljanja sem se odločil, da ne bom odnehal ampak vztrajal in v spomin skušal prildicati čim-več naših, še vedno nenapisanih govornih besed in jih v pisni obliki posredovati tistim, ki jih bodo znali ceniti in nepopačene posredovati naprej.
In res, trudim se pa celo uspevam. V spomin vabim dogodke iz bližnje in daljnje preteklosti, pri čemer pa je zanimivo to, da se včasih kar vidim med davno živečimi vaščani tam, kjer se je nekaj zanimivega dogajalo, delalo, govorilo, koga opravljalo, ga grajalo, mogoče svarilo, zasmehovalo ali opozarjalo, mu lahko celo grozilo, nad njim robantilo, se s kom šalilo, prav posebno veliko pa pelo pesmi z domačimi besedili.
Naj je šlo za karkoli, vedno in povsod se je slišala samo domača beseda. Med izjavami, neglede komu so bile namenjene, je bilo izrečenih vse polno domačih, zdaj .zame pomembnih besed. Prav te so, Id jih zbiram in hočem v sklopu izjav posredovati vsem, Id jih bodo z zanimanjem prebirali, si jih zapomnili in kot kulturno dediščino, na primeren način naprej posredovali. Ti ljudje se jih gotovo ne bodo sramovali, ker se zavedajo, da so del govorice naših prednikov, torej tudi njihovih staršev. Za nas vse je bil namreč domači govor materin jezik, nekdaj prva in edina slovenščina.
S spomini, moram priznati, nimam težav. Mogoče se zdi komu smešno, če rečem, da ima nekaj zaslug za to celo moja starost. Zaradi nje sem se poslovil od skal, vrhov, grebenov in tudi grabnov. Celo hribi, ki so sicer porasli, pogled z njih pa je samo navzdol, mi niso več namenjeni. Na eno in drugo me zdaj vežejo le še spomini. Zbirka
nekaj zanimivih naravnih eksponatov od tam gori mi spomine uspešno dopolnjuje.
Ker je starostno odrekanje nekaj normalnega, saj čaka slehernega, Id prej ne umre, sem se z njim že sprijaznil. Vztrajam tu spodaj, hodim po poljih, senožetih, pašnikih in gozdovih. Zaradi zanimivih naravnih figur, Id so bile vseskozi moj hobi, se nisem odrekel niti produ, do koder jih prinašata voda in grušč. Nekaj zanimivih njihovih posnetkov boste našli med tekstom v knjigi.
Kjer ni poti, uporabljam bližnjico, čemur bi se po domače reldo, da “gr'm, ki na gih”. V mislih sem seveda vedno tam, kjer se je včasih kaj zanimivega dogajalo. Kaj vse pa se je, prav tu, nekje blizu ali mogoče nekoliko stran, bi težko napisal. Prav zanimivo pa je, da se mi včasih po glavi motajo celo izjave o namišljenih dogodkih, ki bi se bili lahko ali bi se celo morali tam nekje dogajati, pa se ne vem zakaj niso.
Da se je povsod tam govorilo samo po domače, vemo vsi. Malo kdo pa ve, da so bila ta dogajanja pospremljena s številnimi neresnimi, nič lepimi in šaljivimi izjavami, pogosto s kar grdimi opazkami in primerjavami, raznimi vzdevki, vam moram pa šele povedati. Ob takih priložnostih, so nastajale prav te narečne izjave, ki se jih zdaj spomnim. Kot že večkrat, mi bodo prišle prav pri pisanju tudi te knjige. Moj osnovni material za nastajanje vseh knjig, so zmeraj bile.
Če bi zdaj kdo želel vedeti, zakaj so za mene prav te izjave tako zelo pomembne, da jih pišem, mu povem, da je v vsaki od njih, vsaj po ena naša govorna beseda, Id je Idjub tolikšnemu številu že napisanih, še vedno nikjer nisem uporabil. Jo pa seveda hočem, ker je vsaka en del naše govorice. “Šprahe” Dragocena kulturna dediščina in ne sme v pozabo.
Bralcem se opravičujem, če bodo med branjem te knjige ugotovili, da so nekaj podobnega že nekje prebrali. V njej sem namreč napisal kar precej o nekdanji oz. naši vzgoji.
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Na začetku boste prebrali nekaj zanimivosti v zvezi z načinom izobraževanja naših prednikov. Ker sem star, seveda tudi o meni in meni enakih. Napisanega je nekaj o vzrokih, zakaj so se naši predniki vedli drugače, kot smo se npr. mi pozneje, posebno pa še, njihovi stanov-sld kolegi danes.
Ker sem želel biti čimbolj temeljit, nisem mogel obiti samega sebe, sem pač eden tistih, ki sem vse kar bo napisano podoživljal in prav zato tudi pomnim.
Mogoče bo imel kdo od bralcev občutek, da vsiljujem svoj življenjepis, kar pa, verjemite mi, ni. V življenju sem ga namreč kot uslužbenec, zaradi stalnih sprememb oblasti in režimov pisal tolikokrat, da se mi danes gnusi. V tem primeru gre zgolj za pojasnilo razlik, ki so nastale pri vzgoji in izbraževanju med generacijami. Prav zaradi njih, prihaja med ljudmi do raznih ugibanj, zmotnih trditev in celo razhajanj.
Zdaj pa najprej nekaj, kar mogoče ne sodi ravno tu sem, je svojevrstno pojasnilo in del našega domačega narečja pa najbrž ne bo preveč narobe, če tu ostane.
“Svet je krivičen.” Take in podobne izjave so izrekali že tisti, ki so živeli davno pred nami. Ene, ki spada mednje, se spominjam iz svojega otroštva. Sam ne vem, zakaj sem jo vzel tako zelo resno. Mogoče zato, ker so jo izrekli moj stari oče, tj. Zgornji Zimovc, med pogovorom s stricema in sosedom. Premajhen sem še bil, da bi lahko razumel, o čem je tekla beseda. To seveda danes, predvsem pa na tem mestu, ni niti pomembno. Govorili so gotovo o nekom, Id je postal po krivici nekoga predmet obsojanj in ugibanj med ljudmi. Pri tem pa mislim, da niti oni niso bili enotnega mišljenja. To trdim, ker so oča enemu od njih, kar z nekoliko povišanim glasom reldi: Nd absoji, ki ta u tri dni, £ £ sam nis' gviš'n pr' čem se, kdu 'ma prste umes pa če j' ta prav urž'h! To naj bi pomenilo: “Ne sodi prehitro, če niti sam ne veš, kdo stoji za tem in v čem je sploh vzrok.” Očevo opozorilo mi je bilo tako všeč, da se mi je vtisnilo globoko v spomin. Za mene je bilo upoštevanja vreden nasvet, Id sem ga v živjenju upošteval tudi sam, pred-
vsem v pogovorih z ljudmi z različnimi mišljenji. Vedno pa takrat, ko se je bilo treba odločiti za ali proti pa tudi takrat, ko se je bilo treba odločanju samo ogniti. Zadnja narečna beseda v očevi izjavi je bila “urž'h”, ki je v tem primeru pomenila vzrok za pretehtano odločanje. Prav njo sem si tudi posebno zapomnil. Rabil sem jo pri pisanju narečnih pripovedi, v mislih pa imel že med razmišljanjem o njihovem različnem pomenu.
Mi, tu živeči krajani, uporabljamo to besedo v domačem govoru zelo pogosto, tudi takrat, ko ima v stavku različen pomen. Konkretno kakšen pa nam vedno pove vsebina stavka. Napisal sem nekaj praktičnih primerov in v prvem uporabil prav ta samostalnik “urž'h”.
C' j' se če k'j zabasavo, j' biv zmeram Id an urž'h.
Če se je nekje zataknilo, so vedno samo njega obsojali.
Prav ki zato, k' j' ga an ta prve usekav, je biv vs'ga urž'h.
Samo zato, ker je udaril prvi, je bil vsega kriv.
P'jan'c j' biv, pa za vse sa, ki nj'ga urž'h devale.
Bil je pijanec in vsi so ga za vse obsojali.
Za vsaka tdparija j' znav urž'h paj'skate.
Za vse neumnosti je našel vzrok.
Že naprej je m'v urž'h pašdderan.
Izgovor je imel že vnaprej pripravljen.
N'č druj'ga, kak'r ki na urž'h je čakav.
Samo na priložnost je še čakal.
Urž'h j' bva pa, nje prejšnja balez'n.
To so bile posledice njene prejšnje bolezni.
K' j' s' mo urž'h panudu, j' ga zagrabu.
Čim se mu je ponudila možnost, jo je izkoristil.
Da j' te pa tole gratavo, s' mogu mete pa ta prav' urž'h.
Za dosego tega cilja, si moral imeti res dobro podlago.
Kaga pa za an urž'h j' m'v, da j' ga not'r patvaču?
Le kakšen namen je imel, da ga je ovadil?
An urž'h j' že mogu mete.
Neki cilj je moral zasledovati.
Z urž'ham kak'r, da nekaga jiše, j' pr'šu samu, da j' ja vidu. Prišel je s pretvezo, da nekoga išče, samo da jo je videl.
Ker pa ta naš “urž'h” ni edina naša govorna beseda, Id v pravilni slovenščini pomeni eno, nekaj več pa v narečju, nadaljujem še z enim od narečnih glagolov t j. “tišate”.
Iti sam ad sebe j' mo pamagav garavc tišate.
Brez da bi ga bil prosi, mu je pomagal riniti ročni voziček.
Par j'h j' mogu fasate, da j' se navadu gob'c tišate.
Biti je moral nekajkrat tepen, da se je naučil molčati.
Pest j' ga mogvo nekam tišate, da j' šu ki mem' šanka u s'kret. Moralo se mu je zares nekam muditi, da je šel mimo točilne mize naravnost v WC.
Ta nov' čevlje sa ga jele tak' tišate. da j'h j' mogu do d j ate.
Novi čevlji so ga začeli žuliti in moral jih je med potjo sezuti.
Br'z ad'n druj'ga nista mogva, gvave sta skoz' ki vk'p tišava.
Glavi sta stikala, saj eden brez drugega nista zdržala.
Navadu s'm se tud' pr' leže ači vk'p tišate.
Naučil sem se ležati z zaprtimi očmi.
Ni dobro u seb' tišate, č' te k'j ni pa volje.
Preveč vase zaprt biti, ni ravno priporočljivo.
A m6'rš skoz' ki ta v n j'ga tišate?
Ali moraš res vedno riniti vanj?
Navaj'n je d'nar ki dama tišate, druj'm pa duž'n bite.
Ima navado držati denar doma, imeti pa dolgove.
Jenji ta u dr'nj tišate, s' ja n'č na boš prTterav!
Nehaj riniti v maso ljudi, če veš, da na času ne moreš pridobiti!
De t'j d'nar u varž't, s' ga ni treba skoz' Id v peste tišate!
Spravi denar v žep, ni ti ga treba stiskati v pesti!
J'g j' jevo v'n tišate, d ruj' ureme bo.
Jug pritiska, vreme se bo spremenilo.
Aba sta mogva dure fest co tišate, da ujejo ni pdgvavtvav. Krepko sta morala močno držati vrata, da ju ni premagal.
Paglej lota, kaj prsti more pr'd s'bo tišate!
Oglej si krta, koliko prsti zmore riniti pred seboj!
Tud' rob ad gat s' ga ni sm'v tišate. kaj' j' biv aklj'h.
Niti rob spodnjic se ni smel kože dotikati, toliko je bil občutljiv.
Pr' sred j' ga jevo tišate. ako j' padu pa Hd j' um'rv.
Pri srcu ga je začelo stiskati, zgrudil se je in bil takoj mrtev.
Ni ga jenjav za gurglj tišate. v'hko b' ga biv zadaju.
Ni ga nehal daviti, skoraj bi ga bil zadavil.
Kalene b' bva mogva vkp tišate. namest' s' j'h azraz'n.
Kolena bi morala stiskati, namesto narazen držati.
Kaj vel'k pr'h j' m'v, da j' mo začevo čeve v'n tišate.
Imel je tolikšno kilo, da so mu začela čreva siliti za kožo.
K'dr začne d'm k tvam tišate vede, da s' bo ureme spdmenu. Cim začne pritiskati dim ob zemljo, vedi, da se nam obeta sprememba vremena.
In zdaj pojasnilo. Ta dva primera sem napisal zato, da sem podkrepil moje ne vem kolikokrat že ponovljeno, pojasnilo, da ima včasih ena naša govorna beseda v slovnični slovenščini več različnih pomenov. Katerega konkretno, nam pa vselej pove stavek. O tem seveda nisem prepričal strokovnjaka, Id je imel pripombo na vsebino mojega narečnega slovarja. V njem sem namreč zapisal tudi nekaj govornih besed z različnimi slovničnimi prevodi. Vse samo zato, ker imajo v slovnični slovenščini različne pomene. Nestrinjanju bi se bil najbrž ognil, če bi bil knjigo naslovil Seznam narečnih besed “namesto” Slovar narečnih besed. To vem zdaj, tako počnem pa tudi tokrat bom.
Generalni štrajk
Skromno, pa vendar
Klic v sili
Počakati bo treba
Premagan
Zaščiten
Ob svobodo in okle
Pričakovanje
Pod težo bremena
Kralj tudi tu
Davno tega
Sodelovanje
Ne bo več dolgo
Končno sit
Na mami
Kdo ve, kdaj že?
Poslan od zgoraj
Brez matere

s
*
mm
Kam pa zdaj?
Jutranji posvet
Nesporazum
Živel in izumrl
Ribičem nepoznan
Usoda
Slovo
Vse je tuje
MEDSEBOJNE PRIMERJAVE
Primerjave, kakršnekoli že so, so pogosto neke vrste hobi in ne potreba vseh posameznikov. Z njimi se ubadajo ljudje vseh kategorij in mnogi tudi s takimi, ki zadevajo življenje naših prednikov, ki so živeli v naših krajih pred stopetdesetimi, stotimi pa tudi samo osemdesetimi leti in seveda naše, ki ga živimo v istem kraju zdaj. Razlike so in to tolikšne, da so za medsebojne primerjave neuporabne. Zelo zanimivo pa je poslušati nekatere, Id se jih lotevajo, kako gledajo nanje. Še bolj zanimivo pa je vedeti, v čem iščejo posamezniki vzroke zanje.
Zelo sem bil razočaran nad nekom, ki je vztrajno trdil, da je bila vsega slabega in drugačnega kriva nekdanja vzgoja. Ker spadam sam med tiste, ki smo bili take vzgoje deležni in nekaj o njej vem, se z valjenjem krivde na takratno vzgojo seveda ne morem strinjati. Nasprotno, trdim celo, da je bila zelo temeljita, v nobenem pogledu pa ne slaba. Nič bi ne bilo narobe, če bi nam danes koristila v marsičem za zgled.
Mislim, da če nekdo, ki se muči s primerjavami in odkrivanjem vzrokov za razlike, pri tem pa nima uspehov, naj raje razmisli in mirne duše namero opusti. Nesmiselno je ugotavljati razlike med nami, ki smo tu zdaj, in predniki, ki so v tem kraju živeli pred mnogimi desetletji, če ne celo pred celim stoletjem. Še večji nesmisel je iskati vzroke zanje in jih enostavno naprtiti vzgoji.
Mislim, da nam je, ali bi nam vsaj moralo biti jasno, da so se razmere po obdobjih, v vseh pogledih močno spreminjale. Ljudje, Id so tu živeli, so znali in morali svoje želje, potrebe in hotenja prilagajati vsakokratnim možnostim. To jim pri vzgoji, kakršne so bili deležni, seveda ni bilo težko. Takratnega življenja so bili vajeni, našega pa poznali niso. Trdim, da so bili celo srečnejši od nas, ki smo vsega presiti.
Tudi predniki so se znali pozabavati oz. poveseliti bodisi doma ali v družbi. Vzeli so si čas za pogovore in medsebojne posvete s sosedi. Nekdaj pa se je veliko molilo in tudi hodilo v cerkev. To sem seveda
okusil. Sicer pa se je dosti prepevalo, doma in v družbi. Tudi zaplesali so, seveda pa ob večerih in po hišah kar doma ali pri sosedovih. Občasno seveda tudi na veselicah, vse pa ob določenem času.
Z zgledi pridobljene slabosti, kot so prevelika iznajdljivost na račun nekoga tretjega, pohlep po tuji imovini, pa še kaj, so bile večini takratnih krajanov tuje. Če so zašli v težave, so jih skušali reševati sami, sicer pa jim je bila v oporo močna vera. Z njeno pomočjo, se jim je vedno na neki način tudi izšlo.
Razlike med našim današnjim življenjem in njihovim nekdaj, ki jih tako radi poudarjamo, motijo samo nas, ki se nismo sposobni niti v mislih postaviti na njihovo mesto. Nemočni smo in to zaradi privzgojenih grdih razvad, ki so posledica nelepih zgledov in prelahkotnega življenja. Temu bi se mirne duše lahko reklo grde razvade in zgrešena vzgoja.
Za primer naj nam služijo kmetje in fizični delavci, ki so bili nekdaj v teh krajih edini živelj. Izvzemam boljše stoječa gospoda, župnika in učitelja pa mogoče še koga, ki si je po takratnih merilih zaslužil predznak gospod in seveda temu primeren standard. Da imamo mi danes vsega na pretek in smo navkljub vsemu nezadovoljni ter po malo še godrnjamo pa se komaj zavedamo.
Oni pa so smeli oz. mogli pojesti le to, kar so z doma narejenimi primitivnimi orodji na pičlih površinah peščene obdelovalne zemlje sami pridelali. Sejati so morali vse vrste žit, tudi ajdo, pšenico in lan, za katere smo zdaj, podobno kot za koruzo, prepričani, da v naših krajih ne uspevajo. Da pa so bili krompir, fižol, bob in zelje, ki so jih tudi vsi sadili, njihova osnovna hrana, ni treba posebej poudarjati.
Zaradi potreb po mesu, maščobah, volni in kožah, so morali rediti tudi vse vrste domačih živali. Brez njih bi ne bili samo vegetarjanci, temveč bi hodili nagi, bosi in bi se ne mogli s čim pokrivati.
To, da so redili vse vrste domačih živali, velja seveda za kmete. Bogastvo takrat malega števila delavskih družin pa so bile samo koze. Le te je bilo treba pasti, ker če bi se gibale v naravi prosto, bi z objedanjem vršičkov mladih dreves povzročale preveč škode. Prav zaradi tega, jih kmetje niso ne vem kako cenili. Redili so jih, toda vsak le po nekaj repov, zaradi kakovostnega mleka, Id so mu pripisovali zdravilno moč.
Povedati moram še eno zanimivost. Kmetje, davno tega, konj Idjub njihovi lepoti, intelegenci in uporabnosti niso imeli. Zanje so bili razkošje (lukzus), Id si ga niso smeli, mnogi pa celo ne mogli privoščiti. Ko sem bil sam še otrok, sem živel na lunetiji. Takrat so jih nekateri večji kmetje že imeli. Seveda pa se volovskim vpregam zaradi njih niso odreldi. Vol je bil zanje tista vprežna žival, ki se je edina izkazala. Bil je močnejši od konja, lepo je izpeljeval tovor in zato polomil manj voz in sani. Če je bilo treba zavirati, je bil sposoben z lastno težo tovor tudi zadrževati. Da pa je imel le eno, in to samo prvo prestavo, ni nikogar motilo. “Tudi počasi se daleč pride,” je bila nekdaj zelo pogosto poudarjana trditev.
Se ena in to glavna volovska prednost je bila v tem, da je z leti, tako na moči kot na vrednosti pridobival, konj pa izgubljal. Da je odgnal kak kmet k mesarju vola, žive teže nekaj nad tisoč kilogramov, niso bili redld primeri. To je bilo dejstvo, ki so ga znali ugotovili tudi tisti, ki svinčnika niso znali držati v roki.
Mimogrede pa mogoče še tole: Za razmere prednikov, ki so bile za naše pojme neznosne, za takrat živeče pa kar sprejemljive, bi mirne duše lahko krivili oblast in rimsko katoliško cerkev. Obe sta bili vedno nenasitni, predvsem pa neizprosni. Nobene od njiju ni motila revščina, ki je bila posledica kopice lačnih in na pol nagih otrok. Tudi Zimovih štirinajst in Kajževih devet, kjer je bila doma moja mama, ne.
Kmetje so jima morali dajati desetino od vsega pridelka in prirastka živine. Plačevati še neke vrste davščin, po vrhu vsega pa delali tlako. No, tlako, so morali delati kar vsi, torej tudi delavci, ki niso bili lastniki zemlje. Izmikanja seveda ni bilo. Prva je imela v rokah oblast in vsa represivna sredstva, druga pa močno vero. Delovali sta sicer ločeno, vendar dokaj usklajeno. Kar je bilo za oblast grdo, prepovedano, nedovoljeno oz. nedopustno, je bilo za cerkev po navadi že greh, največkrat celo smrtni. Da pa je bil po cerkvenih pravilih smrtni greh že sam verski dvom, smo se pa menda učili. Vsi vemo seveda tudi to, da so se dobri vernild, kar so naši prednild pretežno bili, smrtnih grehov vedno zelo bali. “Daj cesarju, kar je njegovega, Bogu pa kar je božjega, ” je bilo znano reklo, ki je veljalo v vseh obdobjih in za vse župljane, torej tudi za tiste nekoliko manj pobožne.
Kot nisem mogel razumeti prepričanja prvega sogovornika tudi nisem mogel sprejeti trditve drugega, ki je bil zelo prepričan, da je
celo nekdanja pomanjkljiva, če ne že kar nična, šolska izobrazba kriva, da so bili včasih kmetje oz. krajani sploh, veliko bolj grobi, surovi, brutalni, neolikani in ne vem, kakšni naj bi še bili.
Seveda se z njegovo trditvijo ni moč strinjati, čeprav je res, da so se naši prednild vedli nekoliko drugače, kot se npr. njihovi stanovski kolegi danes. Vendar temu ni bila kriva kakršnakoli izobrazba temveč cela vrsta drugih okoliščin.
Ne vem, če je res treba nekomu posebej pojasnjevati, da so vsakemu živemu bitju, seveda tudi človeku, nekatere lastnosti že kar prirojene. Dva otroka se, npr. pulita za eno in isto igračo že v prvem letu starosti. Njun jok izraža nezadovoljstvo, ki je znak prirojene sebičnosti in jeze pa še česa. Ne vem, če smem o otrocih tako grdo govoriti? Je pa to seveda le primer, Id pa je uporaben tudi za vsa druga prirojena človekova nagnjenja.
Od vzgoje, pri čemer znatno vplivajo lepi zgledi staršev, vseh domačih in okolice, predvsem pa vidnih osebnosti pa je veliko odvisno, kaj bo iz posameznika v letih odraščanja postalo. Tu govorim samo o grobosti oz. surovosti, o ostalih lastnostih, o vzgoji, in vzrokih za našo drugačnost pa bom mogoče pozneje.
Vsi, predvsem pa mi stari, še nismo pozabili, da sta bili šiba in dlan, če ne celo palica in pest, do nedavnega običajni vzgojni sredstvi. Otroke so tepli starši, tepeni so bili v šoli, tepel jih je župnik, mojstri in pomočniki so tepli vajence, bili so tepeni še od ne vem koga, tepli so se med seboj, kakšne Idofute je bila mogoče deležna kaka premalo pokorna oz. preveč jezikava žena, že dvajsetletne fante so nas tepli pri vojakih itd. Zdaj pa se vprašajmo! Ali bi bilo sploh upravičeno pričakovati od tistih, Id so imeli vse to za seboj, še celo nežnost?
To je eno, drugo pa to, kar sem tudi že nekje zapisal. Vsako obdobje je bilo izpostavljeno nekim posebnostim. Spreminjal se je način življenja, menjavale so se delovne in življenjske razmere, z njimi potrebe, želje, hotenja in možnosti za njihovo uresničitev, pa še bi lahko našteval. Posebej je treba vedeti, da so se vzporedno z vsem, kar sem in nisem naštel, spreminjali tudi značaji ljudi. Na žalost pa vselej prej na slabše kot na boljše. To je neizpodbitno dejstvo.
Danes živimo v času, ko so palice in pesti zamenjala druga, nič manj boleča, če ne celo dosti bolj kruta, vzgojna sredstva in načini
kaznovanja. Na voljo so zopet le nekaterim, na žalost tistim, Id naj bi bili sami zgled otrokom in mladini.
Ne morem mimo občutka, da so mnoge nekdaj privzgojene in lepe vrline danes komaj še opazne. Trdim celo, da so se nam mnoge odtujile. O vzrokih bi težko, predvsem pa nerad, govoril. Težko pa bi me kdo prepričal, da bi bila nekdanja šolska izobrazba vplivala na vedenje naših prednikov.
Kar pa zadeva privzgojene lastnosti, h katerim spadajo: skromnost, zelo širok pojem lepo vedenje, vzorni medsebojni človeški odnosi, prijaznost, strpnost, ustrežljivost, potrpežljivost, vljudnost, prijaznost pa še in še, in če hočete tudi poštenje, za kar uporabljam enotno besedo “olika” ali po domače pa “manera” pa mislim, da našim prednikom glede njihovih zgledov nimamo česa očitati. Roko na srce in priznajmo si, da je tako,
Da so drugačni časi, je res, tako kot je res tudi to, da sem zaradi svoje starosti nekoliko obremenjen s starimi nazori. Tega se seveda tudi zavedam, sem pa vseeno napisal, ker pač tako mislim. In pomnim, koliko lepega, vzgojnega in za življenje uporabnega, so nam znali svetovati naši starši, sorodnild, učitelji, sosedje in seveda cerkveni predstavnild.
V danih okvirih so, oz. smo odraščali in tako vzgojeni smo mislim, da kar dostojno, preživeli vsa ta nič simpatična obdobja. Pretežno vsak je seveda vzel nasvete in zglede dokaj resno. Mogoče še bolj zato, ker so se, oz. smo se nekdaj vsi med seboj dobro poznali. Vsako odstopanje od splošnih in verskih navad bi večina sokrajanov obsojala. Besedi “pretežno vsak” pa poudarjam, ker izjeme s predznakoma plus in minus so vedno bile.
Res pa je, da naši predniki niso mogli v svojih otrok naučiti marsičesa, kar se danes dogaja in je za naše pojme grdo, sicer pa za mnoge že kar samo po sebi razumljivo. Nihče od njih, otrok ni učil kričati po cesti in okrog hiš, v katerih morda živijo stari in bolni ali od nočnega dela počitka potrebni ljudje. Tudi ne vijugati med odraslimi, grdo psovati, preklinjati v kar nekaj mednarodnih jezikih, streljati v človeka, četudi, je orožje samo igrača, skakati za žogo po travi in tujih vrtovih, govoriti s polnimi usti, žvečiti v prireditvenih prostorih, celo v cerkvi, srečevati odrasle ljudi predvsem domačine, brez pozdrava, voziti pse opravljat potrebo na tuje vogale, vrtove, njive, trav-
nike itd. Res je, kar veliko je tega, kar se nam starim, pa mogoče še komu mlajšemu, Id je drugače vzgojen, ne zdi lepo. Se pa, kot vemo, na žalost dogaja, nekdaj se pa hvala Bogu, ni, ker bi bilo preveč skregano z lepim vedenem, moralo, poštenjem in oliko.
Resno me zanima, če je ta moj nekdanji sogovornik še vedno prepričan, da je za vse, kar je bilo drugačno, kriva prav šolska izobrazba. Le ta je namreč danes na kar visoki ravni. Mislim in seveda tudi trdim, da z drugačnim vedenjem šolska izobrazba ni imela nič skupnega ne takrat in nima danes. Moja trditev pa seveda ne velja za vzgojo in zglede. Sicer pa je tudi zdaj novo obdobje in nič drugega nam ne preostane, kot nanj se moramo navaditi, kot so se morali vsi rodovi pred nami.
OD IGRANJA DO RESNEGA DELA
O pravem otroškem igranju ne morem veliko povedati. To zato ne, ker smo po mamini smrti oče in midva s tri leta starejšo sestrico živeli pri Zgornjih Zimovih, na kmetiji med samimi odraslimi. Edina sosednja, Spodnje Zimova kmetija je bila, v nasprotju z našo, brez otrok.
Medtem ko so se verjetno drugi otroci vsak po svoje le igrali, je bilo nama namenjeno le to, da sva se namesto igranja zgodaj naučila trdo delati. Čeprav je to malo žalostno, za najino poznejše življenje tovrstno igranje ni bilo brez pomena. Vedno in povsod sva se najbrž prav zato v življenju nekako lažje znašla. Delati je bilo pač treba, ni šlo drugače. Po mamini smrti smo se namreč priselili na kmetijo k starim staršem. Njen lastnik je bil še razmeroma mlad in neporočen stric. Razumljivo je, da za otroke, tak kot je bil, ni imel dosti smisla in naju ni preveč cenil. Posebno še zato ne, ker nas treh ni sprejel on sam temveč stara starša, Id sta mu kmetijo predhodno že izročila. To je pomenilo, da na njej oni niso več gospodarili. Za vse je bilo težko, njima smo se smilili, njemu najbrž malo manj pa vseeno. Vsi smo izdržali in ostali skupaj več kot cela štiri leta. Kakorkoli je že bilo, vse le ni bilo samo črno. Marsičesa lepega, predvsem pa koristnega, sva se prav tam naučila. Nasprotno od strica, Id naju seveda ni sovražil, pomi-Ijeval pa tudi ne preveč, sta imela naju s sestro oča in matija zelo rada.
Kot bi se dogajalo pred nekaj leti, se vidim v družbi starega očeta, ki smo ga vikali in klicali “Oča”. Vikali smo seveda oba, v njuni odsotnosti pa celo onikali. Stari mami smo rekli “Matija”. Med seboj sta se seveda tikala.
Na splošno se je vikalo nekdaj dosti več kot danes. Z vi smo naslavljali tudi vse strice in tete, neglede na njihovo starost, krstnega botra in botro, birmanskega botra oz. botro, vso cerkveno in posvetno gospodo ter, kar je razumljivo, vse neznance.
Mene so oča prav radi vzeli s seboj na polje, ko so šli ugotovljat, kako kaže letina. Tako so reldi nedeljskim sprehodom po polju, med njivami. Čeprav se je to dogajalo samo od spomladi do jeseni, so bili prav ti poletni meseci zame naj zanimivejši.
Njive, ena ob drugi in v dveh vrstah, so bile posejane z vseh vrst žiti. Skoraj istočasno so na njih valovila žita: pšenica, rž, ječmen in oves. Ajda in lan sta bili nižje rasti, zato v normalnem vetru nista valovili. Ob cvetenju sta bili enkratni. Barva ajdinih cvetov je bila lepo roza, lanena pa modra kot jezero, kadar se v njem zrcali jasno nebo.
Na dveh enako velikih njivah, je belovijoličasto cvetel lepo obsut krompir. Na sosednji, največji, pa je rasla visoka koruza. Iz nje so rinile na svetlo buče različnih velikosti. Njihovi cveti in plodovi so bili kombinirano zeleno rumeni. Nekaj manjših plodov je bilo še precej zelenih, veliko drobcenih pa komaj vidnih. Mnoge so komaj najavljali zlato rumeni cvetovi, raztreseni po štrenastih pecljih, Id so se raztezali po travi več korakov izven njive.
Med njivami so bili travnati pasovi, široki ravno toliko, da je bilo možno po njih peljati voz s konjsko ali volovsko vprego. Oča so jim rekli “meje”. Verjetno zato, ker so ločevale njive med seboj. Na koncu njiv so bile počezne meje, Id so bile nekoliko širše od podolžnih. Na njih je bilo možno obračati konja ali vola s plugom ali brano, ki jo je eden od njiju vlekel, ko so pripravljali njive za setev ali sajenje.
Travo, Id je zrasla prav tam, so še pred žetvijo pokosili in jo kar na mestu ali v kozolcu, če je bil prost, posušili. To je bila tista najboljša krma, Id so ji rekli ledina “Idina”. Čeprav je zrasla na delno pognojenih površinah in v ugodnih razmerah, je bila nizka, po strukturi pa čisto drugačna od tiste, Id je rasla npr. v senožeti. Rezala jo je samo zares ostra kosa. O tem sem se imel priložnost prepričati že sam in z lastno koso, ko sem bil star komaj sedem let.
Med travo po mejah je raslo vse polno Idmeljna “kumne” in kislice. Kumino smo morali otroci skrbno pobrati in znositi na pokošen prostor ob hiši. Nanosili smo je toliko, da so jo imela dovolj vsa gospodinjstva, tudi tista delavska, ki so bila brez lastne zemlje. Kislico smo žvečili predvsem otroci, včasih pa tudi odrasli nekadilci.
Danes na istem polju ni ne njiv in ne mej. Je pa seveda travnik, ki se poliva z gnojevko. Trava na njem je visoka, večkrat letno se kosi, med njo pa ni prekrasnih cvetic, ne kumine in ne kislice. Skratka ničesar več ni kar je tam raslo in imam v tako lepem spominu.
Se ena zanimivost je, Id je tudi nisem pozabil. Na obrobju polja je bil del slabega zemljišča, Id ga niso gnojili. Kraju so oča reldi “kvadič”,
kosili pa so ga samo enkrat letno. Na tem prostoru je cvetel vsako leto med travo pravi encian in tudi vse polno dišečih nageljčkov. Spomnim pa se, da sva nedaleč od tam, kraju se je reklo v “jami", z očam nabrala tudi nekaj mavrahov “smrčkav”. Mislim, da je bilo to prav takrat, ko sva natrgala tudi šopek šmarnic, da so jih oča v nedeljo med potjo, ko so šli k maši, odnesli na pokopališče v Kranjsko Goro. Nekdaj so mu reldi “ta barovšč Britof ’, še prej pa “mantava”.
Povedati moram seveda tudi to, da razen smrčkov, drugih gob jagod, borovnic, malin in brusnic, nekdaj nihče od domačinov ni nabiral. Pozneje, ko sem bil že šolar, so nekatere delavske družine vse drugo že nabirale, le gob pa tudi takrat še ne. Od vseh gob so krajani poznali in nabirali samo smrčke. Ker so rasli samo spomladi, njih količine pa so bile skromne, se jih menda nihče ni preobjedel. Sicer pa so bili kmetje takrat, ko je vse to raslo in zorelo obremenjeni z delom na polju in v senožetih. Za nabiranje ni bilo časa pa še en in to pomemben vzrok je bil. Denarja za nabavo sladkorja nekdaj namreč ni bilo. Vsaka gospodinja je pa vseeno poskrbela za primerno zalogo češminjovih in brinjovih jagod. Iz prvih so delale domač kis, brinove pa so bile menda zelo dobre kot domače zdravilo. Če je npr. moža ščipalo po trebuhu, mu je hitro odleglo, če je spil malo večji šilček (štamp'rle) borovničevca (ta čmičavga).
Ne tako pogosto kot na polje, kjer je narava ustvarjala pridelek, Id je bil pomemben za preživetje družine, sva si hodila z očam ogledovat tudi senožet. Tam se je poleti odločalo o tem, kolikšno število glav živine bo možno obdržati čez zimo v hlevu. Slaba letina, suša ali prevelika moča so bile za kmete prava katastrofa. Vsi, tudi oča in z njimi mi vsi, smo med molitvijo prosili Boga, da bi nam prizanesel z njimi.
O tem, kar se je sicer v senožeti dogajalo, ne vem prav veliko. Vseeno pa sem si nekaj dobro zapomnil in ne morem mimo, ker to prištevam k moji vzgoji oz. usposabljanju za kmečka dela. Prav tam sem se namreč kot šele sedemletni deček prvič pojavil med kosci, seveda z lastno koso. Medse me sicer niso uvrstili, kosil pa sem ob robu položnega dela senožeti imenovannega “Lengar”. Tam je rasla neke vrste trava, ki so ji rekli “čm'rika” in se je rada rezala. Baje je bila za živali neužitna, če ne celo nekoliko strupena. To mislim, ker sem moral vso pokošeno odbrati in znositi na kamnat griček, ki so mu rekli “groblja".
Drugo, kar je mogoče za koga komaj res, pa je dejstvo, da sem se v isti senožeti po štirih letih naučil svojo koso tudi sklepati. Se vedno jo znam in na istih klepeh sem sldepal seveda svojo še pred nekaj leti. Znanje mi je prišlo v življenju večkrat prav in trdim, da spada med mojo vzgojo.
Pozneje sem iz pogovorov starejših vaščanov ugotovil, da je bila nekdaj košnja v rovtih za mnoge, predvsem mlade, posebno doživetje. To bi za košnjo v naši, t.j. Zimovi senožeti, ne upal trditi. Vzroka sta bila najbrž kar dva. Prvi ta, da je senožet v dolini, zato se je prenočevalo doma. Drugi pa, da zaradi zadostne domače delovne sile za košnjo niso najemali ne senosekov in seveda ne grabljic. En sam dolgčas, bi se temu moglo reči. Kot otrok pri desetih, še manj pa prej pri šestih, o tem nisem bil sposoben razmišljati.
Tudi v gozd so me jemali oča s seboj. Delala tam sicer nisva, bilo pa je tudi tam nadvse zanimivo. Težko bi opisal, kaj vse so oča o naravi vedeli in kako so znali njihovo vedenje prenašati na mene. Zal se to ni dogajalo pogosto. Zdi se mi, da samo nekajkrat letno, vseeno pa poznam od takrat naprej, vse vrste dreves, grmičevja, plodov in vsega, kar raste in živi v gozdu.
Sele ko sem odrastel, sem se zavedel, kaj vse mora kmet znati oz. vedeti o naravi in o vsem, kar živi in raste v njej. V kakšni zmoti so tisti, ki imajo kmete za zaostale in njihov poklic izgovarjajo kot žaljivko. Prepričan sem in tudi trdim, da jim nobeden ozko usmerjeni izobaženec, katerekoli stroke, še manj pa neki povprečnež, v tem pogledu ne sega niti do kolen.
Oča so bili tudi velik ljubitelj ptic. Le teh pa je bilo nekdaj povsod veliko. Poznali so vse vrste, vedeli so, katere živijo samo v gozdu, samo ob vodi, pretežno na polju, na vrtu itd. Tudi to so povedali, katerih ni priporočljivo loviti, niti samo za pozimi, ker ne preživijo v kletki. Vedeli so, s čim se posamezne vrste ptic hranijo, kje gnezdijo, koliko mladičev imajo, kako se oglašajo oz. kako pojejo, skratka o pticah in mrčesu vse. O vranah in šojah, ki so delale na njivah škodo, čeprav so bile včasih tudi koristne, so imeli negativno mnenje. Niso mi sami povedali, da so nekoč vrano, ki je na njivi pulila komaj vzklilo koruzo, celo ustrelili.
Soje, ki so obirale spomladi češnje, jeseni pa po njivah zrelo koruzo, pri njih niso bile nič manj kot vrane na slabem glasu. Ker so zelo
neprevidne, so jih na čisto preprost način lovili otroci, pastirji pa tudi oča. Se žive so ponovno izpuščali, mrtve pa obešali na vrvice in so jim služile za strašila.
Postovke niso bile pomembne, čeprav so odnesle tu in tam kakega piščanca. Bolj osovražen pa je bil ropar kragulj, Id je moril in odnašal odrasle kokoši. Oča so mu nastavljali neke vrste past, ki so ji reldi “skop'c". Koliko uspeha so imeli pri tem, ne vem. O nehumanem niso radi govorili. Spominjam pa se kragulja, Id je bil z razprostrtimi krili pribit na hlevskem opažu “pvdnkah” na drugi strani dvorišča.
O VZGOJI STARŠEV
O pravih in starih starših pa nič več kot vsak drugi, bi nekdo pripomnil, saj jih imamo vendar vsi. Res je, zame, ki sem imel samo očeta, mame pa ne, sta bila pa stara starša, to je Zimova oča in matija v nekaj pogledih prava izjema, zato o njiju še posebej tole: Oča so postali dedič Zimove kmetije zelo mladi, ker so ostali brez obeh staršev. Ker ob prevzemu posestva niso bili polnoletni, so morali imeti po takratnih predpisih skrbnika “jerafa”. Koga jim je občina določila, ne vem, ni pa bistveno, ker je potekalo življenje na posestvu brez zapletov. Verjetno je bil eden od obeh botrov, kot je bilo takrat v navadi.
Kdaj je v tistih časih postal moški polnoleten ne vem, mislim pa, da šele pri petindvajsetih. Oča so se namreč toliko stari poročili, ker takrat skrbnikov pristanek ni bil več potreben. Za ženo so si izbrali komaj šestnajstletno, ne veliko in drobceno deldetce. To je bila torej moja babica ali matija, kot smo jih naslavljali. Vredno pa je povedati, da se jima v zakon ni mudilo, kar bi si marsikdo mislil.
Matija so take postave ostali in take imam v lepem spominu. Kljub temu, da so bili takorekoč še otrok, skrbnikovega pristanka niso rabili, ker jim ga kot ženski, Id so bile takrat brez vseh pravic, ni bilo treba imeti. Kar za tiste čase ni bilo nič nenavadnega, sta bila stara starša baje zelo v redu, pobožen zakonski par. Bog ju je obdaroval z nič manj kot štirinajstimi zdravimi otroki.
Skromnost v katero ju je življenje prisililo, sta voljno prenašala in v tem duhu vzgajala tudi svoje otroke. Pozneje pa seveda še naju s sestro, ki sva se znašla pri njih kot siroti brez mame. Ob njihovem trdem in obilnem delu, zgledih in naukih sva odraščala in se naučila stati na lastnih nogah.
Nekaj tega, kar sem se naučil od oča o naravi, sem že povedal. Vsega, kar so znali in mi bili pripravljeni razumljivo povedati ter praktično prikazati doma pa je bilo preveč, da bi mogel našteti. S tem, ko rečem doma, mislim na stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje (stalo). Njej dajem tu prednost. Tam se je namreč skladiščila krma vseh vrst in kakovosti, od najboljše do tiste, ki so jo pojedle čez zimo
ovce. Samo v zares slabih letinah, Id jih tudi ni manjkalo, pa celo goveja živina. Najprej seveda jalovci in šele potem krave molznice. Detelja in otava in vse vrste slam tj. pšenična, ržena, ovsena, ječmenova in koruzna, ki so bile po potrebi dodatek k senu, so bile skladiščene ločeno in vsaka posebej. Oča ali stric, tisti, ki je imel pač čas, jih je skupaj s senom, ob pomoči še koga na kratko narezal. Ročni napravi, Id je bila samo temu namenjena, smo rekli “stav za s'nu razrezate”. Vse narezano so med seboj dobro pomešali, da je nastala mešanica, ki so ji reldi “rezanca". Z njo so krmili “fotrdle” živino. Koliko slame je med mešanico posamezna vrsta živali pojedla, je bilo odvisno od marsičesa, predvsem pa od zalog sena, ki so morale zadoščati do spomladi, oz. do takrat, ko je šla živina na pašo. Živali, ki so v hlevu zimo samo preživljale, to pa so bile v prvi vrsti ovce, so ob pomanjkanju krme pojedle več slame kot sena. Krave molznice in tiste visoko breje, so bile privilegirane in so jedle samo seno. Ta kratko pa so takoj za ovcami potegnili jalovci. Oča so bili seveda zopet tisti, Id so mi na drobno obrazložili, zakaj mora biti prav tako.
Na štali je bilo še veliko vseh vrst uporabnega, primitivnega in z domačimi imeni poimenovanega, večjega in manjšega orodja. Oča so mi povedali, kako se kaki stvari reče, za kaj se rabi in zakaj mora imeti prav tak izgled. Zato da sem imel možnost vsa ta orodja že kot otrok praktično preiskusiti, je pa seveda poskrbel moj stric.
Prostori v pritličju pod štalo so bili hlevi, le eden od njih tako imenovani “fp", je bil pa prostor za listje. Med seboj so bili hlevi ločeni, imena pa so jim dali po vrstah živali, ki so bile zaprte ali privezane v njih. Bila sta dva kravja hleva, en ovčji, eden za goveje jalovce, četrti, ki je bil imenovan ta prašičji, je bil s steno ločen od kurnika (kumfkd). Kobila “liska”, Id je bila še pred nekaj leti luksus, se je zdaj prosto sprehajala v posebni stavbi na vrtu, ki smo ji rekli “hleve".
Kot otrok sem očave razlage kar dobro sprejemal, nisem pa mogel dojeti, zakaj in kako se drugače vedejo živali, ko imajo potrebo po parjenju in zakaj imajo lahko posledice pri porodu oz. pri “storjanju". Tudi razlik v vedenju posameznih vrst živali nisem opazil, pa čeprav se je vse to dogajalo vpričo nas, pri kokoših, zajcih, mačicah, ovcah in kozah.
Nekega večera sta si pa oča in stric očitala neko nepazljivost. Oba sta spregledala pojanje krave Cike, zato sta jo vodila “gnala" k Jurču, kjer so imeli ravno toliko starega bika “junca”, kot pri nas, baje en dan
prepozno in ni stala. Tako so oča trdili, jaz pa seveda nič razumel. Ugotovila sta, da bo treba počakati zopet tri ali celo šest tednov, takrat pa ne smeta prezreti njenega nenavadno prikrito šibkega pojanja. Ce bi se ponovilo še enkrat, bi ostali toliko dalj brez mleka in teleta.
Takoj zjutraj, ko sva bila z očam v hiši še sama, sem že hotel vedeti, zakaj sta peljala Ciko k Jurču, doma pa imamo našega bika, ki je predvčerajšnjim tako hitro skočil in nekaj onegavil tisto junico, ki sta jo prignala sosedova stric in teta. Oča, ki so bili do tedaj prepričani, da so bili na dvorišču priča dogodkom sami oz. samo oni trije, so zdaj vedeli, da sem si prizor, ki je potekal med sosedovo junico in našim bikom, dobro ogledal in da so se mi vsaj delno odprle oči. Kot vedno, jih tudi tokrat nisem spravil v zadrego. Tisto opombo, da je bik nekaj onegavil junico, so enostavno preslišali, meni pa vzgojno povedali, da se je paritve v sorodstvu tudi pri živalih, predvsem pa pri govedu, priporočljivo izogibati. Do težav lahko pride med telitvijo “storjdnjdm”, še prej in tudi pozneje. Naša Cika in bik sta pa od iste krave, zato sta v sorodstvu in to je bil vzrok, da sta jo vodila k Jurču. Odslej sem bil seveda na tekočem. Pa ne samo to, v spomin so se mi vtisnile očeve besede “tudi pri živalih", ki so jih izrekli v zvezi s paritvijo v sorodstvu.
Oča z ugotavljanjem znakov in razlik v vedenju živali v tistih obdobjih niso imeli težav. Vedeli so za vsako vrsto živali, od mačk, zajcev, psov, ovc, koz do krav, kdaj in kako pogosto se katera goni, kako se takrat vede, v kolikem času mora priti do paritve, da ne pride do ponovne gonje, kar pa seveda ni pri vseh vrstah živali enako. Tudi po kolikem času se lahko ponovi parjenje, da je uspešno, so mi povedali. Vedeli so seveda tudi, koliko časa traja brejost neke vrste živali. Celo za vsako domačo kravo so na pamet vedeli, kdaj je bila pripuščena (co sp'šena) kdaj mora teliti, ('md brst v'n).
Kot zdaj vemo, so imeli zg. Zimovi svojega bika. Bil pa je, kot smo pravkar ugotovili, namenjen predvsem sosedovim in vaškim kravam. Domačim pa samo, če so bile kupljene, ne doma vzgojene, torej niso bile v sorodstvu.
Pripuščanje je potekalo nekoliko prikrito očem otrok pa celo žensk. Oča, ki so bili zelo verni, si niso upali ali hoteli dovoliti, da bi prišlo zaradi pripuščnja njihovega bika, do kakih poželenj, s pohujšlji-vimi posledicami. Zanimivo pa je bilo to, da je to veljalo samo za domače krave. Ce pa sta se slučajno na dvorišču pojavila sosed in
soseda s kravo, Id je rabila bika, (č' j' se pojava), doma pa lastnega bika niso imeli, takrat so bile domače ženske deležne popusta. Lahko so bile celo navzoče, le midva s sestro, sva morala seveda samo kukati (špegati). Prav temeljito “špeganje", ki sem si ga privoščil, je bilo vzrok, da sem kot otrok tako dobro razumel očevo razlago o paritvi živali, ki sem jo pravkar opisal.
Tega, kar so Zimov oča, kot navaden kmet vedeli, znali in bili sposobni na primeren način povedati, je še veliko. Tole okrog živine so mi govorili brez ovinkarjenja, dokaj razumljivo in tudi strokovno. Zal mi je od vsega, kar so mi povedali, ostalo v glavi samo tisto splošno. Datumi in rold so mi v času precej nad sedemdesetih let izpuhteli. Ker pa vse ostalo, kar je bilo očavega, zelo dobro pomnim, pa mislim, da je delni vzrok za pozabljeno tudi to, da kot otrok marsičesa niti razumel nisem. Drugi vzrok je nedvomno v tem, da se v življenju z živino nisem imel priložnosti ukvarjati.
Niti najmanj pa ne dvomim, da so bili vsaj tolikšne očeve vsesplošne, delovne in moralne vzgoje kot jaz deležni tudi moj oče in vsi strici ter tete. Tisti mladi, ki jim šola rada stopi malo preveč v glavo, bi se morali zavedati, da jim na tem področju še veliko manjka, in da se kaj lahko zgodi, da jim bo celo vedno manjkalo. Nočem biti krivičen, trdim pa, da karkoli bo kdo v življenju postal, ne bo vedel vsega, kar so moj pol pismeni Zimov oča. To je dejstvo, nad katerim se izplača zamisliti. Velja pa predvsem za vse, ki mislijo, da vse vedo.
Kar sem o očavem znanju in vedenju povedal do sedaj, je seveda le nekaj. Sicer pa sta jih pridnost in mizerja, (tako so nekdaj rekli revščini), pripeljali do spoznanja, da tega, kar si sam narediš, ni treba plačati. Marsičesa, za kar niso rabili posebnega orodja in šolske izbrazbe, so se lotevali. Lesene vile za seno, grablje za listje, lesene lopate za sneg in žito, cepci, cokle, stoli za molžo krav, koši, korpi, korbce vseh oblik in velikosti ter uporabnosti, pasti za podgane, klopotci za strašilo šoj, pa še marsikaj, so bili njihovi izdeleki. Vsega naštetega sem se posredno od očevih sinov, tudi od mojega očeta, naučil narediti sam. Da pa se razumemo, nihče od nas ni počel tega za denar, vsi pa za svoj hobi, domače potrebe, predvsem pa za preizkus samega sebe.
Tako kot so usposabljali za življenje dečke in odraščajočo moško mladino oča, so deldice in dekleta nepismena matija. Ob njih so se
deldeta navadila vseh hišnih opravil, od ribanja tal, miz, Idopi, pomivanja oken, ročnega pranja z uporabo doma narejenega luga, kuhanja na ognjišču in v peči, peke rženega kruha, šivanja, pletenja nogavic, in še česa (štrikanja štumfdv, č n d s' k'j v'č), tudi kvačkanja (hekljanja) itd.
Že šolarke so bile vešče ravnanja z odraslimi in čisto majhnimi prašiči, Id jih je svinja šele skotila. Seveda tudi pozneje še vedno majhnimi, na katere je bilo treba ponoči paziti, da jih svinja ni poležala (pamandrdva).
Matija so dekleta naučili pripravljati živalsko krmo, Id ni v vseh letnih časih in za vse vrste enaka. Med letom je namreč treba rastoče prašiče krmiti z redko in zelenjavno hrano da niso predebeli. Drugo kar so dekleta zvedela je bilo to, da v poletni vročini, ob predobri hrani prašiči zbolevajo za rdečico. In končno so zvedela še to, s čim in kako jih je treba hraniti (pitate) pred zakolom.
Žensldh opravil v zvezi s Idanjem, bodisi prašičev, ovc ali koz, je toliko, da se o njih ne da pisati. Naj zadostuje, če povem, da je zelo dolga pot od zakola npr. prašiča pa do takrat, ko se znajdejo v shrambi ali kot so nekdaj rekli (w čimnate) vsi prekajeni kosi mesa, to pa so: stegna, rebra, glava vsi drugi manjši kosi, h katerim spada prekajena slanina in še zaseka v deži, zelo dolga. Veliko mora biti postorjenega, da je vse obstojno in da po potrebi čaka v shrambi tudi do pozne jeseni. Tega so bile vešče vse takratne kmečke gospodinje, h katerim prištevam tudi mojo matijo in vsa dekleta njihove vzgoje. Mnoge izmed njih so pozneje postale dobre žene in vzorne gospodinje. Tiste, ki so spadale v novo generacijo, so pač njihova gospodinjiva prilagodile novim razmeram, kar tako vzgojenim, kot so bile, gotovo ni bilo težko. Zanimivo pa je to, da se tak način vzreje prašičev, klanja, predelave mesa, slanine in drobovine, odkar pomnim, do danes, pri tistih, ki še koljejo doma, ni bistveno spremenil. Celo naše nekdanje okuse so mnogi prevzeli. Za marsikoga, je kos rženega kruha, ne preveč na tanko namazan z domačo zaseko, še vedno malica in pol. Da pa je naša domača mesena Idobasa poznana v domovini in po svetu, pa tudi vemo.
In če že govorim o vzgoji, naj povem še enkrat, kako temeljita je bila babična tj. Zimove matije. Moja devetletna sestra Slavica se je ob njih v štirih letih naučila vsega toliko, da nam je bila kot dvanajstletna šolarka sposobna samostojno voditi gospodinjstvo, čim smo se
vselili v naš skromni novi dom. Seveda zaradi tega ni zanemarjala zadnjih nekaj letnikov osnovne šole v Kranjski Gori.
V življenju je postala kmetica in uporabljala ob Zimovi matiji pridobljeno znanje iz gospodinjstva, kmetijstva, kuhanja, domače hrane, peke rženega kruha, nege otrok, streči starim ter bolnim ljudem itd. Ničesar ni pozabila, celo z vsem novim je bila in je še vedno na tekočem. O njej vedo vsi samo dobro. Hvaležen sem ji predvsem jaz, ker brez nje bi ne izšla moja knjiga Zgomjesavska kulinarika.
Tole pa naj bo predvsem za mlade. Stari nad šestdeset let že vedo, da je bilo v obdobju, o katerem pišem, v vasi samo nekaj trgovinic z najnujnejšim špecerijskim blagom. Ni pa bilo ne mesarja niti peka. Vse gospodinje so pekle kruh same, v domačih kmečkih pečeh seveda. Imele so jih vse hiše, tudi naša, čeprav je bila novejša in ne kmečka.
Vse kar je bilo treba pri in v hiši narediti, je moralo biti postorjeno ročno. Stroji, tako gospodinjsld kot gospodarski, če bi jih bili poznali, bi bili v vasi brez elektrike neuporabni. Za plin smo komaj slišali in če bi bil, je bil pri ljudeh na slabem glasu.
Na kmetih se je torej kuhalo do polovice prejšnjega stoletja, skoraj bi si upal trditi, izključno na ognjiščih in v pečeh. Železniške stražarnice, Id so jim reldi “ajz'nponarsče vahtarce", v katerih so stanovale izldjučno železničarske družine, so imele že od samega začetka vzidane pečice na trdo gorivo (šporherte). Razen teh, “vahtarc”, ki so bile železniška last, brez občinsldh hišnih številk, je bilo v vasi Rute le še nekaj novejših delavskih hišic in vse gostilne, ki so imele že vgrajene šporherte, s posebno pečico “protrorom”. V njih je bilo možno vzporedno s kuhanjem tudi kaj malega speči. Po ostalih kmečkih hišah, če se prav spomnim, so gospodinje kuhale še precej let kar na ognjiščih in v kmečkih pečeh, ki so jih kurili iz črnih kuhinj.
Kar precej je napisanega o vzgoji in vplivu mojih starih staršev na njihove otroke neposredno in posredno na nas vnuke. Na naju s sestro, ki sva ostala brez mame in sva pri njih več let živela pa prav gotovo. Rad in seveda moral sem to povedati, čeprav je vsega še veliko premalo, če sem hotel utemeljiti svojo izjavo, da sta bila moja stara starša nekaj posebnega.
Tako vzgojeni, so ju razen v postelji, posnemali vsi njuni otroci. Izjema je bil samo eden, Id pa se mu je v dveh zakonih rodilo še vedno le polovico otrok, kot se jih je njima.
Posebne izobrazbe otrokom nista mogla nuditi, so pa postali, kolikor vem, razen enega, ki se je zapil, vsi pridni, vestni, predvsem pa pošteni krajani. Sreča za vse, za starša in starejše sinove je bila v tem, da so se vsi že kot pastirji, nekje na Koroškem naučili nekaj govorne nemščine. Posebno še, da je železnica rabila prav take delavce, ki so bili po vrhu vsega še domačini. Kar pet za delo sposobnih stricev, med njimi tudi moj oče, so si služili kruh in dočakali skromne pokojnine prav pri železnici.
Vsi so se osamosvojili, nobeden od njih pa ni želel ostati doma, da bi nasledil posestvo. Verjetno iz strahu pred obveznostmi, Id bi jih lahko imel do ostalih bratov in sester, zaradi dediščine. Pozneje se je izkazalo, da je bil strah nepotreben. Noben od bratov in sester namreč ni zahteval dediščine od predzadnjega brata, ki je končno prevzel domačijo. Dobili so pa vseeno vsak nekaj lesa, Id so ga rabili za ostrešja skromnih hišic.
Sest bratov si jih je postavilo, z lastnim zaslužkom in delom. Vsi na kupljenih, ne na podedovanih domačih parcelah. Kmetija mora ostati cela, če hoče obstajati, so bili prepričani. Pretežno vsi so dolgo živeli in se med seboj do konca dobro razumeli. Bratu, ki je ostal na kmetiji, so po svojih močeh pri delu celo fizično pomagali.
Je tole za koga zanimivo ali ne, jaz pišem. Prepričan sem namreč, da so imeli Zimov oča še kako prav, ko so nas učili, da hlastanje po imovini in denarju ne vodi nikamor. Predvsem pa to, da bogastvo ni pogoj za srečo v življenju. Dokaz, kako pomembno in vzgojno vlogo sta v tem Zimovem primeru odigrali privzgojena skromnost in poštenost je, mislim na dlani. Prav bi bilo, če bi ju vzgojno kot mi, sprejeli tudi naši nasledniki.
OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE
NEKAJ O PRIPRAVAH NA ŽIVLJENJE
“Pri onegavili bodo pa kupovali”, tako so napovedovali prihod novega člana v neko hišo. Ce je napoved veljala za doma, se je pač namesto pri onegavih, reldo pri nas. Več ali manj vsi, celo otroci so to napoved tudi sprejeli. Bila je pričakovana in nikogar ni presenetila. Odkod ljudem denar za otroka, ki ga marsikje ni bilo niti za sol, se niso spraševali. Ni jih zanimalo, kje je dojenčke možno kupiti, niti po čem so. Vse je bilo prepuščeno času in babici “bab'ce” oz. ženički, ki je pozneje pomagala otroku priti na svet.
Ob porodu je pa šlo, kakor pač kje. V kmečkih družinah, bi rekel, še kar, v nekaterih delavskih mogoče tudi, seveda že težje. Težko ali celo obupno pa tam kjer so rodile nezakonske matere, ki so imele status dekel ali celo pestunj in so bile brez lastnega doma.
Kmečkim porodnicam je bila kokošja juha zagotovljena, delavskim mogoče, ostalim, ki niso imele doma pa le izjemoma.
Kmetice so ostajale obvezno teden dni v zatemnjeni sobi in postelji. Ce je bilo možno, tudi žene delavcev, o revicah, deklah in pestunjah pa raje ne govorim. V zvezi z njimi le to, da se je za nje s porodom komaj začelo, marsikaj pa so morale prestajati šele pozneje. Tu bi rad povedal le to, da je marsikatera mati, ki je seveda pozabila na lastno mladost in svoje početje, izrabljala bedo teh sirot, za grožnjo pred posledicami nečistega in zavoženega vedenja deklet.
Prva skrb družine, v kateri se je nekaj dogajalo, je bila čimprejšnji otrokov krst. Župnik ali njegov kaplan sta ga bila pripravljena podeliti oz. opraviti vsak dan v tednu in celo ob vsakem času. Da pa bi ne ostal kak slaboten novorojenček nekrščen, ga je smel v sili krstiti vsak katoličan, z izjemo otrokove matere. Kaj je moral krstitelj pri tem govoriti, je moral in mora vedeti vsak vernik. Ce je otrok preživel, so ga ponovno in to čimprej krstili še v cerkvi. Pri krstu, ki je bil svojevrsten dogodek, so bili navzoči samo duhovnik, boter in botra ter babica oz. ženska, ki je pomagala otroku priti na svet. Po opravljenem obredu, ki je potekal ob krstnem kamnu, so zapuščali cerkev skozi zakristijina vrata. Pred tem se je seveda vsak po svoji zmožnosti
oddolžil gospodu župniku za opravljen obred. Kranjskogorci so odhajali domov večinoma kar peš, Rutarjani, Serjani in tisti iz Podkuž, pa so se odpeljali s konjsko vprego. Doma pa takrat dogodka še niso proslavljali.
Ena zanimivost v zvezi s krstom dojenčka je bila v tem, da nobena mati pri njem ni mogla sodelovati. Vzrok je bil ta, da se je z njim vedno in povsod pohitelo, mati pa ni smela v cerkev, dokler ni opravila očiščevanja, tj. neke verske obvezne formalnosti, ki so ji po domače rekli “vpeljevanje". Priti je morala z otrokom, v spremstvu babice oz. ženske, ki je sodelovala pri porodu, v zakristijo farne cerkve. Tam je župnik opravil svoj verski obred, vsi trije, brez župnika seveda, so obšli cerkveni oltar, se vrnili v zakristijo in po prostovoljni oddolžitvi župniku, zapustili cerkev skozi zakristijina vrata. Kaj več kot to, mi o tem niso vedele povedati niti žene moje generacije, ker so se tega samo še bežno spominjale.
Otroke, Id so se rodili v družini, so matere dojile najmanj eno leto, mnoge dve in ne redke celo več. Vztrajale so, in če sem prav informiran, ne samo zaradi otroka, temveč tudi zato, ker so bile trdno uver-jene, da je to neke vrste naravna, po porodu pa zaželjena kontracepcija, ki je niti katoliška cerkev ni smatrala za greh. Če se kateri ni obnesla, so se pač sprijaznili, ker je bila taka božja volja. V prepričanju, da je vse na svetu za nekaj dobro, so bili kar potolaženi.
Od poroda naprej do vsaj enega leta otrokove starosti, neglede na to, kaj in kdo je bila njegova mati, je bilo vsakemu novorojenčku usojeno, da je ležal povit od vratu do prstov na nogah v zibelki, v kakem predalu omare pa tudi kar v zaboju, če so se rojevali v krajšem časovnem zaporedju. V tem času je bila skrb vsake matere, dojenje. Nje same, njene pomočnice, oz. večje hčerke ali tete, če je bila pri hiši, pa tudi previjanje.
Sicer pa se včasih z dojenčki niso veliko ukvarjali. Če so postali preglasni, so jih potolažili s kamiličnim čajem ali z doma narejeno dudo “cucdm". Zanjo so uporabili primerno veliko in oprano platneno krpo. Napolnili so jo s kruhom, povezali z lanenim sukancem in pogruntacijo najprej sami dobro prežvečili. Prav zanimivo, otrok se s te vrste dudo “cucam”, ni samo tolažil, temveč tudi hranil. Ko sem bil sam dojenček, je bilo pravo dudo, kot vem, že možno kupiti. To doma iz cunj narejeno pa poznam samo iz pripovedovanja Zimove matije.
Da bi bili nekdaj vozili otroke k zdravniku, nisem slišal, še manj pa, da bi ga bili klicali zaradi njih na dom. Končno so bili zdravniki redki, brez lastnih prevoznih sredstev in zato težko dosegljivi. Ce je dojenčka kljub zdravljenju s čajčki pobralo, tako so temu reldi, ko je umrl, so ga položili na mrtvaški oder v srajčki, ki so jo ročno sešili iz metrskega kosa platna, ki sta mu ga ob krstu podarila boter in botra. “bot'trč pa bot'rca”. Na mrtvaškem odru mu je obvezno svetila tudi njuna, njemu podarjena krstna sveča.
Vse, kar je bilo treba v zvezi z dojenčki, otroki, porodnicami, bolniki, starčki, pa celo umrlimi, pri hiši postoriti, je bilo tudi treba vedeti oz. znati. To pomeni, da se je bilo treba ob nekom, ki je vse to znal, naučiti. Temu bi se gladko reklo del “vzgoje”.
OD ZIBELKE DO KONCA OSNOVNE ŠOLE
Malčkov ni bilo treba vzgajati, to se ve. Čim pa so jih sprostili povojev, so se začeli zanimati za okolico. Mame so že čisto majhne učile prositi z rokami, se sami pokrižati in ponavljati besede tata, mama, teta itd. Ko so shodili, so jih začele oblačiti v krilca (čiklce), brez spodnjic seveda, pri tem pa spol ni bil pomemben. Tako oblečeni (naprdvlfne) so se plazili in pozneje tudi že tekali po hiši in izven nje. Naučili so jih odzivati se na klic, kaj malega prinesti, rad kaj dati, predvsem pa ubogati. Od zgodnje spomladi do pozne jeseni so se igrali na prostem, se podili za kokošmi, pestovali mačke, domače zajčke ipd. Brez nadzora so opravljali kjerkoli v naravi malo, mogoče včasih tudi veliko potrebo. Stranišča, ki so bila povsod postavljena izven stanovanjskih objektov, so bila sumljivih gradenj, in majhnim otrokom niso bila namenjena. Za potrebe so si izbirali vsakič drug primeren kraj, seveda pa kar sami.
To je trajalo tja do šestega ali sedmega leta, ko so fantki začeli nositi hlače. Do takrat vidne razlike med spoloma niso bile zanimive. Celo za že odraščajoče ne, ali pa mogoče že in je šlo samo za prikrito sprenevedanje. Vsi, predvsem pa starši, so se prebudili šele, ko so postale razlike že tolikšne, da so vplivale na vedenje posameznikov in so jih morali opozarjati, da je opazovanje, tipanje ipd., grdo in smrtni greh.
Da pa so otroke učili že zelo majhne delati in ubogati ter brez ugovarjanja kaj postoriti pa se ve. Morali so v družbi z večjimi prebirati žita, robkati koruzo s storžev, nositi mami drva, zibati in tolažiti bratca ali sestrico, nakrmiti psa, skrbeti za lačne putke, zajce in ptice itd.
Že večji, ko so hodili že v šolo, so morali v prostem času z njiv kjer sta bili posejani rž in detelja, pobrati vse kamenje večje od oreha. Skupaj s pastirji so med počitnicami in ob nedeljah, ko so se vrnili od sv. maše, gonili živino na pašo. V hlevu so čistili kravja stojišča, pripravljali vodo za napajanje živine, na polju grabili seno, pulili repo, obirali koruzo itd.
Kidanje snega na dvoriščih in s poti ni bilo izldjučno njihovo delo, se ga pa niso mogli čisto ogniti. Kako se k temu delu pristopi, so jim prav radi pokazali tisti, Id bi ga morali sicer kidati sami, so se mu pa na ta način ognili. Tudi deklice se delu na polju in stali niso mogle ogniti. Tako kot dečki, so se morale navaditi vsega, čeprav so jim bila v osnovi namenjena le hišna dela.
Od kmečkih gospodinj, njihovih mam so se naučile toliko, da jim mestne gospodičnice njihove starosti z znanjem iz gospodinjstva, del na polju in še česa, niso bile kos. Prej kot so dokončale osnovno šolo, je znala vsaka kaj skuhati, na ognjišču ali v peči, seveda tudi na pečici, kjer so jo že imeli. Prišiti krpo na luknjo delovnih hlač, zakrpati (zaštdpfati) nogavice, previti otroka, nakrmiti prašiče, kokoši ipd. jim ni bilo več težko. Bil bi krivičen do njih, če bi ne povedal, da so pri štirinajstih letih znale vse same, naplesti (naštrikati) nogavice, rokavice z enim ali več prsti, kapo itd.
Prav zanimivo je, in splača se povedati, da se o puberteti najstnic nekdaj ni govorilo. Deldeta so jo prebolevala neopazno, brez upiranja, trmoglavljenja, ugovarjanja in še česa, pač vsega, kar se danes smatra za samo po sebi razumljivo. Kot moški trdim, da je šla mimo nas neopazno.
O igranju šolske mladine, ki je bila, kot vemo, precej zaposlena, bi ne vedel veliko povedati. Predvsem ne o sebi in sestri, ki sva živela pod Pečkami takorekoč brez vsake druščine. Sosed in soseda sta bila, kot sem že zapisal, brez otrok. Drugi otroci po vasi so se med seboj gotovo igrali več, seveda pa tudi oni brez kupljenih igrač. Sicer pa smo se, če smo prišli skupaj, podili, lovili in skrivali, plezali po drevju, strehah, skalah, se “fločkali”. Če nas nihče ni videl, smo metali odpadlo sadje pa celo kamenje. Za tarče smo si izbirali kaj najbolj primernega v naravi. Sadeži na drevju so bili za to zelo primerni. Zadetek v pločevinasto posodo je bil pa zelo lepo slišen.
Priljubljena je bila domača atletika. Izpeljati jo je bilo možno brez kupljenih orodij. Za skok v višino sta zadostovali dve pokončni, na grobo obrezani veji, za počez pa gladka palica, ki jo je bilo možno premikati navzgor po njunih rogovilah. Ker nismo imeli meril, smo skoke v dolžino primerjali kar med seboj. Tek na dolge proge smo se šli med potjo iz šole in seveda na izpadanje. Zadnja dva sta se preizkusila, doslej najhitrejša.
Kmečko stranišče
Zelo uveljavljena in poceni igra je bila frnikolanje, po domače rečeno “kaldjsanje”. Samo tolikšno število kroglic, kot udeleženih je moralo biti in bližanje k s peto v rušo narejeni vdolbini se je lahko začelo. Tisti, ki so znali vsaj malo računati, so se izkazali.
Cisto majhni otročiči so se igrali z doma narejenimi punčkami, mačkami in zajčki, lesenimi kuhalnicami, žvrkljami (rogljdme), lesenimi žlicami, orobkanimi koruznimi in odpadlimi smrekovimi storži itd.
Že predšolski otroci, predvsem pa šolarji, smo si po vzoru starejših izdelovali igrače kar sami. Lok, frača, vrbova piščalka, pisana vrbova palica in trobenta iz lubja, vetrnice in pasti za šoje, so bili izdelki, ki jih je znal narediti vsak sam. To so bila obdobja, ki bi se jim lahko reklo osnovno spretnostno usposabljanje otrok, ki so ga rabili v poznejšem življenju.
Skoraj toliko časa, kot so ga imeli na voljo za učenje in vzgojo učitelji, so za vzgojo otrok porabili doma njihovi starši, če so želeli, da bi postali dobri in delovni, pač taki, da bi jim v življenju ne delali sramote. Težko je na kratko pojasniti, kaj vse je bilo razen fizičnega dela, predmet domače vzgoje. Nekaj vzgojnih nasvetov, ki so bili otrokom in mladim posredovani se še spomnim. Napisal sem jih v našem domačem govoru, smiselno pa prevedel tudi v slovnično slovenščino. So kar številni, vzgojni in mnogi še vedno uporabni. Kogar bodo zanimali, jih bo lahko prebral na koncu tega dela knjige.
ŠE NEKAJ O
ŠOLSKEM IZOBRAŽEVANJU NEKDAJ
Kot vemo, je bilo obiskovanje osnovne šole obvezno že za časa vladanja cesarice Marije Terezije. Pouk je vedno trajal osem let, ne-glede na to koliko razredna je bila neka šola. Kranjskogorska gotovo ni bila izjema. Zato ne morem razumeti, kako je moglo priti v času obveznega šolanja do tega, da je bila moja stara mama, kot še veliko drugih krajanov predvsem pa krajank, nepismena. Pa še nekaj je, česar si tudi ne znam obrazložiti. Zimov oča, moj stari oče, so bili v tistem obdobju eden bolj redkih pismenih. Sami pa so povedali, da so se pisati in brati naučili v zasebni šoli, Id je bila v Kranjski Gori pri “Vožbavtu”. To smo vedeli vsi, ne samo jaz, ker niso povedali samo enkrat. Ponavadi skupaj z zanimivostjo, ki sem si jo še posebno zapomnil.
Zgodilo se je med poukom, mislim da desetih učencev različnih starosti. V sobo je baje vstopil neki moški in začuden izjavil: “Kam bomo prišli, če se že vse šola?"
Obvezne šole oča nikoli niso omenjali. Nekdo bi si mislil, da je pač ni bilo, vendar pa je biti morala in tudi svoj učni načrt je gotovo imela. V njem je bil vendar eden od glavnih in obveznih predmetov verouk, ki so se ga Zimov oča, po mojem prepričanju, zanesljivo udeleževali.
O šolski vzgoji mojih starih staršev bi bilo to vse, kar mi je kdo o njej govoril. To, da jaz o njej ne vem nič, seveda ne pomeni, da so bili krajani tiste generacije brez šolske predvsem moralne vzgoje. Prav zadnja je bila seveda osnova za njihovo poznejše pošteno in srečno življenje.
Ko sta obiskovala osnovno šolo moja prava starša, je v njej vladal red. Neopravičenih izostankov ni smelo biti. Ce se je kaj takega le primerilo po krivdi staršev, so kazensko odgovarjali. Mislim, da ne bo nič narobe, če izdam eno resnico. Tudi moj stari oča, so baje odsedeli v Radovljici v zaporu (u aresto) dvakrat po štiriindvajset ur zato, ker so mojega očeta uporabili za pastirja, namesto bi ga bili poslali v šolo. Vzgojno zanj in vse druge, ki bi lahko kaj takega počeli.
Kakšne izvenšolske izobrazbe smo bili mi otroci deležni, nam pa pove znano dejstvo, da je imelo tudi takrat delo prednost pred vsem ostalim. Delalo se je, v šoli pridobljeno znanje pa se je ob delu samo utrjevalo.
Sola je bila takrat ena za vse vasi v občini Kranjska Gora. Vasi Dovje in Mojstrana sta imeli lastno župnijo in občino, zato tudi šolo. K njej pa nista spadala zaselka Belca in Podkuže, pač pa do še nekaj let po drugi svetovni vojni v sldop kranjskogorske občine in župnije.
Pouk je trajal, kot še vedno, štiri oz. pet ur dnevno. Prostih sobot takrat ni bilo. Ker je imela kranjskogorska šola samo tri učilnice, smo imeli pouk dopoldne in popoldne. Moralna vzgoja in higiena sta imeli svojo težo v vseh razredih, četudi nista bili obvezna predmeta.
Sicer sta v šoli vladala red in disciplina. Prvi letniki smo držali roke med poukom na klopeh, poznejši pa obvezno na hrbtu. Govoriti med poukom ni bilo dovoljeno, pisati s sklonjeno glavo tudi ne.
Dvig dveh prstov je pomenil prošnjo za besedo, samega palca pa potrebo po VVC-ju. To zadnje je včasih kak učenec tudi izkoristil. Jaz osebno, moram priznati, zelo pogosto. Zaradi prepešačene sedemkilo-metrske poti od doma do šole, sem bil verjetno celo upravičen pojesti tisto jabolko ali košček kruha, ki sem ga prinesel s seboj. Pojesti pa kjerkoli že, tudi v stranišču, ker sem bil lačen že ob prihodu v šolo. Da se je to pogosto dogajalo, je bil vzrok v tem, da nas je kar malo prepogosto doletevala kolektivna kazen, ukinitev glavnega odmora. Meni pa se takrat seveda ni izšlo drugače, kot da sem dvignil palec, dobil dovoljenje za na WC, stopil na straniščno desko, gledal skozi okno železniško postajo in jedel. Že takrat je namreč veljalo pravilo “znajdi se”. Učiteljica, za katero je bil njen ukrep gotovo zelo v redu, predvsem pa uspešen, očitno ni pomislila, da so kranjskogorski šolarji zajtrkovali najmanj poldrugo uro pozneje kot mi Rutarjani in Serjani, predvsem pa jaz, ki sem moral ob vsakem vremenu in pred poukom prepešačiti celih sedem kilometrov.
O higieni pa tole: imeti smo morali porezane nohte, biti umiti, oprani in vsaj lepo zašiti, če že ne čedno oblečeni. Denarja za nova in lepa oblačila nekdaj seveda marsikje ni bilo.
Zamujanja pouka ni smelo biti in trdim, da ga skoraj ni bilo. Če se je kakemu učencu primerilo, je stal pred vrati, dokler zvonec ni oznanil konca prve ure.
Iz razreda smo odhajali kolektivno. V vrsti po dva in dva smo šli iz razreda do izhodnih vrat, vsi v en glas smo pozdravili “Zbogom” učitelja ali učiteljico in šele na enak odzdrav smo se zapodili na prostost. To je bilo na kratko nekaj o naši vzgoji v šoli, seveda pa se vsega niti sam več ne spominjam.
Da pa smo se otroci med osnovnim učenjem v šoli učili delati in se primerno vesti tudi doma, se ve. Za učenje izven šolskih Idopi pa so bila še kako pomembna druga dejstva. Ni bilo vseeno, čigavi otroci (so) smo bili, predvsem pa ne, kaj so bili starši. Vsak se je usposabljal za to, kar je videl, slišal in imel možnost početi doma. Ker sem bil brez matere, oče pa je bil železničar, brez imovine (grunta), takrat tudi še brez doma, sem se učil pri stricu kmečkih opravil. Veliko tega, kar sem se naučil mi je v življenju koristilo, četudi nisem postal lastnik kake parcele, še manj pa posestva. Star pregovor pravi: “Kolikor del poznaš, toliko mož veljaš, nikoli pa se ne ve, kdaj ti kaj prav pride. ”
Brodar
Razmišljanje
Med prvimi
SfflPl
Ob pesku ne bo šlo
Za manj zahtevne
Dojilja z Marsa
Skrb za nasledstvo
Opreznost
Poiskusiva
Rod mora ostati
Skrb za mladiče
Ob tej sem rasel
Sem pač bik
Na preži
Pride naj
Vrnitev v preteklost
Med nebom in zemljo
Sesedel se je
Srečen doma
VZGOJA PO KONČANI OSNOVNI ŠOLI
Že nekaj generacij pred našo, tudi tista, v katero so sodili naši starši, se je po osnovnem šolanju spraševalo, kam pa zdaj oz. kaj postati? Da bo na kmetiji lahko ostal in gospodaril le eden, je bilo jasno mladim in staršem. Neglede na to pa so vsi rojevanje otrok prepuščali kar vsemogočnemu. Kako bodo otroci, ko odrastejo, živeli, je bilo prepuščeno njim in staršem. Za nekaj let je imel mogoče kak mlajši brat ali sestra še prostor in delo doma pri starših, seveda pa samo dokler sam ni ugotovil, da dela samo za hrano. To pa seveda ni moglo trajati, razen če je bil pripravljen ostati pri hiši za strica oz. teto. Posebna izobrazba za kaj takega seveda ni bila potrebna.
Vsem drugim za delo sposobnim, je bila namenjena “pot pod noge” kot se je nekdaj reklo iskanju zaposlitve. Na srečo so bili to pretežno kmečki fantje, ki so bili, kot sem že povedal, vajeni kmečkih in mogoče tudi nekaj nekmečkih opravil. Ena od večih možnosti, ki so se je mnogi poslužili, je bila zapustitev doma in domače vasi. Nekateri so ostali na Kranjskem, drugi so odšli na drugo stran Karavank na Koroško, ne ravno redki pa celo čez lužo. Delo so dobivali pri delodajalcih, ki so bili sami, brez lastne delovne sile. Pri njih so postali fizični delavci vseh vrst in kategorij. Tudi samo hlapci so bili med njimi. Na Koroško, v nemško govoreče družine, so mlade pošiljali celo sami starši. Reldi so, da so jih dali učit se nemščine.
In res, naučili so se pogovorne, ki jim je prišla prav, če se jim je pozneje ponudila priložnost postati državni uslužbenec, seveda pa ob dodatnem učenju pisne nemščine. Postali so bolj pismeni od drugih in tisti, ki so želeli postati kaj drugega kot nekvalificirani delaveci, so imeli tudi to možnost. Z znanjem nemščine so lahko delali celo izven kmetijstva, bili pa so med njimi tudi taki, ki na to niso bili niti pripravljeni. O njih mogoče kdaj drugič, tu pa gre za nekdanjo vzgojo in izobraževanje.
Ker govorim o nekdanji vzgoji pa mogoče tole. Vsi, torej tisti, ki so ostali doma in tisti, ki so šli služit kruh po svetu in so se pozneje vrnili, so v življenju veliko pridobili, nekateri mogoče tudi koristili. Če nič drugega, bili so vešči del na polju, ravnanja z živino, ženske pa
še ravnanja z otroki in gospodinjstva. Vsi so znali biti skromni, pokorni, potrpežljivi, delovni, varčni, pošteni itd. Ko so v življenju postali sami svoji gospodarji in starši svojih otrok, jim je to prišlo prav.
Ko je odraščala generacija naših staršev, je bilo seveda zopet drugače. V šolo so hodili vsi, mogoče ne preveč disciplinirano, so pa. Po končani osnovni šoli, Id je bila takrat še dvorazredna, pa so seveda nastopile prejšnji generaciji podobne težave. Ostati doma in delati za hrano ali mogoče nekje na kmetih kot hlapec oz. dekla za obleko in obutev, je bilo tudi takrat možno pa še to samo le nekterim. Malenkostna razlika med generacijama je bila v tem, da so zdaj starši še bolj vneto vodili dečke na Koroško, v Kanalsko ali Dravsko dolino, služit za pastirje ali hlapce. Seveda k izključno nemško govorečim kmetom. Razlik pri zaslužku in v ostalih delovnih pogojih med deželami ni bilo, so se pa v enem ali dveh letih naučili nekaj pogovorne nemščine, ki jim je koristila pozneje, ko so se zaposlili. Priložnosti, da bi postali tam nekaj več kot to, kar so že bili, pa seveda ni bilo.
Toliko o odraščajoči mladini moškega spola, težje pa je bilo seveda za dekleta. Večina jih je ostajala kar doma in se ob materah pripravljala za bodoče gospodinje in matere. Bile pa so glede vsega odvisne od staršev. Tiste, ki se jim želja, da bi nekoč postale žene, ki bi vodile lastno godspodinjstvo, ni uresničila, so pač ostale pri hiši za tete. Tam so ostarele in vsaka po svoje je koristila v mladosti pridobljeno znanje.
Cisto pri vseh seveda ni bilo tako. Nekaj bolj odločnih, se je tudi takrat že odločilo za pot v svet. S šolsko izobrazbo, ki nam je znana, se seveda niso uveljavljale na odgovornih delovnih mestih, zaposlile pa so se kot gospodinjske pomočnice pri gospodi ali kot nekvalificirane delavke pri raznih obrtnikih. Marsičesa so se dodatno naučile in skupaj z doma pridobljenim znanjem so nekatere postale prav vzorne gospodinje pa tudi dobre žene.
Ko sem končal osnovno šolo jaz, je bilo seveda zopet drugače. Vsi, skupaj starši in mi smo se trudili, da bi noben od nas ne ostal brez kvalifikacije. Za nadaljnje šolanje se nobeden v vasi ni odločil. Ne zato, da bi bili vsi tolikšni antitalenti, temveč naši starši finančno tega niso zmogli. Na Jesenicah sta meščanska šola in gimnazija sicer bili, internat tudi, drag pa tako, da je bil delavskim staršem, kar so naši bili, nedostopen. Redni vlaki so seveda vozili, vozni red pa je bil prilagojen delavcem v tovarni, ki so delali v treh izmenah. Od šestih do
dveh, od dveh do desetih in od desetih zvečer do šestih zjutraj. O avtobusih takrat še nismo slišali, še manj pa o osebnih vozilih.
Nekaj več možnosti kot jo je imela generacija pred nami, smo mi vseeno imeli. V Kranjski Gori je bilo tisti čas že nekaj obrtnikov, nekaj trgovin in gostinskih obratov. Slaba stran vsega pa ta, da je bilo prostih učnih mest manj kot nas kandidatov. Zal so te razmere nekateri delodajalci malo prikrito izkoriščali. Kot vedno in povsod, se je tudi že takrat dogajalo, da sta igrala pomembno vlogo denar in poznanstvo, mogoče pa še kaj. Ne vem, če je bil zaradi tega, ker je bil oče samo žlezničar, še kdo prizadet, vem pa, da sem izvisel kot mizarsld vajenec.
Zaradi smole, ki sem jo imel, seveda nisem ostal čisto brez dela. Loteval sem se česarkoli, pasel sem živino, pomagal pri delu na polju, vključil sem se povsod kjer se mi je pokazala priložnost. Bilo je seveda hudo, ker sem bil brez rednega zaslužka pa še čas učenja mi ni tekel.
Seveda pa me ni zanimalo izključno mizarstvo in fizično delo, temveč karkoli mi je bilo dosegljivo. Vpisoval sem se v razne tečaje, ki so bili organizirani v Kranjski Gori. Bilo pa jih je za tiste čase kar nekaj in vseh sem se udeležil. V kateregakoli sem bil sprejet, je bil poudarjen red, točnost, disciplina in lepo vedenje. Psovanja in preklinjanja ni smelo biti. Čeprav je bilo vedenje ocenjeno pri sprejemu, je bil vsak tečajnik deležen tudi svojevrstne vzgoje.
Na enem teh tečajev, za katerega niti več ne vem, koliko časa je trajal, smo se učili nemščine. Bil sem eden najmlajših udeležencev in verjetno med uspešnejšimi. To mislim zato, ker mi je predavatelj ob zaključku tečaja priporočal nadaljnje učenje nemščine, kjerkoli se mi bo ponudila priložnost. Priporočila sem bil seveda vesel, možnosti, da bi ga uresničil, pa nisem imel.
Prav po naključju, se je zopet v Kranjski Gori, kmalu zatem začel nekakšen gostinsko turistični tečaj. Seveda sem se ga tudi udeležil. Tudi zanj ne vem več, koliko časa je trajal. Mislim pa da nekaj mesecev. Bil sem seveda zopet “Benjamin” in eden redkih moških. Od vseh udeležencev se spomnim samo nekega Franca, bivšega postreščka (londinarja) v Hotelu Erika v Kranjski Gori.
Ob zaključku tečaja smo priredili v Hotelu Razor nekakšen banket. Nanj so bili vabljeni razni več jezikov govoreči gostje z Bleda. Vodil jih je priznani gostinsko/turistični delavec, gospod Jelenc. Po končanem
delu me je vprašal, če bi mogoče želel postati natakar in se učiti na Bledu. Povedal je, da prihajajo na Bled pretežno nemško govoreči gostje, kar bi bilo zame, ki že nekaj nemščine razumem, posebnega pomena.
Z moje strani seveda ni bilo problemov, nekaj več pa z očetove, ki je kot železničar nadvse cenil samo železnico. Tam naj bi se po njegovih načrtih po izučitvi za mizarja, nekoč tudi jaz zaposlil. Izgledov, da bi kaj kmalu lahko postal mizar, pa kot sem povedal ni bilo.
Končno me je gospod Jelenc osebno pripeljal na Bled in me predstavil direktorjema Hotela Toplice in Hotela Union.
Od vsega, kar se je takrat dogajalo, sem si zapomnil edino to, da je gospod Jelenc na vprašanje enega od obeh “Kje si pa tega poiskal?”, odgovoril: “Ta je pa od tam, kjer čompe jedo.”
Za vajenca me je sprejel direktor Hotela Union, g. Juretič. Plače, kot vajenec, seveda nisem imel, sicer pa vse brezplačno. To pa je bilo tudi za očeta zelo ugodno. Ker pa so bili pretežno vsi gostje res petični Nemci, ki z napitnino niso skoparili. Denarja mi ni ravno manjkalo, sicer pa ga glede na velike obveznosti nisem niti rabil. V sezoni se je namreč delalo vsak dan v tednu, od šestih zjutraj pa pozno v noč. Pozimi seveda manj, delo pa se je za vajenca (Leerpoba ali pikolija) vedno našlo. Ugovorov, jadikovanja in slabe volje seveda ni smelo biti. Vse je moralo biti kot bi se danes reklo “okey”, tudi jedilni pribor, ki smo ga takrat še vsak dan loščili. Da o urejenosti in osebni higieni ne govorim.
Po dveh letih je očetu, ki ga je še vedno mučila ista želja, le uspelo najti zame v domači vasi prosto učno mesto tesarskega vajenca. Rad ali ne, sem se moral posloviti od Bleda in od gostinstva, ki sem ga že kar vzljubil. Učiti sem se začel tega, o čemer prej nisem razmišljal.
Neglede na to ali sem bil v novem poklicu srečen ali ne, je bil za mene in očeta velik plus to, da je moj novi mojster v nasprotju z ostalimi v kraju, ki so jim morali starši vajencev celo plačevati, nam vajencem celo plačeval urnino. Res pa je, da smo delali brez ugovarjanja in to vsak dan v tednu od jutra do poznega popoldneva, razen ob nedeljah in praznikih, ko smo bili vsi prosti. Od nas vseh je pri delu zahteval red, disciplino in poštenje. Niti žebljev nismo smeli obdržati v žepih, ko smo po delu odhajali domov. Lepa vzgoja, bi se temu reklo, ni kaj.
Takoj po izučitvi sem bil pozvan na služenje vojaškega roka. Ena zanimivost iz tistega časa je v tem, da nikjer in nikoli do takrat nisem
bil toliko poniževan, predvsem pa tepen, kot prav pri vojakih. Mlad kot sem seveda bil, vajen discipline, tepeža seveda ne, sem pa sprejemal tudi udarce kot en del moje vzgoje. Negativno pa se je to doživljanje v vojski odrazilo v tem, da sem nehote postal kronični sovražnik vojaščine in orožja.
To o sebi zveni mogoče kot neke vrste življenjepis, kar pa, kot sem že povedal, ni. Mislim, da so vsaj približno tako vzgajali vajence tudi drugi mojstri obrti, čeprav vem za izjeme, kjer so vajence celo tepli, seveda pa več kot mojstri, pomočniki. To se pri nas seveda ni dogajalo, niti kričanja nismo poslušali, preveč smo se razumeli med seboj.
Dekleta, neglede na to ali so se česa izučila ali ne, po takrat veljavnih zakonih niti po enaindvajsetem letu niso postala polnoletna in enakopravna. Služenje vojaščine jim je zato seveda odpadlo, marsikatera druga državljanska pravica pa tudi.
Vsi mladi, neglede na spol in kaj je po osnovni šoli kdo postal, smo hitro dozorevali in se temu primerno vedli. Marsičemu, se nismo odrekali, navkljub temu da smo bili za starše in še koga bolj otroci kot odrasli. Za tiste čase smo se imeli karfajn.
Od tu naprej je usoda posameznike različno premetavala. Vsak od nas je imel priložnost nekje pokazati, kaj od tega, kar so nam svetovali in nas naučili, je sprejel.
Predno začnem s športom in izjavami, naj rečem še nekaj. Vse, kar je že davno tega obstajalo, naj je šlo za katerekoli gradbene objekte, vseh vrst prevozna sredstva, stanovanjsko opremo, velika in mala orodja, si je moral nekdo izmisliti in seveda narediti.
Visoko izobraženih ljudi primernih strok nekdaj po vaseh, vsaj v Rutah, ni bilo. Da pa je vse moglo obstajati in koristiti namenu, so poskrbeli samouki ali mogoče eden od drugega priučeni: apnarji, oglarji, sekači, vozarji, žagarji tesači, tesarji, krovci, zidarji, mizarji, kovači, pečarji, tapetniki, usnjarji, čevljarji, krojači, mlinarji, lončarji pa celo urarji. Niti za najbolj navadne delavce, ki so drvarili, delali obrambne koše ob toku voda, kopali vodnjake, gradili plotove itd. bi si ne upal trditi, da so bili brez naučenega ali priučenega znanja.
Kaj vse pa so znale, zmogle in bile pripravljene narediti ženske, po hiši, na štali, v hlevu, na polju pa še kje, si komaj predstavljamo. Neglede na to ali je šlo za ženska ali moška opravila ali izdelke, mora-
mo vedeti, da je bilo za vse potrebno znanje in praksa. Ti ljudje so jo seveda imeli, čeprav jim je na drugi strani manjkala šolska izobrazba. Le te pa, kot vemo, pri samem fizičnem delu niso niti pogrešali.
Nasprotno od njih, bi se pa vsak, s kakršnokoli šolsko izbrazbo brez prakse, ki bi se bil lotil njihovega še tako preprostega dela, osmešil, ker bi ga enostavno ne zmogel. Rabil bi bil čas, p redno bi se bil usposobil za eno samo tako opravilo. To trdim, ker iz lastnih iskušenj vem, da je šolska izobrazba eno, praktično, predvsem pa garaško delo pa drugo. Obojega pa se je treba naučiti. Znan star pregovor se glasi: “Človek se uči vse življenje, nazadnje pa neumen umre” Pa še res je, le zavedati se je treba tega.
ŠPORT
Za kakršnokoli vrsto športa med našim osnovnim šolanjem in potem do vojaščine odnosno polnoletnosti ni bilo kaj prida poskrbljeno. Tudi priporočal ga nihče ni. Vsi, predvsem pa mi s kmetov, smo se kar ob delu rekreirali. Za to so poskrbeli doma in v šoli. Govorim o nas otrocih iz Rut in Srednjega Vrha, v mislih pa imam predvse naju s sestro, Breznove s stražarnice (vdhtarce) devetnajst in vse, so tudi živeli daleč stran od šole. Sleherni dan v tednu štirinajst kilometrov hoje, doma pa delo in učenje, je bilo pa menda kar zadosti. Sleherni dan v tednu pa posebej poudarjam, ker udeležba pri sv. maši ob nedeljah ni bila nič manj obvezna kot pouk, ki je bil vsak delovnik.
E 3
NASVETI
K' u tuja hiša prid'š kvob'k do dej!
Ko stopiš v hišo se takoj odkrij!
Spaštuj stare lj'di!
Spoštuj stare ljudi!
U iVdelje s' na deva, t'ga s' zavedi!
Vedi, da se ob nedeljah ne dela!
S p6h'nme ust'me s' na gavari!
Ne govori s polnimi usti!
Gavore k'd'r boš baran!
Govori, samo če boš vprašan!
Pamatri se, br'z n'č ni n'č!
Treba se je potruditi, brez nič ni nič!
Vse kar maš v'h ko zg'biš, znanje pa astane!
Vse lahko izgubiš, le znanja ne!
C' s' neki v6t'š boš zmogu, abed'n ni padu pam't'n na svet! Vstrajaj in zmogel boš, nihče se še ni pameten rodil!
Kd'r se us'kuj'š, se pr'č ad lj'di ab'rne!
Ko si brišeš nos, se obrni od ljudi!
Gibi u snVrlja pa na gvasno!
Kihaj v robček in ne glasno!
Reža pr' r' hvačah pa le zapenji!
Hlačni razporek imej vedno zapet!
S p6h'nme ustme s' na gavari to zamerki!
S polnimi usti se ne govori, tega se zavedaj!
Kana ta druj'm u b'seda skače!
Ne skači drugim v besedo!
C' z nekam' gavariš, ga u ači glej!
Ko z nekom govoriš, mu glej v oči!
Čer te n'č na briga, pr'č beže!
Kjer se te ne tiče, se odstrani!
Frderbarih bab pa palit'ce s' boj!
Pokvarjenih žensk in politike se izogibaj!
Č' k'j nucaš pafehti, 'nkle pa sam na vzeme!
Če kaj rabiš, prosi, nikoli pa ne vzemi sam!
Aberimo s' na puste panucate, špecaja rij tiste, k' sa za to pvačane!
Ne pusti se izkoristiti, naj tožarijo tisti, ki so za to plačani!
Ta srednja pot j' ta prava, te se drže da na boš zašu!
Vedno se drži srednje poti, da ne boš zgrešil!
Pa ceste pa pr' kraj' hode!
Hodi ob robu ceste!
Abene h'dabije na žganji!
Ne počenjaj hudobij!
Z adpiTme ačmi hod' pa sveto!
Po svetu hodi z odprtimi očmi, nič naj se ti ne izmuzne!
Čer te co vab j a pr'č beže, gvišno maja ana maj'nga!
Če te kam vabijo, se umakni, gotovo nekaj naklepajo!
Čvov'k' k' te u ači na pagleda ni k'j prida, te je rinavsče! Človek, ki te ne pogleda v oči, ni prida, je zahrbten!
Na pazabe, da sa farje pa ž'ndarje zav'lj svab'h lj'di tle.
Pomni, duhovščina in policija morata biti zaradi slabih ljudi.
Na vleč' na všete, č' ta druj mri s'bo gavareja!
Ne prisluškuj!
'Nkle na reče d'j, v'lik' lepše se šliše, č' reč'š a me daš!
Nikoli ne reci, daj, lepše se sliši, ali mi daš!
Na daj'j pdpombe!
Ne delaj opazk!
Na pljuvi pa tleh, ta u skret beže!
Ne pljuvaj na tla, v stranišče pojdi!
Us'kuj se, da t' na bo ad nosa kapavo!
Nos si briši, da ti ne bo od njega kapljalo!
Na pdklinji, ti na veš, kaku s' grdu šliše!
Ne preklinjaj, ne veš, kako grdo se to sliši!
Na kravarite s' cer j' navarno!
Ne plezaj tam kjer ni varno!
Na glej u čvaveka, k' je na kašna sorta pdzadjan!
Ne bulji v človeka, ki je kakorkoli prizadet!
Abenmo n'č svab'ga na narede, natura k'j rada nazaj udare! Nikomur nič slabega ne stori, narava se rada maščuje!
C' že pamagat' na misrš pa saj pr'č beže!
Ce ne nameravaš pomagati, se raje umakni!
Č' nekamo na v'rjem'š, mo kana reče važ'š, reč' raj še, j's pa dr'gač misl'm!
Če komu ne verjameš, mu ne reci, lažeš, ampak jaz pa mislim drugače!
Ta prav' cajt j'm pakaže, da s' ti tud' neki!
Takoj jim pokaži, da si tudi ti nekaj!
Na azveri se, ciklja s' do papraje!
Ne razkazuj tvojih stegen, krilo si povleci!
C' 1' mor'š, star'm pa bovn'm lj'dem pamagi!
Če je le mogoče, pomagaj bolnikom in starim ljudem!
Starše, strice, tete, bot'rče pa bot'rce vikama!
Starše, strice in tete pa tudi botre in botrice vikamo!
Na čavs'j pr' jede, kak'r preš'č!
Ne cmokaj pri jedi, to počne prašeč!
Kana tak' srk'j k'd'r ješ!
Nikar ne srebaj pri jedi!
L'pu s' abnaši pr' lj'deh!
Vedi se dostojno v prisotnosti drugih!
K'dr gr'š m'd lj'di s' paglej, č' s' zapet!
Predno greš med ljudi preveri, če si zapet!
Na hod' m'd lj'di z umazaiVme rakame!
Ne hodi z umazanimi rokami med ljudi!
Č' s' te z'ja, de roka na uste!
Pri zdehanju daj roko na usta!
Na timski lj'dem z durme, glih pr'd nošam!
Ne zapiraj ljudem vrat pred nosom!
Na važe, važ 'ma kradče naje!
Ne laži, laž ima kratke noge!
Na rabuti sadje pa tuj'h vrteh!
Ne rabutaj sadja po tujih vrtovih!
Na abeši se pa fure!
Ne obešaj se na naložen voz!
Na briše nos 1-d u rakavo!
Ne briši nosu v rokav!
Kd'r ješ, na leže z abem' v'kte na mize!
Ko ješ, ne sloni s komolci na mizi!
Na dihi al' pa rigi gvasno, pa pr'č se ab'rne!!
Ne kihaj in rigaj na glas pa stran se obrni!
Aben'mo n'č h'dga na pr'voš'e!
Nikomur ne želi slabo!
Tap'rv6 fest pdgrunti, potle šie gavore!
Najprej dobro premisli in potem govori!
Včas'h j' najbolje č' se ki mav' u jez'k ugrizn'š! Včasih se je bolje v jezik ugrizniti kot kaj reči!
'Nkle s' na pdnagle, da te na bo ankrat grivavo! Dobro premisli, da ti ne bo nekoč žal!
Dobro zamerki, lepa b'seda lep' pvac pajiše! Zapomni si, lepa beseda lepo mesto najde!
Cer t' co vabja, seb' dobro hoč'ja!
Kjer te vabijo, vidijo svojo korist!
Kana sile pr'v'č ta u nj'ga!
Ne vsiljuj se mu!
Da s' mo na boš Id pr'popava!
Da se mu ne boš enostavno prislinila!
Samu šp'teri s' kana z njem!
Nikar se z njim ne prepiraj!
Na bod' ferbč'n, č' t' n'č na briga!
Ne bodi radoveden, če se te ne tiče!
Č' vid'š, da s' adv'č, pr'č beže!
Če opaziš, da si nezaželjen, umakni se!
Na apravlji ta d ruje, sam sebe paglej!
Ne obrekuj drugih, najprej sebe poglej!
Tist'ga, k' te u ači na pagleda s' merki, h'nav'c je!
Pazi se tistega, ki pred teboj oči poveša, je zahrbten!
Č' nehte gavari, mo ti kana u b'seda skače!
Če nekdo govori, ga ne prekinjaj!
Vsačga paši j uši, zamerki pa to kar j' dob'rga pavedav! Poslušaj vsakega, zapomni si pa to, kar je uporabnega povedal!
Kar teb' na paše , ti ta druj'm na narede!
Kar tebi ni všeč, ti drugim ne stori!
K'd'r kak adraš'n u hiša pride, atroc' vri bežte!
Če pride odrasla oseba v hišo, se otroci umaknite!
Č' s' te že z'ja,saj roka de na uste!
Če se ti zdeha, položi roko na usta!
Taprvo paž'br'j, potle š' le paje, pa n'č rij te na bo sram! Najprej pomoli, potem pojej in nič naj ti ne bo nerodno!
Č' te boja k mize pavable, ti ki reče Bog voni s'm že jedu! Če te bodo povabili k mizi, se zahvali in povej, da si že jedel!
Pa da j'm na boš pazabu Bog pažegni reče!
Ne pozabi jim zaželeti dober tek!
Na misle, da s' ki ti parritri, š'le vse lj'di vse v'ma!
Ne misli, da si sam pameten, šele vsi ljudje vse vemo!
Zamerki, pa ceste, pa pr'd lj'dmi, s' na je!
Zapomni si, po cesti in vpričo ljudi se ne je!
Na pazabe na tist'ga, k' te k'da k'j dob'rga naredu!
Ne pozabi tistega, ki ti je kedaj kaj dobrega storil!
Zmeram k'd'r kaga srečaš, ga m6r'š ti naprej pazrajte!
Vedno, ko nekoga srečaš, ga najprej ti pozdravi!
U ači glej tist'ga, k' se z njem pagavarjaš !
Ce s kom govoriš, mu glej v oči!
Zučer k' lež'š pr'št'deri, č' se te den kamo k'j h'd'ga stom! Zvečer v postelji premisli, če si ta dan komu kaj slabega storil!
Kd'r pa ceste hod'š, me ženska na soj' ta prav' Strane!
Pri hoji po cesti imej žensko na svoji desni strani!
Use k' sa star'še kak'r s' ti sam, me pr' hoje na ta prav' Strane! Vsi starejši od tebe spadajo pri hoji na tvojo desno stran!
C' se m'd durme srečaš, n'j gre ta prvo tiste, k' gre v'n!
Ce se srečaš z nekom med vrati, ima prednost tisti, ki odhaja!
Zmeram d'j adraš'n'm pvac!
Vedno odstopi odraslim prostor!
C' prid'ja gaspod u hiša, m6r'ma vse ustate!
Ce vstopi gospod v hišo, moramo vsi vstati!
Čer s' ta d ruj' šp'teraja, ti pr'č beže, al' pa boš šu za priča!
Kjer se pričkajo, se umakni, sicer boš pričal!
K6m'r n'č dobr'ga na mor'š stri te, tud' svab'ga ni treba!
Komur dobrega ne moreš narediti ni treba, da mu pa slabo!
IG spdglej ga, pa n'č na reče, to ga najb'lj trofe!
Enostavno ga spreglej, nič ne reci, to ga bo najbolj prizadelo!
Slep s' narede, č' te d'rekt na tangera!
Naredi se slepega, če se tebe ne tiče!
Kaj s' astegne kar je posdlj doga!
Ne želi več, kot zmoreš!
S tist'm k' n'č nimaš, na m6r'š naskriž p rite!
S komer nimaš nič skupnega, se ne moreš spreti!
Na kam'nj'j pse pa mačče!
Ne kamenjaj psov in mačk!
Na draže psa, č' do pride boš zamerkav!
Ne draži psa, če se reši verige, ti bo žal!
Na vove tiče, rajš' j'm k'j jeste d'j!
Ne lovi ptic, raje jih nakrmi!
Na azderi gnjezde, za ta male tičce sa j'h naredle!
Ne razdiraj gnezd, za mladiče so jih naredili!
Na glej d ruj'm u škdeva!
Ne glej drugim v skledo!
Na bod' favš'n, to ni l'pu!
Ne bodi nevoščljiv, to ni lepo!
Špari, j utre j' š' an den!
Varčuj že danes za jutri!
Na hod' ad mize, zalded'r nisma paž'brale!
Ne zapuščaj mize, dokler nismo jnolili!
Na znaši se m'd žvadja, k' nima pam'te!
Ne znašaj se nad živino, ki je brez pameti!
Mama prose za kr'h, na jemlje ga sam!
Mamo prosi za kruh, ne jemlji si ga sam!
Ad kraja je, na brski pa škdele!
Jed zajemaj pred seboj in ne brskaj po skledi!
'Nkle na jenji ta zadnje jeste, tud' č' s' še vač'n!
Nikoli ne nehaj zadnji jesti, tudi če še nisi sit!
Zamerki za zmeram, prašite ni grdu, pa tud' greh na!
Za vedno si zapomni, prositi ni grdo in tudi greh ne!
Na drenji se, rajš' ta star'm pvac d'j!
Ne prerivaj se, raje starejšim prostor odstopi!
Na z'j'j, ki gl ih u njo, a na vid'š, da j' je narodno!
Ne bulji naravnost v njo ali ne vidiš, da ji je neprijetno!
Zmeram, k' gr'š mem' kpelce, križa al' pa spaminsč'h tabu ab ceste, s mor'š adkritE, me žensče s' pa pakrižama!
Vedno, ko greš mimo kapelic, križev ali spominskih obeležij, se odkrij, ženske pa se križamo!
Tiste, k' sa v'lik' star'še, kak'r srna mi, pa vse ta tuje lj'di, m6r'ma vikate!
Dosti starejše od nas in vse tuje ljudi, moramo vikati!
C' pr' kašne hiše, nimaja fer'nkav gore, na smeš pr' vuče skoz' vok'n not'r gledate!
Če v hiši, zvečer v hiši nimajo zastrtih oken, ne glej v prostor!
Dobro pdmisle kaga pa kaku boš gavoru!
Pripravi se na to, kar nameravaš govoriti!
K'dr s' adraš'ne pagavarjaja, morja bite atroce tiho!
Ko govorijo odrasli, morajo otroci molčati!
Gvava pakonco, č' 'maš čista vest!
Glavo pokonci, če se ne počutiš krivega!
Vsele k'd'r u hiša prid'š, tap'rvo pazraje, potle pa pave za kaga s' pr'šu!
Ko prideš v hišo, najprej pozdravi, nato pa povej zakaj prihajaš!
Da na boš kamo k'j do pabijav, vsak misle, da ma an prav!
Ne skušaj koga prepričati o nasprotnem, vsak misli, da ima prav!
C' 1' gre, ti vse Id za dobro vzeme!
Če le moreš, vzemi vse dobronamerno!
Na bod' prVč' gvas'n, s' j' ja, ki tebe šlišate!
Ne bodi preglasen, samo ti se slišiš!
Za ca j ta damo pride, pa kana s' ga spet nacuki!
Kmalu se vrni, in po možnosti trezen!
Na pazabe Bog voni reče!
Ne pozabi se zahvaliti!
S soja žlica je, da na borna mele š' ta d ruje use žnable apiš'ne! Uporabljaj svojo žlico, sicer bomo imeli vsi herpes na ustnicah!!
Slep se narede, č' že pr'č na m6r'š j'te!
Naredi se slepega, če se umakniti ne moreš!
Nag pa res'n na mor'š m'd lj'di!
Tako pomanjkljivo oblečen ne spadaš med ljudi!
Vcas'h j' ki mav' treba, da kamo k'j dob'rga nar'diš!
Marsikdaj ni treba dosti, da nam uspe nekomu dobro narediti!
S sasede mor'š bit' dob'r, včas'h sa bolje kak'r vsa žvahta!
S sosedi je treba imeti dobre odnose, včasih so boljši od sorodnikov!
Na vale krivde na ta druje, č' s' sam vurž'h!
Ne krivi drugih, če si sam kriv!
Na paskuši se shamatate tako, da boš druje not'r tvaču!
Ne poskušaj se izmotati s tem, da boš naprtil krivdo drugim!
Na šimfi, s' s' na spvača!
Ne kritiziraj, nič ne koristi!
Na st'kuj pa tuj'h cimr'h pa pa pridaVh!
Ne stikaj po tujih sobah in predalih!
S trma na boš del'č pr'šu, to zamerki!
S trmo ne dosežeš nič, to vedi!
K' je kljubanja kon'c, sta vsak za se, mav' m'nj vredna. Rezultat kljubovanja je v tem, da sta odslej vsak zase manj vredna!
Zamerki za zmeram, da s' zapona na hode na pavsnija!
Zapomni si, dopoldanski čas ni primeren za obiske!
Pufa s' boj, mars'htera hiša je zav'lj n j'ga na kant pr'šva! Izogibaj se dolgovom, dosti hiš je že propadlo zaradi njih!
Na garbi žVina, gl ih tak' ja bali kak'r tebe!
Ne pretepaj živali, nič manj jih ne boli kot tebe!
Pasode pa kaj, kar šenkat' upaš!
Posodi pa le toliko, kolikor si pripravljen podariti!
C' s' hoč'š savraž'nka nakapate, mo prav ki d'nar pasode!
Če želiš, da ti postane prijatelj sovražnik, mu posodi denar!
Vede, da an kr'vič'n krajc'r sto pravičn'h pažre!
Zapomni si, en nepošten tolar razvrednoti sto poštenih!
TisVga, k' vid'š, da te na lajdja, ki pr' gmaho puste!
Ne vsiljuj se tistemu, ki te očitno ne mara!
Včas'h j' najbolje, č' se mav' gub 'n slep!
Včasih je dobro biti gluh in slep!
Ad druj'h prav ki dobro gavore!
O drugih govori samo dobro!
To vede, da abed'n m br'z faljarja!
Zapomni si, nihče ni brez napake!
Ta najb'lj naum'n, 'ma včas'h k'j prav.
Tudi najneumnejši ima včasih prav.
Zmeram vede kaga gavariš, pačaso vse akol' pride!
Vedno pazi kaj govoriš, nič ne ostane prikrito!
Tud' pr' pr'jatlj'h s' spvača bit' pr' gavarjenjo pr'vfd'n!
Tudi v pogovoru s prijatelji previdnost ni odveč!
Zd'j s' vidu kam to pelje, rij t' bo pa za sova!
Videl si, kakšne so posledice, sprejmi to kot opozorilo!
Zameriti, prVeFk ž'brav'c je tud' h'na'vc!
Zapomni si, pretirani pobožnež je zahrbtnež!
Vede pa tole, pr'd žridarme v'h ko k'j slmj'š, n'č pa na m6r'š pr'd soja v'stjo pa pdd Bogam.
Zapomni si, pred policijo je možno kaj skriti, nič pa pred lastno vestjo in pred Bogom.
Bolj' j' mete mavo pa tiste pašteno.
Bolje je imeti malo toda pošteno.
Na bod' favš'n, č' ma hte d ruje neki kar ti nimaš, us'ga tak' abed'n nima!
Ne bodi nevoščljiv, če ima kdo nekaj,čersar ti nimaš, tudi njemu gotovo še kaj manjka!
Resri je, da vest pa gadčica abe peč'ta, samu, da vest s' na da z špajz' soda zrajte!
Res je, da zgaga in vest obe pečeta, res pa je tudi to, da z jedilno sodo vesti ni moč zdraviti!
Cer že se, rij bo to u cerkle al' na ceste, na suč' gvava nazaj, naprej glej!
Kjerkoli si, v cerkvi ali na cesti, glej naprej!
Ta pr'lizlj'n'h lj'di s' ahti, najbolje je č' j'h ki u gmaho p'stiš! Prisiljeno prijaznih ljudi se varuj, najbolje se jih je ogniti!
Uče se, pa na zanaši se na 1'pota, ta se zmota, prazna gvava pa astane!
Uči se, ne zanaša) se na lepoto, le ta je minljiva, prazne glave pa se ne znebiš!
Na draže pse, lj'di j'h maja pr' hišah zato, da na nje merkaja! Ne vznemirjaj psov, lastniki jih imajo, zato da nanje pazijo!
Na meče kamnje pa trave, snaseče boja kaše u n j'h krhale!
Ne meči kamenja po travi, kosci bodo ob njih kose krhali!
Na vpij, piski, pa vriski, za bovne pa adraš'ne j' to neki groz'nga!
Ne kriči, piskaj in vriskaj, bolniki in odrasli tega ne prenesejo!
Na matri žValf, glih tak' j'h bali kakr tebe!
Ne muči živali, boli jih kot tebe!
Na hode s čevlje pa vuže pa pa rose, čevlje boš vsa sfurmav! Ne hodi po blatu in rosi, čevljem boš pokvaril obliko!
Na pvaze se pa drevjo, gvant boš strgav pa š' do v'hko pad'š!
Ne plezaj po drevju, obleko boš uničil pa tudi padeš lahko!
Na vove ribe, ribiče j'h r'deja za sebe, kar pa ti pačriš j' kraja. Ne lovi rib, ribiči jih gojijo zase, kar ti počneš, je tatvina!
Na švati ta male tiče, č' j'h boš, j'h bota ta star' dva papustva! Ne dotikaj se ptičjih mladičev, sicer jih bosta starša zapustila!
Na puste, star'm lj'dem, da k'j s tva paberaja, ti pa co gledaš! Ne dovoli starim, da kaj s tal pobirajo, ti pa jih gledaš!
Na krade, č' k'j nimaš, rajš' prose, to ni grdu pa tu'd greh na!
Ne jemlji kar ni tvoje, če rabiš, prosi, to ni grdo in tudi greh ne!
Na kone tako, to je ja greh pa tu'd n'č manerl'h ni!
Ne preklinjaj, ker je greh in še neolikano je!
Na žganji trma, z njo 'nkam'r na boš p'ršu!
S trmo ne dosežeš nič!
Na vaze, kdur važe turi krade, sa že nekda vedle!
Ne laži, kdor laže tudi krade, to je znana resnica!
Na abeši se na fura, gvant boš nasv'njav al' pa š' do čempnu! Ne obešaj se na tovor, zamazal boš obleko in še padeš lahko!
Na spasoji se pa jib'rčn'm, č' k'j nimaš rajš' ki br'z bode!
Ne izposojaj si po nepotrebnem, ostani raje brez!
Na kaže lj'dem jez'k, to j' ja z'vo nemanerVh!
Ne kaži ljudem jezika, to počno samo neolikanci!
Na je priča l'jdi, to abed'n na deva!
Ne jej v prisotnosti drugih, tega nihče ne počne!
Če z nekam gavariš, ga pašluši pa glih u ači mo glej!
Če se s kom pogovarjaš, ga poslušaj in glej naravnost v oči!
Pašluši stare 1'jdi, ani v'lik' v'ja, žVljenje maja za s'bo! Poslušaj stare ljudi, dosti vedo, za njimi je življenje!
Z' šole d'rekt damo pride, devo 'n učenje te čakata!
Iz šole po pouku pridi naravnost domov, čakata te delo in učenje!
Na gvant merki, Vžko srna ga vk'p sprajle!
Pazi na obleko, težko smo jo kupili!
Vse adraš'ne pazravlji, ni aklj'h kdu pa kaga sa!
Pozdravljaj vse odrasle, neglede na to kdo in kaj so!
Če te hte k'j bara mo pave, č' pa na veš, s' pa apraviče!
Če te kdo kaj vpraša, mu povej, če ne veš pa se tnu opraviči!
Vsačmo, č' 1' mor'š ustreže, u žVljenjo s' te vse pavrne! Vsakomur ustrezi, če le moreš, v življenju se vse povrne!
Če k'j maš azdele, č' le mor'š vs'm, k' n'č nimaja!
Če kaj imaš, razdeli še tistim, ki nimajo!
Pamagi bovrim pa star'm lj'dem, tud' ti boš ankrat star! Pomagaj bolnim in starim ljudem, tudi ti boš nekoč star!
Colde pa že u veže do de, to pačneja ta damače, pa tud' pr' nas!
Ko prideš v vežo, sezuj cokle, to delajo domači celo mi pri nas!
Deva s' ni treba sramVate, zvo grdu je pa kraste pa š' greh je! Ne sramuj se dela, ki je častno, grdo in greh pa je krasti!
'Nk6g'r na zašpatuj, vsak je čvov'k, kak'r sma mi vse!
Nikogar ne zaničuj, vsak je človek, kot smo mi vsi!
C' 'maš ata vest, gvava pakonco noše!
Glavo pokonci, če imaš čisto vest!
Uče se, č' s'm te za an nasv't, da na boš ki but'lj astav!
Uči se, ti svetujem, sicer boš ostal butec!
Kd'r vid'š, da je nehte u patrebe, pamagi mo pa na čaki, da t' bo fehtav!
Ko vidiš, da je nekdo v zadregi, mu pomagaj, ne čakaj, da te bo še prosil!
Kak'r u šole, tud' dr'je fest pašluši pa čim v'č zamerki!
Bodi pozoren v šoli in drugod pa si čimveč zapomni!
K' damo prid'š, rače umi, na veš kdu j' pr'd t'bo Idjuče švatav! Ko se vrneš domov, si umij roke, ker ne veš, kdo je kljuke pred teboj prijemal!
Najb'lj zašmeran j' d'nar, kdur ga švata, n'j rače umiva!
Najbolj zamazan je denar, kdor ga prijema, naj roke umiva!
Vseglih če se, za s'bo paspravlji, da druj'm na bo za t'bo treba! Kjerkoli si, za seboj pospravljaj, ne dopusti, da bodo drugi za teboj!
Sam soja p6st'lj pastelje pa kana čaki, da ja boja mama!
Postelji svojo posteljo sam, ne čakaj , da ti jo bodo mati!
Na j'gr'j se z ognjam, č' s' k'j vneme sma v'hko vse na ceste!
Ne igraj se z ognjem, zaradi požara bomo vsi brez vsega!
Merki, da ta maVmo naž na pride u roče, to ni j'grača!
Pazi, da otrok ne pride do noža, to ni igrača!
'Nkle na smeš u čvaveka merte tud', č' je arožje, ki j'grača!
Ne meri v človeka četudi, je orožje samo igrača!
Glej, da na boš azuleč'n pa adpet m'd lj'mi, ta pa s'm hodu!
Pazi, da se ne boš neurejen in odpet sprehajal med ljudmi!
Če se z nekam' pagavarjaš, bod' gvas'n pa kana ki mrmr'j! Kadar se s kom pogovarjaš, bodi glasen in razumljiv!
OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE
Vsac'ga pašljuši, zamerki pa to, k' s' te zdi dobro pa prav! Poslušaj vsakogar, zapomni si pa to, kar misliš, da je dobro in prav!
Zamerki pa, pašt'njako sa dure zmeram 'n pavsod adprte! Pomni, poštenjaku so vrata vedno in povsod odprta!
Spanavije se merici, u nje š' p's crkne!
Izogibaj se družabništva, v njem celo pes pogine!
Včas'h j' prav č' mav' nazaj gledaš, da naprej vid'š ! Marsikdaj se izplača koristiti izkušnje iz preteklosti!
Mislim, da je večini in za vedno ostala v spominu pretresljiva pripoved o nedosledni vzgoji nekega očeta in njegovega na smrt z obešanjem obsojenega sina. Zgodilo se je na kraju dogajanja in tik pred izvršitvijo obsodbe. Očetu, ki se je želel še zadnjikrat posloviti od sina, mu je le ta pljunil v obraz in izjavil: “Ce bi bil ti storil to, kar bi kot dober oče moral, ko sem prvič prinesel domov ukradeno jabolko, bi jaz zdaj ne bil tukaj. To je bil začetek tega, zaradi česar se poslavljam. Ti si kriv moje smrti.”
To so bili tisti vzgojni napotki, ki so jih otrokom in mladini, posredovali starši, šola, mojstri in vsi ostali. In če zdaj upoštevamo vse, kar ste prebrali pa še naše prirojene lastnosti ter vse kar se ni smelo početi, ker je bilo “greh”, lahko brez večjega truda ugotovimo, zakaj “smo takšni in nič drugačni”.
V tej knjigi uporabljene in še nikjer zapisane domače pogovorne besede
A
abed'n, abe	nobeden, nikdo, nihče
abnašate se	vedti se, nastopati
abivno	malo, nekoliko preveč, prehudo
aca	oče, stari oče
ači	oči
adraš'n, a, e, n'h	odrasel, dorasl a, i, ih
ad tle, ad kraja	od tukaj, od začetka, na začetku
ad druj'h	od drugih, ostalih
apravljate	o nekom slabo govoriti, obrekovati
apfš'nk	herpes
apis ne znable	herpes na ustnicah
astegn'te se	raztegniti se, umreti, poginiti
atroce, atrošce	otroci, otročji
azverate se	razkazovati svoje stvari (stegna)
azderate	razdirati, narazen dajati, rušiti
B	
balete, bali	boleti, imeti bolečino, boli
beže, bežte (v'n, not'r)	pojdi, odidi, pojdite (ven, noter)
bot'rč, bot'rca	boter, botra (krstna ali birmanska)
bož'c, a, e	ubogi, reven, slaboten, a, i
bov'n, a, e	bolan, a, i
bom, bota, boja	bom, bosta, bodo
C	
cim'r, cimrč	soba, sobe
co vab'te, co prite	vabiti zraven, zraven priti
co z'j ate	zraven gledati, kukati
cuk'rč, cuk'rče	bombon, bombončki
c'beg'n prite	priti naokoli, bliže, pojaviti se
č	
čavsate cer je, cer j te, cer j ja člklja, čikljca Z^l Z —	Z Zl	Z • A cihate, cihnu je cinkate Č	cmokati kjer je, kjer te je, kjer jo je krilo, krilce kihati, kihnil je kinkati, kazati znake zaspanca
č' znaš, veš, maš, daš c be, c le, c gre, c pa na č' s' te bo pa zjavo č' b' pa čvov'k vedu, znav D	če znaš, veš, imaš, daš če bi, če le, če gre, če pa ne če pa boš zdehal če bi človek vedel, znal
devo, devate del'č, del'č pr'č ad do date do pahljate do p rite dog, ga, je, je drenjate se, dr'nj dure, durce durh ki, durh 'n durh d ruje, d ruje, j'm d'nar, d'narja, z d'narjam F	delo, delati daleč, daleč stran od shujšati, oslabeti, opešati ugovarjati, zanikati nehati, pobegniti z verige, priti dolg, dolga dolgi, dolge stiskati, prerivati, gnesti se, gneča vrata, vratca neprestano, vseskozi, vedno, nepretrgoma nekdo drugi, drugi po vrst. redu, drugim denar, denarja, z denarjem
far, farje favsn bite, favsnast, favsnja faljar, faljar ferb'c matrate ferbč'n fer'nče frlš'n kr'h, frlš'n lj'ft, frš nav	župnik, duhovščina biti nevoščljiv, nevoščljivost napaka, pomota, steber, nosilec biti radoveden radoveden zavese svež kruh, hladen zrak, popolnma nov
F
frošfk tora frderbana košta, baba G	zajtrk tovor, naložen voz, sani pokvarjena hrana, ženska
gavarite glih tak, pr'č na, zd'j glih pr'd nošam glih u njo, nj'ga gmah gub gune, giinga, gunmo gvasno gvlšno gvavt'k bite gvava balete, abešate gvas zg'bite, ab gvas prite H	govoriti, pripovedovati enak, odločno ne, ravno zdaj tik pred nosom naravnost v vanjo, njega mir, mirovanje gluh, naglušen oni, onega, onemu glasno, na glas gotovo, sigurno, varno zmoči, obvladati glava boleti, povešati glas izgubiti, zamolkel postati
hban, tacga hbana h'dabija h'du, hdii strite huzmate I	orjak, takega orjaka hudobija, surovost, pokvarjenost hudo, nekaj hudega povzročiti krasti, izmikati
ib'rč'n ilj ate J	odveč hiteti, podvizati se
jeste jenjatč, adjenjate jamrate j's be, j's b' na, j's mlsVm	jesti, goltati nehati, odstopiti, popustiti, odnehati tarnati, tožiti jaz bi, jaz ne bi, jaz mislim
K	
kr'h	kruh
kap ate ad nosa	od nosa kapljati
kapate nekamo jama	nekomu luknjo kopati
kana ga, ja, j'h, njejo, s' ga	nikar ga, jo, jih, njiju, se ga
kamč	komu
kak'r	kot, enak
kaga	kaj
kaga	koga
kak'r	kakor, kot, enako
kd'r	kadar, ko
kravarltte se	plezati po višini, plaziti se po višini
krad'k, kradce rade,	
naje, hvače	kratek, kratke roke, noge, hlače
Id mavo, kmavo	čisto malo, brš ko, takoj ko
kčnc, ta leradd konc	kraj, konec, krajši konec
krajc'r	novec, denarna enota
kr'vič'n	krivičen, nepošten
k'	ki, ko, kateri
k'd'r ješ, pride, je, ni	ko ješ, pride, je, ni
k'd'r bode	tu in tam, občasno, včasih
L	
lajdate	prenašati, trpeti, marati
lj'di, zav'lj lj'di	ljudje, zaradi ljudi
M	
maja mes'nca	meseca maja
maja	imajo
maj'nga	namen, mnenje
mačče, mačče	mački, mačke
mete, mete, j'metje	imeti, imejte, imetje
merkate, se, na	paziti, se, na, zapomniti si
m6r'm, modrna	moram, moramo
mč, j' mo	mu, mu je
M
m'd druj'm, m'd drujme	med ostalim, med ostalimi
m'd name, m'd meša, nagame med nami, med mašo, nogami	
musate	siliti, prisiliti, izsiljevati
N	
nekaga not'r tvač'te, tišate	nekoga delati krivega, tiščati, porivati
n'č brigate se	nič skrbeti, nič ?nar biti, nič truditi se
n'č sram bite	nič se sramovati
n'č druj'ga kak'r	nič drugega kot
n'č prida bite	ničvreden biti, neraben biti
nucate, nucate	rabiti, prav priti, koristiti
'nkle, 'nkle v'č P	nikoli, nikoli več
pallVka	politika
pafčhtate	zaprositi
paprajte	popraviti, v red spraviti
parlhtate	urediti, popraviti
pa tleh, gvave, podno, v'rteh	po tleh, glavi, podu, vrtovih
pagledate	pogledati, ugotoviti, preveriti
pa j'skate	poiskati, najti, izbrskati
pasate	všeč biti, ugajati, prilegati se, tesniti
paž'brate	zmoliti, pomoliti
pavab'te ga, se, j'h, njejo	povabiti ga, sam sebe, jih, njih
pazabte	pozabiti, odmisliti, brisati iz spomina
pažegnate	blagosloviti
pam't'n	umen, pameten, umesten
pazravlj'n	pozdravljen, ozdravljen, zdrav, zazdravljen
pazravljate	pozdravljati
pašdderate	premisliti, izumiti, doumeti, izmisliti
pastrane	poševno, ob strani, vstran viseče
pastrane k'j mete	imeti kaj zraven, na skrivaj, tajno
pa ta prav' Strane	po desni stran, na prvi strani
pagavarjate se	pogovarjati se, govoriti s kom, razpravljati
pakonco, bite	pokonci, navpično, buden biti
pavedate	povedati, izdati, zatožiti, poročati
pavsmja	vasovanje, obiski
pavse hadfte	vasovati, hoditi na obiske
pasojate, spasod'te se	posojati, izpososoditi si
pažrete	pogoltniti, za dobro vzeti, požreti
p6d'n, na podno	pod, na dnu, na podu
potle	potem, nato, pozneje
pr'č vržte, j'te, beže	stran vreči, iti, pojdi
pdzadjan bite	prizadet biti, imeti hibo
pr'lcrajšan	prikrajšan, oškodovan
pr' lerajo	na koncu, ob strani, ob robu
pr' gmaho	miren, v mirovanju
pr' jede, kašne, tebe	pri jedi, kaki, tebi
prVošte, se	želeti dobro ali slabo, postreči si
pr'gruntate	premisliti, razmisliti, iznajti
pr' v'č	preveč, preobilo
pdpopate se, adno, k'j	prilepiti se komu, eno, kaj
pr'jaz'n	prijazen, ustrežljiv
pr' gavarenjo	v pogovoru, med pogovorom
pr'p'ljate k'j, kamo adno	pripeljati kaj, komu, eno prisoliti
pr' ž'branjo	med molitvijo, pri molitvi
pr'pvačan bite	podkupljen, preveč plačan biti
pr'd lj'dmi	vpričo ljudi, v navzočnosti ljudi
puf, pufav s' bate	dolg, dolgov se bati
puf	javna hiša
pvac, na pvaco R	prostor, tržnica, na tržnici
rajž , raj d	riž, črta
rajža	potovanje
rajš' reče na	reci raje ne
rigate	rigati, izpihovati
rida	ovinek, krmilo, volan
R
r't r's	zadnjica, rit ris, črta
S	
sasede, sasede sebe, sebe skamatate se skanetljate sm'rldja sorta, na ta sorta s'rkate skrite sVkvate skknfte spvačate se	sosedje, sosede sebi, sebe izmotati, izvleči se prepoditi, spoditi, nagttati robec, mladenka vrsta, na ta način srebati, vsesavati storiti, povzročiti, povreči stikati, skrivaj iskati, prebrskati odkriti, izbrskati, najti iziti se, izplačati se, račun imeti
s polVnme ust'me, pohna ritja s polnimi usti, polno zadnjico s ta star'm	s starim, s predstojnikom
s'j, se, sa, ja	saj, se, so, jo
š	
šenkate, š'nkvate škdeva, škdelca š'le potle šle sa, srna, šle sa šova šp'terate se šlmfate	podariti, podarjati, zastonj deliti skleda, skledica šele potem, takoj nato šli so, smo, šle so šola prepirati se, prerekati se kritizirati, izražati nezadovoljstvo
T	
tangerate ta prve, d ruje, zadnje ta male tamle	tikati se koga, prizadeti prvi, drugi, zadnji mali, tisti mali tam, nekje tam
T
tiče, ticce, ticce tle, tle s'm, tav'n truskate z durme trusn'te pr'd nošam tuje, tujce	ptiči, ptičice, ptički tukaj, na tem mestu, tu sem, tja loputati z vrati zaloputniti tik pred človekom tuji, tujci, nepoznani ljudje
u	
uste, z ustme uštate se u n j'ga, njo u ačl, nos, r't u b'seda skakate u jez'k s' ugrizn'te urž'h bite, j'skate	usta, z usti želeti si, imeti slo, potrebo v njega, njo v oči, nos, zadnjico v besedo vpadati, vmešavati bolje je nič reči, v jezik se ugriziti kriv biti, vzrok iskati
V	
važ'š važ, v'gate vač'n, vakat'nk vakata vgate se vikate vohate, vabi j ate vok'n, vokne vsač'ga v'k't, v'kte v'ma, v'sta, v'j a	lažeš, govoriš neresnico laž, lagati lačen, lakotnik lakota, pomanjkanje hrane lagati, govoriti neresnico vikati, naslavljati z vi duhati, tajno poizvedovati okno, okna vsakega, slehernega komolec, komolci vemo, vesta, vedo
Z	
zav'lj t'ga zamerkate se, s' ga zakled'r zav'lj	zaradi tega, zato zapomniti si, ga dokler, tako dolgo zaradi, zato, ker
no
z
zanašate se na nekaga, k'j	računati na koga, kaj
zaneste se na kaga	zaupati nekomu
za dobro vzete	sprejeti kot dobronamerno
zacajta	pravočasno
zapona	dopoldan
zacuknfn	zavrt, v rasti zaostal
zacukn'te	zadržati, zaostati
zašravbate	priviti, zavrteti, zasukati, obrniti se
zacahnate	zaznamovati
zapufate se	zadolžiti se
z'j ate	zijati, imeti odprta usta, ne tesniti
z'j ate u nekaga	buljiti v nekoga
z j ate se	zdehati
zganjate	početi
zmeram	vedno, vseskozi
zmeram bite	mirno, mirovati, se ne premikati
zavalj'n	debel, okrogel, neokreten, debelušast
ž	
zeta, zetnca	milo, milnica
žVht	poreden, nič prida, neznačajen
žvad	živali, živina, divjačina
žvat, (pa žvoto)	telo, (po telesu)
žvav	žival
žvahta bite	biti v sorodu
žvahtnj’k	sorodnik
žvete	živeti, živ biti, biti na svetu
žv’kate	žvečiti
žeflja	zajemalka
Obrazložitev k uporabi oznak
Pokončni apostrof “"'nadomešča manjkajočo črko v besedi npr. “p'jan'c" (pijanec).
Grka “e” je široki “e” in je uporabljena na koncu besed, predvsem glagolov, Id se v knjižni slovenščini končujejo na črko “i”, npr. peli, jesti, peči. V domačem govoru pa se izgovarjajo kot “e”, npr. pele, jedle, peče. V sredini besed ta “e” zamenjuje navadni “e” in to samo takrat, ko se uporablja poudarjeni “e”, npr. daleč (del'č), dan (din), stegno (bed'r).
Ravno tako se uporabljajo vse z vodoravno črtico naglašeni samo-glasniki kot so: i, u, o, a, primer: lonec (pisk'r), ubil (ubii), dolgo {dogo), stara mati {matija).
Črka “e” se uporablja vedno, ko ne gre za pravi “e” niti za pravi “a”, npr. ženske so se zmerjale {babe sd se zmerjale).
Črko “c” sem uporabljal povsod tam, kjer se v našem narečju pogosto uporablja mehki “č”, npr. katerega {čerga), veriga {c'etna), klet {čevd'r) itd. Vse ostale oznake nad črkami, so naglasi.
Sporazumevanje
Umik
Nekaj reklame
Martuljški jeti
Če si upa!
Vse je še v božjih rokah
Ni šlo zares
Maskota
Skupaj staro in mlado
Nad nami
Tu sem, javi se!
Na prsti si
V ritmu roka

Z moje strani brez problema
Brez naglice
2. del
KRATEK UVOD V DRUGI DEL
Prej kot karkoli moram bralcem pojasniti, da je pravo staro ime za vas Gozd Martuljek “Rute”. Tako je bilo namreč zapisano davno tega v starih katasterskih knjigah in drugih uradnih dokumentih. Pod tem imenom je vas bila in še je poznana ne samo med Rutarjani in Kranj-skogorci temveč tudi med avtohtonimi prebivalci vseh vasi, od Mojstrane pa do Rateč. To pomeni do državnih meja z Italijo in Avstrijo. Od tam naprej pa tudi še v Italiji, po vsej Kanalski dolini, v Avstriji pa po Dravski in Ziljski dolini in Rožu. Seveda le tam, kjer živijo, na žalost, že redki Slovenci.
Vas so poimenovali prebivalci, ki so se v te kraje priselili s Koroške, ali bolj natančno povedano, iz Ziljske doline. To je seveda že zgodovina, dokaz za to pa je med drugim tudi njihov govor podoben našemu. Oboji npr. rečemo rovtom “Rute". Ti kraji so bili nekdaj njihovi rovti, v govoru pa ruti. Znana koroška narodna pesem “Pojdam u Rute”, je nedvomno spomin na čase, ko so tu v Rutah stale razen redkih hiš še staje za koroško živino, ki se je pasla na tej strani Karavank.
To pišem zato, da bom v predstavitvi naših dveh vasi, bolj pogumno uporabljal govorne izraze: Rutarjane, Rutaršce, S'rjane in Srenšce.
DAVNO TEGA V SREDNJEM VRHU IN RUTAH
Bukavjeva domačija
V kratki zgodovini Srednjega Vrha sem prebral, da so imeli kmetje iz vasi Rute in Srednji Vrh, ki da sta bili vedno med seboj skoraj neločljivo povezani, enake težave z grofi, kot so jih imeli kmetje na drugi strani Karavank, to je na Koroškem. Tukajšnji so ječali pod malo revnejšimi belopeškimi grofi, še kako pa občutili premoč finkenštajn-skih, ki so gospodarili na Koroškem.
Oboji so bili med seboj vseskozi pomalo sprti in so si, kolikor je bilo le mogoče, nagajali. Finkenštajnski so bili za srenške in rutarške kmete prava nadloga. Čez goro, na to stran, so pošiljali svoje hlapce, da so tukajšnjim kmetom po planinah ropali in morili žvino, predvsem ovce. Požigali so jim staje, podirali in požigali ograje pa celo ugrabljali tukajšnje hlapce. Medsebojne pravde, zlasti tiste med kmeti in grofi, so se vlekle cela desetletja, nazadnje pa so bile največkrat za kmete neugodno rešene. Vse to je seveda že dokaj odmaknjena zgodovina naših dveh vasi, o katerih vem veliko premalo, da bi mogel o njiju pisati. Prav bi pa seveda bilo, če bi se tega lotil nekdo, ki so mu dostopni zapisi, ki nedvomno obstajajo. Jaz bom o tem skušal nekaj malega reči, s čimer bi naredil nekaj reldame.
Smolejeva domačija pogled ob prihodu v Srednji Vrh
Hlebanjeva domačija ob prihodu v vas Srednji Vrh
Pogled na Rute s poti za Srednji Vrh. V ozadju staro rutarško železniško postajališče.
NAJPREJ O SREDNJEM VRHU
Napak bi bilo misliti, da se v Srednjem Vrhu in sosednjih Rutah nekdaj ni nič dogajalo. Srednjemu Vrhu, ki se razteza nad v dolini ležečimi Rutami, dajem nekaj prednosti. Prednosti, tako se pač reče, sem pa že v uvodu zapisal, da sta bili obe vasi vedno in v vsakem pogledu med seboj skoraj neločljivo povezani. V preteldosti z enakimi problemi in nekaj strmimi stezami. Od leta 1965 naprej pa namesto s stezami, že z lepo vijugasto, asfaltirano cesto. Pešcu, ki se odpravi po njej, se ponuja iz doline pa vse do vrha na vsakem koraku, ob vsakem dnevnem ali letnem času, pogled v prelepo naravo in nazaj na v dolini ležeče Rute. Edinstven je pogled na 2472 m visoki Špik in njegove sosede podobnih višin, ki ga obkrožajo. Še lepši pogled se mu ponudi, takoj ko doseže vas Srednji Vrh. Od tam se vidi tudi Kranjska Gora s smučišči, Vitrancem, Cipernikom in daleč naprej Rateške Ponče z Mangartom v ozadju.
Pogled na Rateške Ponče, Mangart, Jalovec, Mojstrovko in Kranjsko Goro z Vitrancem.
Motorizirani turist se ob vrnitvi v dolino znajde v spodnjem delu vasi Rute, kjer se odloči za pot v levo in po regionalni cesti proti Jesenicam ali v desno proti Kranjski Gori, od koder lahko nadaljuje pot čez Korensko sedlo v Avstrijo ali čez mejni prehod Rateče v Italijo.
Vas Srednji Vrh, s samo sedmimi kmečkimi, osmimi delavskimi in tremi počitniškimi hišami, kolikor jih je do druge svetovne vojne štela, je že vedno turistu ponudila kos domačega rženega kruha z zaseko, domačo klobaso, skodelico kislega mleka, lonček krhljice, kozarec jabolčnika pa tudi požirek tapravega domačega žganja, po domače (td krddčga). Vse to so nudili samo kmetje in le takrat, ko jim katastrofalne letine niso uničile pridelka. Prav to pa se jim je pogosto dogajalo.
Vsi kmetje so nekdaj sejali in sadili vse kulture. Zaradi pičlih površin obdelovalne zemlje je bilo vsega, kar so jeseni lahko pobrali, že za domače, kaj šele še koga drugega skromno. Mislim na družine z veliko otroki, služinčadjo in še kakim stricem in teto, ki sta ostala pri hiši, iz prejšnje generacije.
Sicer se S'rjani, razen ene same kmetije, nekdaj niso šli turizma. Sem so prihajali predvsem krajani iz bližnjih vasi, sorodniki in tisti, Id so kaj rabili ali želeli kupiti. Govejo živino, drobnico, hlodovino ali razrezan les. Tu in tam mogoče še kdo, ki je potreboval ovčjo volno, domače mlečne izdelke, sadje ali kaj podobnega.
Obiskov je torej nekaj bilo, da pa vas navkljub lepi legi, krasnemu razgledu in prijaznim ljudem, do konca Jugoslavije ni bila preveč poudarjana, je bila pa kriva državna meja z Avstrijo. Potekala je po robu vseh vrhov in planin nad vasjo, od Tromeje nad Ratečami, do Stola nad Žirovnico, od tam pa še naprej proti vzhodu.
Domačini S'rjani in redki Rutarjani so imeli za gibanje v obmejnem pasu, ki se je začenjal tik nad vasjo, posebna dovoljenja. Z njimi so se morali pred vstopom v to prepovedano območje javljati v eni od dveh karav'l, ki sta bili, prva takoj nad vasjo ob poti proti Jurežu, druga pa v Hladniku.
Meja je bila v stari, še bolj pa v novi Titovi Jugoslaviji, močno zastražena in neprehodna. Nekaj časa po prvi svetovni vojni so jo
Druga - zahodna graničarska karavla.
varovali tzv. ruski Vrangljevci, ki jih je kar na gosto po meji razporedila mešana, seveda pa pretežno srbska, vlada takratne Kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev (SHS). Pozneje, razen v času nemške okupacije, pa so bili na njej vse do osvoboditve Slovenije, jugoslovanski graničarji, seveda zopet skoraj brez Slovencev.
Vrangljevci in južni bratje so bili sposobni tudi streljati. To ni bila tajnost, ljudje so vedeli in niso tvegali. Seveda pa so bile, tako kot vedno in povsod, tudi na meji redke izjeme. Za skrite ilegalne prehode, Id so se jih že v stari Jugoslavije posluževali redki, zelo drzni “švercarji, šmugljarji ali konrabantarji", kakor pač hočete, ne ve nihče več. Skoznje so tihotapili (šmugljale, v'rižle), če prav vem, tzv. monopolno blago, ki je takrat v Jugoslaviji podlegalo visokim taksam in je bilo zato neprimerno drago. V Avstriji pa prav to v prosti prodaji in za naše razmere baje zelo poceni. Spomnim se na črno prodajanega saharina, ki je bil nekaj podobnega kot je zdaj Natren, cigaretnih papirčkov za ročno zvijanje cigaret, bencinskih vžigalnikov, ki so morali biti pri nas prijavljeni in žigosani pa še kamenčkov zanje. Mogoče je bilo še kaj, za kar kot otrok nisem niti vedel ali pa se več ne spomnim.
\ •
'OC,aust,CMa- ktPUBUKA c...........
•• , v-"'	• ' - />	__..	---- -	•
-	ZL f •! ‘ C •
■'■	*	7/'	?* "'i"z,vvsj ■r,-
Reg. št....
599-85
(organ)
ZAČASNO DOVOLJENJE
ZA GIBANJE IN MUDITEV V MEJNEM PASU
ROBIČ
MARJAN
rojen-a .... *..................... v
(dan, mesec In leto)
(priimek In ime)
17.8.1954	v JESENICE
(kraj)
sam - - - -
(navesti mladoletne osebe) državljan  SFRJ.......... p0 poklicu	Y9.P...
ki potuje z
z osebno izkaznico št. 6418...................se sme gibati in
muditi v mejnem pasu na območfŽ-ELE NIC E— T ROME JE Dovoljenje velja od 14 • j.UJ.l.j ato ...0.1.»..n.O.V... 198 5
•V........
-■■■	• J
...r j/(podpis)
Začasna dovolilnica.
Lovci in kmetje so imeli enake, le brez omejitve veljavnosti.
Sicer pa so bili srenški kmetje v primerjavi z rutarškimi nedvomno na boljšem. Kar se samega garanja tiče seveda ne, sicer pa. To trdim, čeprav srenška polja niso v ravnini, kot so v Rutah. To jim je seveda oteževalo obdelavo, imajo pa vsa lepo sončno lego in neprimerno boljšo zemljo, kot je rutarška, Id je ni nič drugega kot en sam pesek prekrit z rušo. To se je v Rutah poznalo pri količinah in kakovosti vseh pridelkov.
Drugo, kar je tudi res, pa je, da so srenške kmetije ne samo večje po obsegu, temveč dosti bogatejše, kar zadeva poraslosti gozdov in možnosti uporabe planin za pašo živine. Srenške kmete so torej reševali obilnejši kmetijski pridelki, možnost reje večjega števila živine, predvsem drobnice, pa še prodaja večjih količin surovih ali žaganih gozdnih sortimentov, primernih še za nadaljno predelavo. Rutarški so v primerjavi z njimi s tem, kar jim je uspelo pridelati, bolj životarili kot pa shajali.
Ostali prebivalci Srednjega Vrha so bili pretežno le fizični delavci, z družinami pač. Stanovali so v tzv. “pdjštvah" ali so se stiskali kjerkoli po hišah med domačimi in pri najboljši volji niso mogli biti ne vem kako gostoljubni. Njim niti mati narava ni mogla iti na roko. Ob lovu za hrano in za zaslužkom so se, tako kot delavci povsod, sami komaj prebijali.
Da pa se S'rjani nekdaj, razen Smolejevih, niso bavili s turizmom sem že zapisal. Navkljub opozorilom domačinov, da ne bo šlo, je prav pri njih doma poskusila srečo sorodnica, g. Krista. Leta 1939 je odprla turistično gostinski lokal z imenom “Penzion Krista", ki pa ga je po enem letu ali nekaj malega več, zaradi napovedane mizerije tudi zaprla. Če prav vem, so vaščanke ta dogodek v nasprotju z nekaterimi moškimi, brez joka prebolele.
V nasprotju z Rutami, kjer ni niti ene čiste kmetije več, so v Srednjem Vrhu še vse. Celo sedmo, ki tudi ni več čista, vodi in obdeluje lastnik sam. Res pa nobeden ne seje več žit, vsi pa še sadijo krompir. Ostale opuščene njive pa pokosijo. In ne samo to, pretežno vsa rutarška polja pokosijo prav S'rjani, ki vozijo krmo iz doline v Srednji Vrh.
Prav nasprotno temu, kar sem zdaj povedal, pa je bilo nekdaj. Rutarjani, ki so se zaradi lažjega preživetja ukvarjali ob delu še s kozami ali kako kravico, so pokosili pa celo s srpi poželi vse težje dostopne in nepokošene koščke srenških senožeti. Kmetje so jim jih odstopali
PENZION »KRISTA«
NALAZI SE U IDILICNOM SELU SREDNJI VRH (993 m) S PREKRASNIM RAZGLEDOM NA MARTULJKOVU SKUPINU. UD A LJE NO 40 MINUT OD STANIČE GOZD-MARTULJEK. PRVORAZREDNA DOMAČA, DIJETICNA HRANA I IZBORNA VINA. POVOLJNE CJENE.
GELEGEN IM IDVLLISCHEN DORFE SREDNJI VRH (993m) MIT VVUNDERBARER AUSSICHT AUF DIE MARTULJEK -GRUPPE. 40 MINUTEN VON DER STATION GOZD-MARTULJEK. VORZOGLICHE H AUS M AN NSKO ST, DIET-KUCHE UND ERSTKLASSIGE WEINE. MASSIGE PREISE.
Del prospekta Kriste Smolej.
v najem zato, da so si zagotovili zanesljivo in poceni delovno silo, Id so jo rabili za večja in občasna dela. V tem je torej tista razlika, ki je med vasema in se mi jo je zdelo vredno zapisati.
Druga, nič manjša pa še bolj pomembna, predvsem za Srednji Vrh, je bila sprostitev meje med Slovenijo in Avstrijo. Na njej zdaj ni več razvpitih graničarjev, je razmeroma blizu pa še vsem je dostopna po razmeroma dobrih poteh. Vse vodijo iz vasi, dokoder se motorizirani obikovalci lahko pripeljejo z lastnimi prevoznimi sredstvi pa celo z organiziranimi avtobusi.
Manjša neprijetnost, Id pa upam, da je prehodna, za vse, ki se vračajo bodisi z meje ali pripešačijo iz doline, je v tem, da se ne morejo nikjer okrepčati.
Takoj ob prihodu iz Rut v Srednji Vrh stoji, še pred prvimi domačijami, na lepi razledni točki, obnovljeni počitniški dom, Id razpolaga s kar nekaj ležišči in moderno kuhinjo, je pa, na žalost že vrsto let namenjen izključno otrokom D.RM. Občine Ljubljana Šiška. Nekdaj, ko še ni bilo čisto tako, je bil navldjub bližini meje, predvsem podnevi, kar dobro obiskan. Mogoče bo še kdaj, zelo prav bi bilo.
Samo nekaj deset metrov stran, naj bi neki domačin s partnerico vodil v stavbi gasilskega orodišča, kmečki turizem. Ker nista tu stanovala in zaradi njune redne zaposlitve drugje, je bil lokal odprt samo v

“Penzion Glava" zdaj počitniški dom DPM Ljubljana Šiška.
letni sezoni. Seveda pa samo ob sobotah, po nekaj ur popoldne in ob nedeljah ter praznikih. Skratka za tako dejavnost nekoliko premalo. Komur njun obratovalni čas ni bil poznan ali ga slučajno ni ujel, je ostal lačen in žejen. Kakšne načrte imata najemnika in seveda občina za v bodoče, ne vem.
Navkljub zgornji kritični oceni postrežbe oz. preskrbe, ki je koga prizadela, lahko pa tudi ne, hočem reči še to, da naj bi veljali besedi “lačen in žejen” bolj za nazaj in za tiste, ki kot jaz niso vedeli, da bi jim bili pa nekateri prijazni kmetje, ki zaenkrat še ne morejo voditi tapravega kmečkega turizma, prav radi postregli s priznanimi domačimi siri, kako klobaso, domačim žganjem pa najbrž še s čim, prav tako pristnim in domačim. S tem hočem narediti nekaj reklame za vas, čeprav o njenem utripu, kot sam ugotavljam, premalo vem. O tem ste se lahko prepričali prav zdaj, ko sem moral zelo previdno preklicati svojo prvotno trditev. Ker je temu tako, iz previdnosti ne bom na široko govoril o vsem, kar je zdaj pa vsak sam lahko vidi.
Ne bo pa odveč, če obiskovalce Srednjega Vrha opozorim na nekaj zgodovinskih posebnosti, ki si jih je vredno ogledati. Ena in prva od
Najvišje stoječa Merkeljnova hiša iz časov turških napadov.
vseh je gotovo na Gorenjskem navišje ležeča Merkeljnova kmetija, Id leži na višini ca. 1000 metrov. Vzel sem povprečje, ker mi je nekdo povedal dva metra nad, drugi pa prav toliko manj. Sicer pa je razlika v višini že, če jo merimo na terenu nad ali pod hišo, ki stoji pomaknjena v breg.
V časih turških upadov je odigrala ta kmetija pomembno vlogo s tem, da je s prižganimi kresovi opozarjala Belopeške grofe na pretečo nevarnost. Naselje Bela peč, takrat VVeissenfels, zdaj pa Fusine Laggi, leži ca. štiri kilometre izza slovensko italijanske meje. Prav do tam je bil viden ogenj, Id je zagoreval ob Merkeljnovi hiši. Kmetija se, kot
Hladnikarjeva hiša zdaj.
vse druge v vasi, obdeluje, hiša je obljudena in lepo vzdrževana. Hišno ime “pri Merkeljnu” ji je ostalo iz tistih časov in zaradi vloge, ki jo je imela. Biti je morala namreč vedno budna, čemur se po domače reče, da je morala “merkate”, merken pa v nemščini pomeni paziti.
Druga zanimiva stavba, od katere so ostale na žalost samo še ruševine, je Hladnikarjeva ali po domače (Hvddnik). Gotovo ni zanimiva samo zaradi njene starosti. Letnica 1271, ki je bila s poglobljenimi črkami zapisana v omet nad vhodimi vrati, je žal skupaj z ometom že pred leti odpadla. Spominjajo pa se je še domačini, predvsem še Urša Zima, zadnja še živeča hčerka številne družine Kraljevih, ki so v njej živeli vrsto let in kot otroci od tam hodili podobno kot sem jaz v dolini, sedem kilometrov daleč v kranjskogorsko šolo. Seveda so bili Kraljevi in S'rjani sploh, pozimi še dosti na slabšem kot mi Rutarjani. Nam so Korenjci, četudi ne ravno sproti pa vsaj po kakšnem dnevu, s konji in snežnim plugom cesto preorali, njim pa snega, zaradi še večjih količin in težjega dostopa, s poti nihče ni odstranjeval. Pot so si morali utirati z gaženjem sami.
Prava zanimivost te tako stare hiše, je bila v načinu gradnje. Bila je
Zajetje za vodovod Hvadnikarjeve hiše.
zidana iz kamna in živega apna, dvostanovanjska, z obokanim stropom (velbdm), zidanim straniščem (skretdm) v notranjosti stavbe, z vhodom skozi vežo, gankom na južno stran, s tekočo vodo v zgornji kuhinji oz. škafnici (škdfnce) v veži.
Skafnica je bila vdolbina v steni, kjer je bil prostor za škaf z vodo in je delila vežo in bivalni prostor (hiša) s kmečko pečjo. V steno, med pečjo in škafnico, je bil vgrajen, ne vem iz česa narejen ali s čim izoliran prostor odn. posoda za vodo, ki se je segrevala, kadar se je v peči kurilo. Sicer pa je imela hiša: vežo, stopnjišče navzgor in navzdol, shrambo (špdjzo), vežno kamro, bivalni prostor (hiša) in hišno kamro. Toliko sem že sam vedel o prostorih v pritličju hiše. Gospa Urša mi je pa povedala še, da je imela hiša enak razpored prostorov tudi v pod-kletju. V podstrešju pa samo eno manjšo sobico ali po domače (stihij).
Nič manj zanimiva kot notranjost stavbe, je bila njena zunanjost. Od daleč gledana je bila navadna pritlična kmečka hiša z dvemi podstrešnimi okni na vsako stran. Spodnje stanovanje je bilo s severne strani in z dvorišča na vzhodu skoraj neopazno, ker je bilo pomaknjeno v strm breg. Prava posebnost, da ne rečem nekaj edinstvenega
pa je bilo štirinajst obokanih in v zid poglobljenih votlin, v izmeri približno ca. 20 X 30 cm. Govorim na pamet, če koga zanima, jih lahko tudi izmeri, ker jih je nekaj še vidnih. V vsakem oltarčku, (tako jaz imenujem vdolbinice), je bila po ena slika Kristusovega križevega pota. Zal je bila hiša po drugi svetovni vojni, ko je postalo vse, kar nam je ugajalo enostavno naše, nezasedena, lastnik pa nekje zunaj. Brez postopkov je postala in do konca ostala graničarska karavla. Kdo so bili graničarji vemo, prav gotovo pa ne katoliki. Tudi če bi bili, je bil katoliški križev pot takratnemu sistemu tuj. Posledice tega so prazni oltarčki. Kaj od hiše je moč videti zdaj, pove slika. Kako se je moglo to zgoditi, sem pa enkrat že napisal.
Nedaleč od hiše je možno videti na pol zasuto jamo za ogenj, nad katerim se je nekdaj sušil lan, ki so ga prav tu sem hodile tret tega dela vajene Srenšce.
Samo kakih sto metrov naprej “na aprih”, naletimo na bolj ali manj vidne prazne, v zemljo vkopane apnenice gašenega apna. Pred davnimi leti so apno na teh mestih in na ta način skladiščili domačini. Dobili so še negašenega (živega), ki so ga nedaleč stran zase in seveda tudi za prodajo, žgali za to delo usposobljeni apnarji. S takim, negašenim, torej živim apnom, so skoraj na kraju samem napolnili tiste, v zemljo vkopane luknje, jih z zemljo prekrili in pustili dolga leta, da se je v naravi samo gasilo. Za tako gašeno apno se ve, da z leti ni izgubljalo na kakovosti temveč ravno nasprotno. Odlično se je obneslo za zidavo, predvsem pa za beljenje prostorov.
Takoj pod Hladnikom, ob potoku z istim imenom, so tik pred mostom, čez katerega vodi pot k Vavčarju, še vidni zadnji ostanki ruševin Vavčarjeve žage in mlina. Potok Hladnik je pred leti spremenil strugo in ruševine obeh objektov so zdaj daleč stran od potoka, ki ju je nekdaj poganjal.
Tik pred Vavčarjevo domačijo, v kateri živijo zelo priazni in dobri domačini, naletimo na Baševo, nekdaj tudi Vavčarjevo pajštlo ob njej pa kapelico, Id jima verjetno ni več pomoči. V pajštli sta davno tega, ko sem bil še otrok živela samska Vavčarjev Matevž in sestra Lenka. Matevž je bil poznan daleč na okoli po tem, da je delal odlične lesene colde, lesene vile za seno in vseh vrst grablje. Lenka pa je predla in pletla “štrikala” za vse, ki same niso znale oziroma mogle. Med tistimi, ki niso znale, gotovo ni bilo domačink, saj so jih mame naučile
plesti že kot deklice. Delala je torej za tiste tuje žene, Id niso znale ali ki jim tega ni bilo treba početi. Ne samo izdelki temveč tudi njune cene so slovele kot zelo solidne.
Ker sem ravno pri propadajočih objektih, moram povedati še to, da se ne godi slabo samo Baševi, temveč tudi Vahovi in Kocjanovi pajštli, ki sta bili nekdaj tudi naseljeni. Predvsem Vahova vseskozi, in je bila njihova samo takoj, ko so jo zgradili in je po dolgem času zopet zdaj, ko ni več primerna za nastanitev.
Isto usodo sta dočakala oba mlina, ki sta nekdaj mlela nedaleč stran od pajštel. Samo malo višje, nad potjo in ob potoku Jerman, so se od lastnih mlinov pred nekaj desetletji poslovili tudi Hlebanjev! in Smolejevi. Hlebanjev zdaj služi kot manjša elektrarna, medtem ko je za Smolejevim izginila sled. Že davno tega, baje pa, kar kmalu po postavitvi, so se Smolejevi odrekli tudi lastni žagi na vodni pogon, ki je stala blizu vozne poti in Poharjeve hiše. Nekoliko višje ležeča Hlebanjeva žaga se je za vedno ustavila šele pred nekaj leti.
Lastnih mlinov, ki ju je nekdaj poganjal potok Smeč, se tudi samo še spominjata najvišje živeča kmeta Merkelj in Jurež. Vsi lastniki so na zdaj že opuščene, nekdaj pa prepotrebne mline, brez težav pozabili. Nobeden ne seje več žit, niti sadi koruze pa nimajo česa mleti. Žage za razrez hlodovine, brez katerih bi S'rjani težko shajali, jim pa zdaj uspešno nadomeščajo boljše, na električni pogon.
Tudi to, da so imeli kar vsi srenški kmetje lastne mline, nekateri izmed njih pa celo vodne žage, je dokaz, da so bili močnejši od večine rutarških. To potrjuje tudi dejstvo, da srenški pozimi niso mogli imeti doma vse zelo številne živine, predvsem pa drobnice. Na to povezujem tragični dogodek, ki se je vtisnil v spomin vsem Gorenjcem, predvsem pa nesrečnim SVjanom. Zgodil se je drugega januarja leta 1777, ko je snežni plaz pokopal pod seboj osem krajanov. Kar tri kmetije, so ostale brez gospodarjev. Tega dne so šli reševat ovce, ki jih je v stajah na planini zapadel visok sneg. S tem, da so ga gazili, so ga prerezali in sprožili plaz. Živ je ostal samo pes, od ljudi pa nobeden. Rutarškim kmetom se nekaj podobnega ni moglo zgoditi, ker so imeli lahko vso drobnico kar doma.
To o gmotnem stanju kmetov in o tragediji, samo mimogrede. Vračam se k zanimivim srenškim objektom, med katere sodi tudi nekdanja Poharjeva hiša. Leta 1916 jo je skoraj popolnoma porušil podiv-
V spomin na dne, 02. 01. leta 1777 pod snežnim plazom preminule krajane Srednjega Vrha

Cuznar	Jurija	Smolej	gospodar	hiš. št.4	star	50 let
Zima	Lenart	Kocjan	gospodar hiš. št.6	star	20 let
Lah	Matevž	Vah	gospodar hiš. št.7	star	55 let
Lavtižar Simon			Smolejev pastir	star	25 let
Lah	Primož		Vahov sin	star	24 let
Lah	Anton		Vahov sin	star	19 let
Benet	Janez		Vahov hlapec	star	20 let
Zima	Jurij		Vahov gostač	star	49 let
Osnutek nove spominske plošče na mestu dogodka. Podatke je dalo župnišče Kranjska Gora.
jan, sicer pa čisto nedolžen potok Jerman, ki izvira komaj opazen v planini Železnica, uro hoda od vasi, blizu državne meje. Stari Rutar-jani so povedali, da so videli kako so se čez Jermanov slap valili kosi Poharjevega pohištva, med njimi celo skrinje. Na lokaciji, mogoče pa celo na temeljih, nekdanje Poharjeve hiše, stoji zdaj eden od sicer redkih vikendov v Srednjem Vrhu. Lastniku nadomešča prvotni dom, ki je postal po drugi svetovni vojni družbena last in počitniški dom, o katerem sem že govoril.
Nekdaj za obe vasi kar precej pomembni sta bili Frtalježeva in Šavpahova hiša, ki so ju domačini krstili “Frtdlja in Valjdvka”. Stali sta ob potoku S meč in kolovozni poti, ki je bila nekdaj edina povezava med Srednjim Vrhom in Kranjsko Goro, oz. sploh z dolino. Obe hiši sta bili stanovanjski in sta imeli pod istimi strehami vsaka še nekaj posebnega. Prva mlin, ki je bil namenjen vsem, ki lastnih niso imeli. Razen mlina pa še eno zelo zanimivo in preprosto napravo, ki so ji rekli “stope”. Na njej so spreminjali ječmen v ričet “ješpr'nj", za obe vasi in okolico. Pri tem pa je bilo zaninivo to, da lastnik obeh naprav, po imenu F'rtaljež, za opravljene storitve ni prejemal denarja, ampak si je usluge plačeval sam z ustrezno količino moke oz. ješprenja. To je bil nekdaj možen in znan način, rekli pa so mu “miitanje”.
V drugi hiši tj. Val javki, pa so imeli davno tega, neke vrste napravo, ki jim je služila za valjanje, kot se je reklo gladenju ali likanju na novo natkanega lodna in raševine, imenovane “ras”. Nihče od še
živečih naprave ni videl in je ne zna opisati. Za nas pa je mogoče pomembno vsaj to, da vemo zakaj se je hiši reklo Valjavka. Od nje in od Frtalje so ostali samo spomini in nekaj malega ruševin.
Ob prihodu po cesti iz Rut v Srednji Vrh se vsakemu ustavi oko na prvi hiši s štirikapno streho, ki je poznana pod imenom “Bukdvje”. Je svojevrstna posebnost, ne le Srednjega Vrha, temveč Gorenjske sploh. Zakaj je investitor izbral ta nenavaden slog gradnje, se ne ve. Zanimivo pa je, da hiša ni niti tako stara kot je marsikatera druga v vasi. Zgrajena je bila baje leta 1827, torej takrat kot srenška cerkvica, Id stoji malo višje na hribčku. O njej malo pozneje.
Ko slišim besedo Bukavje, se nehote spomnim Hlebanjevega Vor'na, in njegove družine, ki je živela v njej. Družino omenjam samo zato, da se ve, da jo je človek imel in nič več. Vor'n, ki so mu reldi tudi Kamedjav'c, čemur seveda ni oporekal, je bil poznan kot zadnji tkalec za naši dve vasi. Njegove statve so razstavljene v muzeju (Liznjekova hiša) v Kranjski Gori. Meni se pa ni vtisnil v spomin kot tkalec, temveč zaradi njegovega glasu in daleč slišne molitve, oče naša, oz. rožnega venca, ki ga je molil naprej skoraj na vseh srenških pogrebih.
Najprej pa moram povedati to, da je bila v naših dveh vaseh nekdaj zelo lepa navada, po kateri so vse poročene in ovdovele krajane peljali k pogrebu od doma do Liznjekovega križa v Kranjski Gori, s konjem, še prej pa seveda z volom, vsakič pa navadnim vozom ali sanmi. Na vozu je lahko sedel samo kak onemogli starček ali bolnik. Vozač je šel vsaj po cesti, ob vozu peš. Vsi ostali pa za vozom, v sprevodu po dva in dva, seveda tudi peš.
Ge je umrl otrok ali samski fant oz. dekle, je nastala sprememba. Mrliča niso peljali z vozom, ampak so ga vso pot nosili samski fantje, ki so se med seboj menjavali. Krsti so sledila deldeta s svežim vencem, ki so ga sama spletla. Pozimi, ko ni bilo cvetja, seveda samo iz smrekovih vejic.
To zadnje je bila izjema od ostalih pogrebov, na katerih vencev ni bilo videti. Pogrebov so se udeleževali po možnosti vsi krajani, prav gotovo pa vsaj po eden od vsake hiše. Vsi udeleženci so od doma pa vse do Liznjekovega križa, kjer je pogreb prevzel duhovnik, na glas molili. Eden seveda naprej, vsi ostali pa za njim in to vsi na glas. Mogoče je ena od zanimivosti v zvezi s pogrebom tudi ta, da so jamo izkopali, krsto vanjo položili in jo zasuli, vedno in edino sosedje umrlega.
Šele zdaj lahko povem, zakaj mi je ostal prav Hlebanjev Vor'n tako zelo v spominu. Bil namreč tisti krajan Srednjega Vrha, ki je kot sem že povedal, pretežno na vseh srenških pogrebih molil naprej. Nekdaj, ko še ni bilo cestne povezave med Rutami in Srednjim Vrhom, je bila edina povezava Srednjega Vrha s Krajnjsko Goro, kjer je že mnogo let naše skupno pokopališče, vozna pot čez Kamen, s priključkom na državno cesto v Logu. Prav tu smo se ponavadi Rutarjani priključili pogrebnim sprevodom iz Srednjega Vrha. Ker nekdaj ni bilo prevoznih sredstev, smo šli seveda tudi Rutarjani peš proti Kranjski Gori. Naše poti so potekale nekako vzporedno, Srjani pač tam zgoraj čez Kamen, mi pa po dolini v smeri proti Logu.
In ker je imel ta Vor'n zelo močan glas, je bilo njegovo molitev od tam zgoraj možno v dolino ne le slišati, temveč tudi razumeti. Star kot je človek bil, je seveda molil v svojem domačem govoru. Prav to pa je bilo zame tako zelo zanimivo. Njegovo Zdravo Marijo ponavljam dobesedno, brez prevoda, ker sem prepričan, da jo v novejši izvedbi in slovnični slovenščini znate. V domačem narečju jo je bilo slišati takole: “Ošend Marija gndde pohnd, žegnand s' m'd fndme, žegndn j' sad tojga t'lesa Jezus". Kako so odgovarjali ostali udeleženci pogrebov ne vem, ker niso bili tako zelo glasni kot njihov vodja Vor'n.
Še ena zanimivost vse Zgorjesavske doline, predvsem pa naših dveh vasi, je v tem, da so bile zime nekdaj veliko bolj bogate s snegom kot so danes. En meter in mnogo več, ni bila nobena posebnost. Da so državno cesto po dolini orali Korenči s konji ali voli, sem že napisal. Nisem pa tega, da je trajalo včasih kar nekaj časa, predno se jim je posrečilo prebiti do zadnje hiše v Spodnjih Rutah. To pa je bila in še vedno je, prav Zimova, kjer sem preživel nekaj otroških let. Od tu naprej v smeri Jesenic, davno tega Korenjci ceste niso orali, ker več kilometrov ni bilo hiš. V talcih primerih se je zgodilo, da do pogreba ni prišlo ob dogovorjenem času. Še bolj nerodno je moralo biti davno prej, ko so mrliče še pokopavali na pokopališču v Rodinah pri Žirovnici. Stari ljudje, ki so to zvedeli od njihovih prednikov, so povedali, da so jih v primerih neprevoznih cest, začasno konzervirali tako, da so jih zakopavali v sneg, pokopali pa kdaj pozneje.
Vračam se k srenški cerkvici, ki je bila, kot sem že povedal, zgrajena leta 1827, posvečena pa je Sveti trojici. Freske v njej baje ne predstavljajo kake posebne vrednosti. Zvon zanjo in izgradnjo sta v celoti
plačala dva neporočena brata Hlebanja, Id sta sicer živela v Hladniku. Cerkvica je v lasti Hlebanjevih, ki jo skrbno vzdržujejo, skrbijo pa tudi za zvonenje. V lepem brezvetrnem vremenu, ko še ni bilo toliko prometa po cesti in je bil še mir, se je srenško zvonjenje slišalo celo na rutarška polja. Opoldansko, čeprav ne vselej do minute točno, je bilo opozorilo rutarškim gospodinjam, če so zamujale s kosilom, ker so se ravnale po občutku oz. po soncu, ki ga včasih tudi ni bilo.
Da je bila vas Srednji Vrh brez elektrike tako dolgo kot Rute v dolini, ni nobena posebnost. Bolj zanimivo je dejstvo, da so bili tu gori živeči krajani dobro oskrbljeni z vodo. K šestim kmetijam, ki so imele lastne vodovode, prištevam Hladnikarjevo hišo, ki ji je tekla voda po leseni cevi ali žlebu od izvira skozi zunanjo steno naravnost v kuhinjo oz. škafnico, ki je bila v veži. Od tam naprej pa prav tako skozi hišo, nazaj v naravo.
Na dva zasebna vodovoda so bile priključene tudi nekdaj edine tri počitniške hiše v Srednjem Vrhu: Simčičeva in Kuretova pa Smolejeva, Koblarjeva na Glavi, zdaj Počitniški dom D.P.M. Ljubljana-Siška, pa na tega, Id je bil baje zaradi njih napeljan, reklo pa se mu je vseeno Hlebanjev. Vse ostale hiše, neglede ali so bile kmečke ali pajštle, so bile v neposredni bližini grabnov, po katerih so tekli kristalno čisti potoki. Izjema je bila Vavčarjeva pajštla, ki pa se je z vodo oskrbovala iz domačega Vavčarjevega vodovoda. Do izgraditve Hlebanjevega oz. Koblarjevega vodovoda, so imeli Hlebanjevi lasten vodnjak, “Šterna’, ki baje še ni zasuta.
Predno se preselim v Rute, ne morem mimo dejstva, da je imela in še ima, tako majhna in včasih težko dostopna vas, neverjetno dosti izobražencev. Ne vem sicer za vse, gotovo pa da sta izšla iz Vavčarjeve hiše kar dva, ki sta imela fakultetno izobrazbo.
Eden od njiju je bil duhovnik Lovrenc Lavtižar, ki je leta 1858 nesrečno preminil kot misionar na Rdečem jezeru v Minnesoti v ZDA. Spominska plošča s podatki je pritrjena na pročelju Vavčarjeve domačije.
Drugi je bil stari Vavčar, po imenu Janez Arih, ded sedanjega lastnika kmetije. Bil je študent geodetske fakultete, do kod se je uspel prebiti, seveda ne vem. Bil je najbrž zadosti izobražen, če je lahko svoje otroke učil kar sam doma.
OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE
Znan pa je še en zanimiv srenški primer. Šlo je za premoženjsld spor, v katerega je bil vpleten baje neld tudi šolan kmet. Nimam točnih podatkov, kdo naj bi bil, pa tudi bistveno ni. Na eni od razprav na sodišču, je baje eden od njunih dveh odvetnikov, kot je ugotovil rekel proti drugemu, v latinščini seveda, nekaj kar je on razumel in mu ni bilo povšeči. Da bi ne postala žrtvi odvetnikov, kot je ugotovil, je med premorom s tem kar je slišal seznanil nasprotnika. To je zadostovalo, da sta se sporazumela in zadevo rešila brez sodišča.
Za turiste, Id bi si želeli ogledati vse srenške zanimivosti v enem dnevu in videti še slovensko Koroško z mejo, je to več kot dovolj. Da sem v to prepričan potrjuje samo dejstvo, da so zanimivosti Srednjega Vrha tako številne in razstresene, da se vseh spomni le redld domačin, kje šele vodič.
Mogoče se bo, in prav bi bilo, da bi se, našel nekdo, ki bi se mogoče v okviru mladega Turističnega društva Gozd Martuljek usposobil vsaj za priložnostnega vodiča. Vedel bi turistu povedati, kaj se tu lahko vidi, oz. kam naj se obrne, da si bo ogledal čimveč in bo poln lepih spominov zapuščal bodisi Sredji Vrh ali vas Rute. O njeni zgodovini pa nameravam prav zdaj nekaj reči.
IN ZDAJ NEKAJ O RUT 'H
Nič posebnega ne more biti, vas je vas, bo seveda nekdo ugotavljal, jaz pa mu odgovarjam. Pa še kar dosti je, če seveda veš, kam si prišel, kaj želiš videti oz. kaj te sploh zanima. Da pa ne bo prišlo pozneje, ko bom kot Rutarjan govoril o Rutah do pomote, je pa prav, če ponovim, da je Rute pravo staro ime za zdaj že davni Gozd (Wald), poznejši Gozd Martuljek in zdajšnji Martuljek že kar brez Gozda.
Na dveh sosednjih hišah istočasno dve razliaii hišni tablici - ena Gozd druga Gozd Martuljek.
Tudi to ne bo odveč vedeti, da je do tega prekrščevanja vasi prihajalo vselej brez navdušenja in privolitve domačinov. Ne vem sicer po čigavi zamisli, vem pa, da je nekomu uspevalo, tudi v času množičnih pozidav rutarških zemljišč in vzporedno povečevanja števila prebivalcev. Da pa me kdo ne bo napak razumel, mu povem, da nam novi krajani niso prav nič v napoto. Tudi kmetje, ki so s prodajo parcel (svoje osnove), to povzročili, bi se zdaj ne smeli jeziti, če jih motijo naprimer psi. To samo mimogrede, sam seveda rad rečem, “za nas vse je prostor, vsi moramo nekje biti, pa tudi vsak nekaj potrpeti.” Pevec Šifrer celo za prijatelje tako pravi. Če pa je nekdo le preveč prepričan, da je koga s svojim prihodom ne vem kako zelo osrečil, je pa mogoče tudi prav, če vsaj ve, kam je prišel in kaj smo v vasi pred njegovim prihodom že imeli. Seveda pa ne le imeli, pač pa tudi kako smo do česa prišli.
Od splošnih dobrin, ki so zdaj skupna last, bi omenil štiri, ki smo jih krajani, če smo jih hoteli imeti, sofincirali in pri njih s fizičnim
delom sodelovali. Vodovod, javna razsvetljava, asfaltna prevleka vašldh cest in že obstoječa kanalizacija so to. Naštel sem jih zato, da lažje poudarim za nas vse moteče zadeve, ki so nastale vzporedno s povečevanjem števila oz. gradenj hiš. Se enkrat pa poudarjam, nihče ne krivi graditeljev. Gre pa za težave s katerimi bi morali računati tudi tisti, ki so prodajali zemljišča in izdajali ustrezna in draga soglasja ter dovoljenja.
Začenjam z vodovodom, oz. pomanjkanjem vode v poletnih mesecih. Ne nameravam ugotavljati, komu je manjka in komu ne, celo ne kako jo kdo troši. Dejstvo je, da je v Rutah v poletnih mesecih za nas vse ni dovolj. Komu jo primanjkuje se ve, smo pa seveda med njimi tisti, ki smo vodovod fizično kopali in ga sofinancirali.
Drugo so vaške ceste, ki so bile asfaltirane s soudeležbo takrat malega števila lastnikov hiš ob njih. V kakšnem stanju so zaradi preobremenitve zdaj, se ve. Ve se tudi, kdo je najbolj prizadet in kdo kriv. Ne ve pa se, kdo bo napake priznal in ceste popravil. Tisti, ki smo hoteli imeti urejene in smo jih sofinancirali, najbrž še enkrat ne. Kakšne so, pa vsi vemo.
Tretje je javna razsvetljava, ki je bila napeljana s fizičnim delom in sofinanciranjem nas vseh zainteresiranih. Podaljšanju kamorkoli naprej nihče ne oporeka. Kraj bo s tem pridobil. To pa je seveda edino, s čimer tisti, Id smo kakorkoli sodelovali nismo bili prizadeti.
Od teh štirih naštetih dobrin, ki so bile sofinancirane in zgrajene s pomočjo krajanov, nam ostaja samo že obstoječa kanalizacija v spodnjem delu vasi. Uspešno nam služi za odvod meteornih voda, prav tistih torej, ki v novo zgrajeno ne bodo smele biti speljane. Upamo, da nam bo ostala in da z napeljavo nove ne bo prizadeta.
To o splošnih dobrinah sem zapisal zato, da bo tisti, ki bo morda nekoč nadaljeval kroniko Rut in Srednjega Vrha, vedel, da so se šli Rutarjani turizem že pred množičnim prihodom novih Rutarjanov, oz. Martuljčanov.
KAJ SMO IMELI PA ŽAL VEČ NIMAMO
Ker govorim o turizmu, Id smo ga vodili Rutarjani že davno tega, začenjam s tem, kar smo nekdaj imeli pa žal več nimamo in po čemer se nam toži.
Kot prva je na vrsti železnica, ki je narekovala utrip življenja in dajala kruh ne samo Rutam in Rutarjanom, pač pa vsej Zgornjesavski dolini. Dne 14. 12.1870 je skozi vas pripeljal prvi vlak, ki je povezoval Ljubljano s Trbižem. Odslej je bila to redna proga vse do njene ukinitve, kar se je na žalost zgodilo 31.3.1966, proti volji vseh, ki smo živeli v Zgornjesavski dolini, seveda.
Promet, ki je potekal tu skozi v smeri zahod do Rateč, od tam naprej, onstran meje, pa še do Trbiža v Italiji. V nasprotni smeri pa zopet tukaj skozi mimo Jesenic v notranjost naše domovine. Železnici gre torej zahvala, da je marsikje izginila nekdanja revščina ali pa da se je vsaj občutno zmanjšala. V vasi odslej skoraj ni bilo brezposelnih, čeprav tudi tistih z visokimi plačami ne.
Za tiste, ki so delali po poljih, v senožetih ali v gozdovih, so bili vlaki napovedovalci časa. Po njih so se ravnale celo gospodinje, ki so bile vpete nekje na njivi in so na dolžnosti, Id so jih čakale doma skoraj pozabile. Da so bile ure doma točne, je bila tudi zasluga železnice. Njeni signalni zvonci, ki so bili nameščeni na vseh stražarnicah, ali kot smo jim rekli (vahtarcdh), so odbili točno opoldne dvanajst daleč slišnih udarcev. Zadnji od dvanajstih zvončnih signalov, ki so bili predpisani s Signalnim pravilnikom, je glasil “naravnajte ure" in ljudje so to vedeli.
Zanimivo in resnično pa je dejstvo, da se vlaki, ki so vozili po dolini, v Rutah do leta 1911 niso ustavljali. Do takrat so morali S'rjani in Rutarjani, ki so hoteli potovati z vlakom, pripešačiti do železniške postaje v Kranjski Gori. Prvo postajališče za naši dve vasi je postala leta 1911 takratna Grošova, zdaj bivša Matijeva čuvajnica (vdhtarca), z železniško številko 16. Grošava so ji rekli zato, ker je v njej stanoval in služboval neki g. Smolej, ki je odraščal v hiši z domačim imenom pri “Grošu” v Kranjski Gori. Njemu, kot uslužbencu železnice, je bilo poverjeno vse, kar je moralo biti postorjeno v zvezi z odpravo pot-
nikov in vlakov. Prava zanimivost je to, da je vozovnice prodajal kar na prostem stoječim potnikom in to skozi okno iz njegove spalnice. To zato, ker posebnega službenega prostora ni imel. Cim je odpravil potnike, je prišel k vlaku in dal strojevodju znak za odhod. Vlak je odpeljal, to pa je bilo do naslednjega vlaka vse. Na službenem mestu je moral biti od prvega vlaka zjutraj do zadnjega zvečer. Zamene kolikor vem, razen v primeru bolezni ali dopusta, sprva ni imel. Do kdaj je to trajalo ne vem, ker sem bil, če sem sploh že bil, otrok.
Zelo dobro se pa spomnim slovesnega odprtja na novo zgrajenega, za tisti čas kar sodobnega postajališča na Grajenjekovi rampi. Zgodilo se je 2.7.1937. S tem dnem sta bila na novo postajališče premeščena tudi oba čuvaja, ki sta na starem zamenjala že nekaj Groševih naslednikov.
Zal se je po tridesetih letih zgodilo to, česar nihče ni pričkoval in do zdaj tudi ne pozabil. Proti volji vseh prebivalcev Zgornjesavske doline so nam ukinili progo in ne samo to, celo razdrli so jo, odpeljali tračnice, razmontirali in odpeljali pa celo železniški most čez reko Savo. Od zadnjega vlaka, ki je bil naložen z izruvanimi tračnicami in pragovi, smo se nekateri Rutarjani poslovili ob S krtovi čuvajnici, na koncu vasi, dne 31.03.1966.
Kar smo vaščani Rut in Srednjega Vrha zgradili leta 1954 in 1955 s prostovoljnim delom, darovanim lesom, in nimamo več, je tudi naša rutarška šola. Tudi ta je bila prodana, proti volji krajanov, rutarški in srenški malčki pa preusmerjeni najprej v staro, pozneje pa v novo kranjskogorsko šolo. O imenih povzročiteljev in krivici, ki se je krajanom zgodila v šolskem letu 1970/71, so krajani, glede na takratne razmere, govorili bolj med seboj in polglasno.
In ker govorimo naši šoli, naj povem še to, da je do konca druge svetovne vojne v naši vasi sploh ni bilo. Do takrat so hodili, oz. smo hodili otroci v kranjskogorsko. Mi seveda še peš, za namci pa nekateri tudi že z vlakom. Kako je bil organiziran pouk takoj po vojni v nanovo ustanovljeni šoli, ne vem. Vem pa, da je bila štiri razredna in da je takoj po vojni gostovala v zelo neprimernih prostorih pri Zljanu. Prva učiteljica je bila g. Hermina Žerjav, ki se je od Zljana skupaj s šolo preselila k Paaru, v zdaj Jerovškovo hišo. Sprva je učila vse razrede sama, pozneje pa sta si jih razdelili z g. Mileno Odar, ki je po upokojitvi g. Žerjavove učila v novi šoli. Tam se ji je pridružila mlada učitejica Marija Mertelj.
Hermina Žerjav	Prva rutarška šola po drugi svetovni vojni
Milena Odar
Marica Mertelj
Nova šola, zdaj trgovina
Prva povojna generacija z učiteljico Hermino Žerjav
Še nekaj, kar smo v Rutah imeli in nimamo več, je tudi rutarška knjižnica. Ni bila sicer odprta sleherni dan, zanesljivo pa ob določenih dnevih in urah. Prevzela jo je občinska knjižnica v Kranjski Gori. Rutarske bralce obišče knjižničarka enkrat tedensko in seveda ob dogovorjeni uri.
Takoj po drugi svetovni vojni smo imeli Rutarjani in Srjani celo lastno občino, z vsemi odbori in organizacijami, Id so takrat delovale v kraju. Obstajala pa je le toliko časa, da so odgovorni ugotovili, da se finančno ne bo izšlo. Po ne vem kolikem času je bila brez velikega izpraševanja krajanov obeh vasi priključena že obstoječi kranjskogorski.
Ne spomnim se pa, kdaj je bilo ustanovljeno in ukinjeno rutarško Turistično društvo. Vem samo, da je obstajalo in da je imelo celo svojo pisarno, ki je sprejemala prijave gostov. Vem tudi, da nisem bil član, zakaj ne, zopet ne, zopet pa, da sem za društvo s prostovoljnim delom postavil obe klopici ob stezi, k vodi mimo Jermanovega slapa v Srednji Vrh. Les je podaril in ga strojno obdelal, tudi nečlan društva, Jože Robič, po domače Kovorč. To je bilo davno, klopic ob stezi pa seveda ni več.
Sedež občine in knjižnice Gozd Martuljek
Naj povem še to, da smo imeli kmalu po drugi svetovni vojni celo lastni kino. Ni bil vaška last in tudi ne kakšnega krajana, pač pa takratnega sindikalnega doma, ki se je pozneje prelevil v klimatsko zdravilišče. Ko ga je lastnik usposabljal, smo nekateri obrti izučeni mladi, prav zagnano udarniško sodelovali. IG na seveda tudi ni več, stoji pa še zgradba imenovana lopa, ki je eden od zdajšnjih Petrolovih objektov, to je “Hotela Špik”, ki je lastnik tudi lepo urejenega kampa z odprtim bazenom, vseh igrišč in nekdanje rutarške šole, ki služi “Trgovini Jezerci”.
Čeprav je bilo to že davno, nočem zatajiti dejstva, da sem bil nekdaj član v Rutah obstoječega pevskega zbora. Kot se je našel vzrok za vse drugo, se je tudi za to, da se je rutarško pevsko društvo z nekaj člani, ki jih seveda več ni, znašlo v sklopu kranjskogorskega. Približno tako kot se je nekdanje Lovsko društvo Gozd Martuljek.
Kot sem že omenil, naši dve vasi včasih nista bili povezani s cesto temveč s štirimi bolj ali manj strmimi stezami. S'rjani, ki so morali hoditi v dolino po opravkih, so se posluževali tistih, ki so jim bile domu najbližje. Imenovale pa se niso po njihovih domovih v Srednjem
Vrhu, temveč po najbližjih hišah v Rutah, kjer so se začenjale. Tako so bile: Štrukljeva, ki se je začenjala na levi strani Save, nasproti poti, imenovane “Štrukljeve ulice”. V Srednjem Vrhu je bila najbližja Smolejevim, Merkeljnovim in Jureževim. Cekljava, tj. druga, se je v dolini začenjala za Cekljevo hišo, v Srednjem Vrhu pa je najbolj ustrezala: Hlebanjevim, Poharjevim, Bukovjevim in Vidicovim. Tretja, ki se vije strmo navzgor, po Žerelu in vodi en krak mimo Jermanovega slapa, drugi pa naravnost, se začenja pri nekdanih mlinih, zdaj na (Korziki) med hišami obeh Cegnarjevih. Posluževali so se je Vahovi, Kacjanovi in Jozbetovi. Zadnje, ki se je začenjala za V6gr'jo, zdaj v Naselju pod hribom, tik ob Kapetanovičevi hiši, po zaslugi nekoga, več ni. V Srednjem Vrhu, je bila namenjena Vavčarjevim in Hvadnikarjevim. Prve tri so še vedno uporabne, kot bližnjice, posluži pa se jih le tu in tam kak domačin ali pešec, Id se rekreira.
Seveda je bila še ena in to ne samo steza, pač pa kar lepa vozna pot, Id smo se je posluževali celo za sankaške prireditve. Začenjala se je na Jurčevi Gobeli, na kraju, kjer je zdaj dom Slovenijales, končala pa na Vavčarjevi Ravni njivi, izpod Vavčarjeve domačije. Bila je zasebna in kdor je hotel po njej voziti, je potreboval privoljenje Pintarjevih iz Rut. Zdaj je s spodnje strani težko dostopna in sem jo omenil bolj kot informacijo o preteldosti.
Ker gre za zgodovino vasi, je zanimivo vedeti, da je bila vas Rute prav do leta 1957 brez vodovoda. V zgornjem delu vasi so vaščani razen nekaj hiš, ki so imele lastne vodnjake “Šterne”, pili Savo. Bila je čista, čeprav najbrž ne povsem, kar je bil vzrok za gradnjo prvega dela vodovoda, od zajetja do Zljana. Spodnji del vasi “Spodnje Rute” so bile toliko na boljšem, da so se oskrbovale z vodo iz treh bližnjih potokov: Martuljka, Jermana in Hvadnika. Izjeme so bile seveda oddaljene hiše, ki pa so imele lastne vodnjake. Le ti pa so v sušnih obdobjih včasih usahnili, “se pdsuš'le”. To sta bila oba Zimova, tj. spodnji in zgornji in še Kajžev. V takih primerih so stanovalci omenjenih hiš zaradi oddaljenosti od potoka Hvadnik vodo vozili v sodih, ročno (samot'z) ali z vprego. Polnili so jih ob Pintarjevem koritu. Vanj je pritekal in še priteka potoček, imenovan “Rojca". Izpeljan je iz potoka Hvadnik, tik ob mostu, ki meji Finžgarjevo naselje s Korziko. Korito je še, nahaja pa se tik ob regionalni cesti. Vpisano je v posestnem listu Kovaričevih in po njih nosi ime Kdvaričdv Kanto.
Jaz sam tega ne pomnim, izvedel pa sem od očeta in starih staršev, da je bila ista rojca, Id priteka v korito, nekdaj speljana od tu naprej po poljih, mimo Jurčeve in Kajževe domačije, prav do obeh Zimovih hiš. Nekaj sto metrov naprej od Spodnjih Zimovih se je prosto razlivala in v obliki mlake poniknila. Kraj na levi strani ceste, med Sp. Zimovo hišo in Skitovo stražarnico, kjer se je to dogajalo, je domačinom poznan pod imenom Mlake (“Mvdče”).
Ko govorim o potoku Hvadnik, naj povem še to, da je nekdaj, to je vse do povodnji, ki je bila leta 1966, kar seveda ni ne vem kakšno obdobje, poganjal zelo zanimive mehanizme dveh Robičevih žag veneciank, Zimovega, Jurčevega in Robičevega mlina pa še dvolast-niški elektrarni: Pintarjevo / Grajenjekovo in ravno tako Kovaričevo / Robičevo. Nič od naštetih objektov ni ostalo. Na njihovih temeljih stojijo počitniške oz. stanovanjske hiše.
V zgodovino rutarških mlinov spadata, razen pravkar naštetih in še tistih, ki jih je davno tega poganjal potok Martuljk, tudi tista dva, Id ju je gnala še precej let po drugi vojni, voda iz potoka Smeč, in Omanova žaga, ki je imela že gater. Za Citrarjevim mlinom je izginila sled, Korošcev je postal počitniška hišica, Omanovo žago, od katere je ostala samo še ruševina, nadomešča električna, ki obratuje doma za lastne potrebe.
Za nekdanjimi: Koširjevim, Vlibcovim, Grajenjekovim in Zljanovim mlinom, mogoče davno tega še kakšnim, Id jih je, kot že povedano, nekdaj poganjal nanje speljani potok Martulj'k, so razen za Koširjevim, Id še stoji izginile sledi.
V letu za hrano
Nič za pod zob
Brez pogojev
V maminem naročju
Domnevni
Ne pozna popuščanja
mmm
WM0!
J
V boj junaška kri
Brezsrčna ženska, prizadet moški ponos
Naprezanje
Zjutraj še pred ...
Človeška ribica
Ženitev kač
Komaj opazen
Narava hoče svoje
Žrtev krivolova
Dobro blago se samo hvali
Za menoj
Klic mame
Osvajanje
Hočeva naslednika
POVEČANJE ŠTEVILA HIŠ IN PREBIVALSTVA
Kot osnovno za to temo, uporabljam zanimive podatke o stanju oz. povečanju števila hiš v obdobju od leta 1927 do junija 2001. Letnica 1927 pomeni našo vselitev v novo hišo. Nad vrata je takrat oče pritrdil hišno številko 57, ki nam jo je dala Občina Kranjska Gora. Danes je po uradnih podatkih v vasi nič manj kot 394 hiš in le nekaj so si jih postavili domačini. Za koliko se je v vasi povečalo število prebivalcev nisem ugotavljal, ker bi bilo nesmiselno početje. Tukaj so namreč prijavljeni nekateri, ki žive drugje, nasprotno pa so nekatere hiše včasih zasedene s tistimi, ki tu niso prijavljeni.
Povečanje števila hiš, prebivalcev, predvsem pa psov, ima za vas seveda svoje plus in minus posledice. O tistih s plus predznakom bi težko govoril, ker sem morda malo slep in jih ne vidim. O tistih z minusom pa tudi ne bom, ker osebno nisem prizadet. Kmetje, ki pa so parcele sami ali že predniki prodajali, bi pa mogoče radi kaj rekli.
NEKAJ O RUTARŠKEM KMETIJSTVU
Rutarškim kmetom, kot sem že povedal, nikoli ni bilo ravno lahko. To so najbolj odkrito povedali tisti, ki so bili nekdaj njihovi posli. Prav oni so vedeli o njih vse, tudi o zasebnem življenju. To so bili hlapci, dekle, pastirji in pestunje, predvsem pa tisti, ki so imeli enega ali več teh naslovov, pri nekaj kmetih. Pisati o tem na široko bi pomenilo obrekovanje prednikov zdaj živečih, zato naj pri tem ostane. Brez da bi imel slabo vest pa si upam zapisati, da so imeli posli, katerih imen seveda zopet ne smem izdati, najbrž kar precej prav.
Trenutno je zanimivo to, da je v Rutah od nekdaj znanega števila kmečkih gospodarstev, zdaj aktivnih samo še nekaj mešanih, torej takih, kjer jim pomaga kmetijo preživljati vsaj eden, ki je nekje zaposlen ali upokojen. Vse ostale so delno ali v celoti opuščene. Njihovi hlevi so brez živine, senožeti se zaraščajo, kozolci so delno ali v celoti podrti, njive nezasejane oz. nezasajene. Travo, ki raste na njih, kosijo tisti, ki jim je živinče v hlevu prej hobi kot potreba. Seveda pa, kar že vemo tudi tisti S'rjani, ki so še pred drugo svetovno vojno oddajali Rutarjanom v najem manj vredne površine, svojih senožeti.
Tega pa seveda niso krivi kmetje, Id so svoje kmetije nekdaj cenili, na njih radi delali in vstrajali ter preživljali sebe in svoje družine. Kriv je bil seveda povojni zgrešen sistem, Id kmetom ni bil prav nič naklonjen. Kar malo preveč je povzdigoval tzv. delavski razred, vseh strok. S tem da so se morali na zemljo navezani kmetje zaradi preživetja in socialnih pravic zaposlovati v industriji, je bila storjena napaka. Ti ljudje so spoznali, kako se da na drug, lažji način živeti in več zaslužiti, predvsem pa sebi in družini zagotoviti socialno varnost. Na novih delovnih mestih so si prislužili pokojnine, poti nazaj pa seveda ni. Dejstvo, da je po zdajšnjih predpisih možno kmetije celo trgati oz. deliti kot dediščino tistim, ki niso kmetje in zemlje ne bodo nikoli obdelovali, sekali pa bodo drevje po gozdovih, ni problem samo Rut in Srednjega Vrha, temveč je kar splošni.
Naj še enkrat ponovim. Podobnosti med obema našima vasema so vedno bile in še so. Na področju kmetijstva so medsebojne primerjave glede na znana dejstva okrnjene, kar pa ne pomeni, da jih ni. Tako v
Srednjem Vrhu kot v Rutah, so njive zdaj neposejane. Ker je zemlja na njivah boljša od tiste izven njih, jih kmetje večkrat pokosijo in pridelajo boljšo krmo. Končni rezulat je več kakovostnega mleka. Ker pa rutarška polja pokosijo namesto rutarških kmetov srenški, je tu tista vidna razlika med enimi in drugimi. Da pa se razumemo, tudi Rutarjani še pijemo dobro domače mleko pa tudi nogavice iz čiste domače ovčje volne še nosimo. Kmetovanje je tukaj sicer okrnjeno, je pa tu v dolini nekaj več možnosti za zaposlitev, zato upam, da tudi tukaj ne bo izumrlo.
RAZLIKE MED VASEMA
Pomembna razlika med vasema, Id pa ni novejšega datuma, je v tem, da so se Rutarjani že davno tega kar precej na široko bavili s turizmom medtem ko so se v Srednjem Vrhu ubadali z gosti, predvsem Smolejevi. To nam je zdaj, ko vemo za šibke točke rutarškega kmetovanja, lažje razumljivo. Denarja ni bilo in nekje so ga morali tudi Rutarjani dobiti.
Za koga težje sprejemljivo pa je mogoče dejstvo, da je štela vas Rute leta 1927, torej takrat ko smo se mi vselili v novo hiško, vsega 57 hišnih številk. Od vseh jih samo sedem ni bilo pripravljenih oz. v stanju poleti oddajati sobe gostom ali kot se je takrat temu reldo, gospodo jemati (“gdspoda j'mdte”). Seveda se bo marsikdo vprašal. “Le kaj pa ste jim v vasi, ki je bila brez vodovoda in brez elektrike, skratka brez najbolj osnovnega, sploh lahko nudili?”
Na taka in podobna vprašanja sem že odgovarjal pa še celo brez zadrege sem bil. Moj odgovor se je glasil: “Če bi bilo to danes, nič, ker pa je bilo to že takrat pa vse.” In če je zdaj komu potrebno še posebno pojasnilo, kaj pomeni “vse", naj si zapomni tole: Gostje, ki smo jim rekli “gospoda", so bili ljudje vseh kategorij in stanov pa celo narodnosti. Na počitnice so prihajali k nam z vseh vetrov takratne naše domovine. “Na počitnice”, ponavljam, ker so jih bili verjetno potrebni in so si jih prav tu zaželeli. Veliko tega, kar imamo danes mi in smatramo za lepo, udobno, nujno itd., so ti ljudje, neglede odkod so prihajali, zelo verjetno doma imeli. Rade volje so se vsemu za nekaj časa odrekali in puščali doma. Trdno sem prepričan, da bi marsikateri ugleden in dobro situiran gost želel v enaldh razmerah počitnikovati tudi danes. Zal to, glede na obstoječe predpise in njihov status, ni primerno oz. možno. Do tega prepričanja pridem, če sam sebi odgovorim na vprašanje, kaj pa imajo danes tisti, ne ravno redki, ki se odločajo za npr. pot na morje, v hribe, po svetu, v puščave, pač kamorkoli, s spalno vrečo in nekaj najnujnejšimi sredstvi za higieno v nahrbtniku ali kot mi rečemo v rukzoku. Zmotno je misliti, da gre za neko rajo, ki ji primanjkuje finančnih sredstev. Neglede na to, kaj kdo je, kaj kdo zna in koliko ima, se odločajo za tak način dopustovanja. Želijo si pač nečesa, kar je samo tam, kamor gredo, pa nikjer drugod.
Prav to zadnje, je bilo najbrž to, kar so ti ljudje našli samo tukaj v Rutah. Brez tega bi se sicer ne vračali v isto vas in iste hiše, toliko let, da smo domačini že kar vedeli, čigava gospoda je posameznik, par, zakonca ali družina.
Mnogim dobro stoječim, so se Rute, neglede na to, da takrat še marsičesa tukaj ni bilo, toliko priljubile, da so si kupili primerne parcele, si na njih postavili hiše in tako postali dobri sosedje in tudi domačini.
Nič je seveda nič, to dejstvo ne rabi komentarja. S tistim vse pa mislim marsikaj. Gotovo pa sodijo tu sem: čist zrak, dobra voda in mir. To so bile in seveda so osnove za dobro počutje, mirno spanje, počitek, pomiritev živcev, krepitev volje itd.
Ker so bili ti naši gostje povsod zaželjeni, so bili tako tudi sprejeti in ves čas bivanja med domačini tudi obravnavani. Življenje domačinov je seveda teklo naprej, vendar tako, da naša gospoda po nepotrebnem ni bila motena. Večerni in nočni mir jim je bil zagotovljen. Jutrajnji spanec je zmotil kvečjemu kak kosec, ki je zgodaj klepal koso ali prepotentni petelin, Id pa ga ni bilo težko razumeti, imel je harem. Da pa nekdaj ni bilo avtomobilov, traktorjev, kosilnic in motornih žag, ki danes povzročajo hrup in onesnažujejo zrak pa nam je najbrž jasno.
Rekel sem čist zrak, prav, so si naši gostje želeli in se ga tukaj tudi nadihali. Ne mislim, da je povsod že kar vse dišalo, vendar pa se tudi smrad od smradu razikuje, predvsem pa po učinku in škodljivih posledicah. Da je bil zrak tukaj dober in celo zdravilen, potrjuje dejstvo, da so se hodili tu sem zdravit mnogi pljučni bolniki.
Važen vir življenja je seveda tudi voda. Res takrat ni tekla iz pip kot danes, ki pa je na žalost marsikrat tudi že klorirana. Nekdaj ni bilo potoka ali studenčka, ki bi ne bil čist in primeren za pitje. Pa še kar nekaj več, kot jih je danes, jih je bilo.
Reka Sava, ki je zdaj zbir kranjskogorskih fekalij, priteče v Rute smrdljiva in umazana. V spodnjem delu vasi zaradi nekontroliranega izvoza peska celo ponikne, ostaja in širi pa se neznosen smrad. Do leta 1927/28, ko je bil zgrajen prvi del rutarškega vodovoda, je bila še toliko čista, da so jo prebivalci Zgornjih Rut pili, rabili za kuho, pranje in napajanje živine.
Ker so bile čiste vode, je bil tak tudi prod ob njih. Tam so se našla mesta, ki so bila primerena za umivanje, poleganje, sončenje, predvsem pa za sprostitev in igranje otrok. Nemoteno so smeli metati
kamenje v vodo ali kamorkoli, neuspešno poskušati ujeti kako postrv, zbirati raznobarvne in različno oblikovane kamenčke, peči potice iz mivke, skratka počeli so lahko vse, česar si tam, od koder so prišli, niso mogli privoščiti. Prod je bil primeren kraj, kjer so starši lahko otroke naučili zakuriti ogenj v naravi, seveda pa ga pred odhodom z vodo tudi pogasiti.
In zdaj še to, kako smo gospodarili z vodo takrat, ko smo jo morali še prinašati domov. Glede kuhanja seveda v primerjavi z danes ni bilo razlik. Nič bolj goste hrane, kot zdaj, nismo jedli ne mi in ne gostje. To, da so si gostje kuhali sami, šli jest v gostilno ali so bili vldjučeni kar med domače, ni bilo bistveno. To zadnje je bilo marsikje, ker kmečka hrana (košta) je bila za večino, del tako zelo željenih sprememb. Zvečer domači, z zaseko zabeljeni koruzni žganci (serkavd mesta), s sladkim ali kislim mlekom, je bila kar v redu večerja za vsakogar. Tudi krompirjevke z zeljem (čompicd s kapusdm) ali s kislo repo si doma najbrž nihče, kot tukaj, ni mogel oz. znal privoščiti. Ričetova juha, v kateri se je kuhal zajeten kos prekajenega svinjskega mesa, pozneje pa dan posebej na mizo kot glavna jed, skupaj z okisanim krompirjem, je bilo odlično kosilo za vsakogar. To dvoje pa seveda ni bilo vse, saj tudi domači niso mogli živeti vsak dan ob isti hrani. Zelo v redu kosilo so bili npr. tudi katerekoli vrste krapi in še marsikaj, kar so pripravile naše vrle babice in gospodinje. O tem, česa so bile sposobne, sem pa že nekje pisal in tu ne ponavljam.
Za odgovor na vprašanje, kaj pa ste tem ljudem sploh mogli dati, naj bi bilo do sem povedano, če nič drugega, kar dovolj. Da pa so bila gostom na razpolago jajčka, šunka, skuta, surovo maslo pa še kaj, kar se je moglo pojesti s kruhom ali s celim in samo olupljenim krompirjem, se pa razume. Če so si ženske zaželele kaj posebnega oz. svojega, so si lahko pripravile, ker za gospodo je bilo ja vedno in vse tu.
Velike in najbrž kar zanimive spremembe, ki seveda niso šle na račun higiene, so gostje doživljali v zvezi z umivanjem oziroma kopanjem. Topla oz. pogreta in mrzla voda, seveda nista bili problem, obe sta bili pri roki. Sicer pa je bilo pretežno povsod takole: V vsaki sobi, ki je bila namenjena gospodi, je stala dodatna umivalna mizica s polnim vrčem vode, lavorjem, toaletnim milom, litrom pitne vode in kozarcem za ustno nego. Zraven sta sodili še dve brisači in to je bilo takorekoč vse.
Za kopanje je bil po želji na razpolago velik, predvsem pa globok lesen škaf (žehtnfk), z vsem kar je spadalo še zraven, razen vsega, kar sem že povedal. Seveda pa nikjer ni smela manjkati cunja za brisanje politega in povsod lepo poribanega lesenega poda. Kopanje v žeht-njeku je bila za mnoge prav posrečena zadeva, zanimiva pa predvsem za pare, ki so si lahko in seveda radi med seboj pomagali.
Ker v vasi do leta 1935 tudi elektrike ni bilo, so morali tisti, ki niso radi tipali, s kopanjem pohiteti. Sicer pa so nam in gostom, v primerjavi z našimi predniki, Id so vse to počeli ob skromnih levdh in leščer-bah, kar dobro služile petrolejke. Kar nekaj vrst in velikosti jih je bilo.
Da samo nekaj hiš v vasi ni sprejemalo poleti gostov, sem tudi že povedal. Zdaj pa še to, da je bilo le nekaj hiš, ki so oddajale sobe, brez da bi se morali domači umakniti in se začasno naseliti na senu ali v podstrešjih, tam pa spati na skrinjah in slamaricah, ki se jim je po domače reldo plev'nce. Na plev'ncah, ki so bile napolnjene s koruznim ličkanjem (serkdva svdma) in v rjuhah iz domačega platna, so spali celo gostje, če so to, zaradi spremembe izrecno zahtevali oz. želeli.
Sicer pa so se gosti, ki so se znali prilagoditi, lahko počutili kot doma. Obvezna pa je bila seveda skupna uporaba WC-ja (skretd), ki je bil nekdaj pri vseh hišah izven stavbe ali vsaj nekje za vogalom hiše. To je bila edina nerodnost, ki pa je bila premostljiva s pomočjo nočne posode, imenovane “kdhva”. Pritožb na njen račun ni bilo, najbrž zato ne, ker so njeno slabo stran odtehtale druge udobnosti.
V zvezi z nastanitvijo naše gospode, ki se je kot sem že povedal, rada vračala v iste hiše in iste dužine, bi bilo to vse. Za nekoga mogoče še vedno prava revščina, za drugega pa doživetje, pač odvisno od tega, koliko kdo koga razume, oz. koliko se je kdo sposoben postaviti na drugega mesto. Domislil sem se zelo zanimivega pregovora, ki so ga povedali Zimov oča, “Td site td vdčnga 'nkle nd zastope", kar bi v prevodu pomenilo, da siti lačnega nikoli ne razume. Ker pa smo zaenkrat vsi več ali manj siti pa najbrž res vsak tega ne razume.
Če preidemo od gostov k domačinom, ki so podnevi delali, zvečer in ponoči pa v lastnih domovih hodili po prstih, na skrinjah pa ravnali kosti, kljub temu pa bili do gostov prijazni in vljudni, bi lahko rekel, klobuk dol pred tako vzgojenimi ljudmi! Kdo od nas bi se bil zdaj pripravljen česa odreči in se pri tem tako vesti? Na pripombo, ki jo bo gotovo kdo dal, imam že vnaprej pripravljen odgovor, glasi se pa
takole: “To, da so jih v to prisilile razmere, je eno, drugo pa, da so bili ljudje nekdaj drugače, bi rekel lepše vzgojeni.”
Zrak, voda, mir, hrana in stanovanje, kar sem do sedaj obdelal pa seveda zopet ni bilo vse, zaradi česar so se naši gostje, predvsem pa tisti z otroki, dobro počutili.
Neokrnjena narava, to pa so bila polja, travniki in gozdovi, so bili poleti, prav v času počitnikovanja, najlepši. Če si je kdo zaželel videti srnjaka ali srno z mladičem na polju, mu ni bilo treba imeti posebne sreče. Samo malo prej je bilo treba vstati. Srnjad se namreč umalcne v gozd, čim jo obsije sonce. Gamse, ki so bili za mestne ljudi pojem, je bilo možno gledati s prostim očesom iz naše kuhinje, pod Goli hriber, nad Robičevima žagama, Pod Kamnom nasproti zdajšnjega Naselja na bregu, v grabnu pred prvim Martuljkovim slapom na razdalji že nekaj sto metrov. Pri njih, celo tolikšna opreznost kot pri opazovanju srnjakov, ni bila potrebna.
Prav ko v naravi posije sonce, se tam prebudijo cvetlice. Nekdaj, ko se polja niso polivala z gnojevko, temveč so se, ali pa tudi ne, gnojila hlevskim gnojem, je na njih rasla čisto drugačna trava. V njej so cvetele vseh vrst cvetlice, ki jih je zdaj že treba iskati. Med njimi je bilo vse polno zdravilnih in takih, ki so zanimale goste. Posebno tiste, ki jim je bilo poznavanje narave poklic ali konjček. Med travo, po cvetovih je bilo vse polno čebel, metuljev, hroščev in kobilic, po zemlji med travo pa polžev, ščurkov in črvičkov, čričkov, za nje in njihove otroke, zanimivih žuželk. Tega tam, od koder so prišli, niso videli, ne otroci in ne odrasli, še manj pa mogli kaj od tega tudi uloviti in mirno opazovati.
V gozdu so imeli priložnost nabirati in naravnost v usta nositi jagode, borovnice in maline. Lahko so nabirali tudi gobe, ker domačini tega nekdaj niso počeli. Lahko so nemoteno opazovali marljive mravlje in njihov vrvež na ogromnih mravljiščih. Ne čisto vsak in tudi ne zmeraj, marsikdo pa je včasih naletel celo na gada, modrasa, na razjarjene ose pa celo na sršene. Ob bajerjih so jih izzivali kačji pastirji, po drevju so vreščale veverice, se drle šoje, po zraku pa krakale vrane in se oglašali kragulji. Mnogi gostje so prebili na produ ob vodi, v gozdu, na polju ali v senožetih, pač nekje naravi, po cele dneve, ob suhi hrani, da ja niso česa zgrešili.
Če se je komu od gostov zahotelo biti eno popoldne del kmečke delovne sile, mu tega nihče ni branil. Nasprotno, pomoč je bila vedno
zaželjena, neglede na končni uspeh. Včasih je bilo prav zanimivo in zabavno videti koga, ki se je s kmečkim orodjem in delom prvič spopadel. Seveda pa med njimi niso bili vsi, Id bi imeli dve levi roki. Nekateri so se s svojo spretnostjo in znanjem, proti pričakovanju, še kako izkazali. Najverjetneje tisti, ki so bili doma na kmetih.
Delu je vedno sledila malica za vse, torej zelo in malo manj spretne, predvsem pa za otroke. Ržen kos kruha z zaseko, za žejo pa krhljica, to je bilo nekaj posebnega.
Doživetje za vsakogar, ne samo za otroke, je bilo peljati se s kmečkim vozom. Ni bilo bistveno, s praznim ali naloženim, kaj šele držati v rokah vajeti in konja voditi. Pri tem seveda ni bilo pomembno, če je bil v voz zaprežen konj ali vol. Za odrasle je bila celo večja atrakcija, če ga je vlekel vol. Ne zato, ker so z voli navadno vozili samo težke tovore, temveč zato, ker je vol vlekel z glavo namesto s prsmi, kot je v navadi povsod drugod. Da se veže govedo za pamet, je namreč daleč naokrog poznana gorenjska, oz. zgornjesavska posebnost. Nekateri imajo to početje za mučenje živali, drugi seveda ne, jaz sem pa ostajam neopredeljen, tem lažje zdaj, ko v Rutah zapreženega goveda ni moč videti.
Konj in vol pa seveda nista bila edina zanimivost med domačimi živalmi. Čeprav ne čisto povsod, pri veliko hišah pa so imeli tudi: krave, konje, osla, mulo, ovce, koze, prašiče, mačke, domače zajce in kokoši. Večji kmetje seveda tudi psa čuvaja, na tako dolgi verigi, da je tekal ob vsej dolžini gospodarskega poslopja.
Za mestne ljudi so bile zanimive vse vrste živali, predvsem še zato, ker so bile obeh spolov. Nekatere so imele celo mladiče, ki so bili veselje otrok. Za vse in nad vse zanimiva je bila uporabnost, pomen in namen posameznih živali, še posebno pa njihovo vedenje v določenih obdobjih oz. okolščinah. Da nam dajejo mleko krave, so seveda vedeli vsi, kako se krave molzejo redki odrasli, kako pa se koze in ovce pa skoraj nihče. O tem, da je kozje in ovčje mleko boljše in bolj zdravo od kravjega pa je le redkokdo že slišal.
Čeprav so se naši gostje za razne priložnosti različno oblačili in obuvali, so mnogi šele tukaj izvedeli, da so težki čevlji iz kravje, lahki boksasti iz telečje, usnjene delovne rokavice, pa iz na gladko strojene ovčje ali kozje kože. Prepričali so se lahko o tem, da na kosmato stro-
jena ovčja koža ne sodi samo v ležišča temveč tudi odlično ščiti hrbet pred padavinami.
Med zanimivostmi, ki niso bile preveč odvisne od narave, pa tudi od vremena ne, gostje pa so si jih radi ogledali, so bile žage samice ali kot se jim tudi reče “venecijanke”, kjer so nastajale deske in kmečki mlini, ki so spreminjali žita v moko. Vse so poganjale iz bližnjih potokov izpeljane vode. Obe Robičevi žagi in nekaj mlinov je priložnostno obratovalo še nekaj let po drugi svetovni vojni. Njihovi lastniki so bili kmetje, ki pa so predvsem mletje, radi zaupali nekdanjim kmečkim sinovom. Le ti so bili namreč vešči ravnanja z mlini pa tudi kako manjše popravilo so lahko sami opravili. Eden od teh pooblaščenih mlinarjev, je bil tudi moj oče. Ne samo on, vsi ti možje so bili stari in so radi povedali ter pokazali, kar je koga zanimalo. Seveda so vsi govorili lepo domače, kar je gostom celo ugajalo.
Vsega, kar je privabljalo naše goste (“gospodo”) v Rute, se seveda ne spomnim ali ne znam povedati. Slo je seveda za vse mogoče podrobnosti v zvezi z delom, družinskimi odnosi, komuniciranjem med seboj in med sosedi, vzgojo otrok, kmečkimi opravili, godovanji, domačim petjem, verskimi običaji, vedenjem ljudi do živali, vedenjem živali med seboj in do človeka, opazovanjem narave, napovedjo vremena, poznavanjem zvezd, zdravljenjem bolezni brez pomoči zdravnika itd.
Da so bile gostom, Id so prihajali k nam več let, poznane tudi poti, ki so vodile iz vasi npr. za Ak, pod Špik in v senožeti: Rjavcave, Citrarjave in KčVnkave Jas'nje, ni treba posebej pojasnjevati. Na vseh so nekdaj stali seniki, po domače imenovani “hlevi”, kjer je bilo možno v senu zasilno, ali pa tudi kar tako pristati, za spremembo pa seveda celo prenočiti.
Med obema vojnama so bile tam gori v Jas'njah zgrajene še tri lesene koče. Bogoslovska in F'rdebarjeva sta stali v Citrarjavih Jas'njah, tretja, čisto majhna, Id je bila last pevke Mile Kačič iz Zagreba pa v Rjavčevih. Vse so Nemci med drugo svetovno vojno požgali. Prizanesli so pa kapelici, ki so jo leta 1928 na koncu KoVnkovih Jas'nj zgradili bogoslovci: Remc, Natlačen, Oražen, Košir, Fajdiga in Milonik.
Otvoritev bogoslovske koče v Jasenjah.
Bila je čist sakralni objekt, brez bivalnega dela. Med domačini je bila veliko let poznana samo pod imenom “Bogoslovska kapelca”. Skromen bivalni del je več let pozneje dodelal duhovnik in pisatelj Fran Šaleški Finžgar. Ker pa je tam celo bival, je kapelica postala Finžgar jeva koča in to je še vedno, privlači pa turiste in domačine.
Kmalu po drugi svetovni vojni pa ni manjkalo dosti, da niso bile Jas'nje prekrščene v Rajske livade. Ne vem več ali takrat, ko je bil zdajšnji Hotel Špik še Klimatsko zdravilišče Gozd Martuljek ali Sindikalni dom Gozd Martuljek, sta bila tam zaposlena dva uslužbenca, ki sta se šla nekakšne animatorje. Paciente ali goste, kar pač hočete, sta vodila seveda tudi tja gor. Ne vem ali pravega starega imena senožeti, nista poznala oz. jemala dovolj resno ali pa zato, ker je bilo za goste, ki so prihajali iz cele Jugoslavije, premalo jugoslovansko, sta si pa novega, nič hudega sluteč kar sama izmislila. Ker pa je minulo nekaj let, predno se je to novo ime začelo uporabljati kot edino pravo, je bil potreben za povratek, nazaj na Ja'snje, resen nastop in najmanj toliko časa kot za uveljavitev.
Kot po naročilu človeka ustvarjene, so tudi senožeti (srižete)-. Vlibcov, Robičev in Pintarjev Zapret, tudi Zupanov, Rjavcov in KoFnkov
Obnovljena Finžgarjem kapelica.
Črtenje pa še Zimova Pvanjca. Vse so se nekdaj kosili, in imele so senike, razen Zimove Pvanjce pa tudi hleve za živino. V bližini vseh so bili studenci. Omenjam pa samo tega, ki izvira blizu Robičevga Zapreta pod imenom “Bajc" in priteče čez Mokre peči, nasproti Zimovih dveh hiš, čez skalo. Poleti je zaradi majhne količine vode komaj viden slapič, pozimi, ko zamrzne, pa postane visok ledeni slap, še ne vsem poznan pod novim imenom “Lucifer". Pozimi se izživljajo na njem nekateri drzni alpinisti.
Vračam se k senožetim. Vse so se že zarasle, na njih pa ni več senikov (hlevav), kamor se je bilo nekdaj možno pred dežjem ali včasih pred radovednejži skriti. Vse so bile in so še dosegljive po gozdni poti, v približno eni uri udobne hoje. Prebiti tu gori, na tem zraku in v tej
tišini nekaj ur še bolj pa cel dan, ob suhi hrani in studenčnici, je bilo in je doživetje, ki bi se ga malokdo brez vzroka odrekel. To so bila torej mesta, kjer človek enostavno nič ni pogrešal. Mnogi naši gostje so zanje seveda vedeli.
Bliže od Jas'nj vendar manj poznana in še zdaj ne čisto porasla, ki je dostopna po stezi, ki vodi z druge strani potoka Martulj'k, strmo navzgor, mimo spomenika planincu Ivanu Cizlju, je senožet VUbcova peč. Senik na njej, ki je nedavno tega še služil kot hlev živini, ki je bila tam na paši, se na žalost seseda.
Sicer pa so bili tu naši slapovi, kar je bilo vedno in za vsakogar predvsem pa turiste privlačno in ogleda vredno. Pristopi do Martulj-kovih dveh, nekdaj niso bili urejeni kot so npr. zdaj, vseeno pa si je vsaj prvega lahko ogledal vsak, ki je zmogel le nekaj malega hoje. Drugi je seveda zahteval več časa in napora, zato so si ga pa ogledali le nekateri. Tisti torej, ki so se v Jas'njah odcepili od družbe, ki je prav tam, sita in spočita počakala, da so se vrnili.
Nasprotno od zdaj tako zelo opevanih Martuljkovih dveh slapov, je bil nekdaj dosti bolj poznan, z glavne ceste vidni Jermanov slap. Po urejeni stezi, Id se je začenjala in se še vedno, pri mlinih zdaj na Korziki, si ga je bilo in si ga je še možno ogledati čisto od blizu, že po pičlih desetih minutah nezahtevne hoje. Nekdaj je bila prav tam, na željo Turističnega društva Gozd, postavljena udobna klopica, s pogledom na slap in seveda na Špik in njegovo prečudovito skupino.
Težko je najti, oz. jaz sploh ne najdem vzroka, za tolikšno nezanimanje za to enkratno naravno lepoto, na katero bi bil ponosen vsak kraj, saj te nanjo opozori že pogled s ceste. Če je kdo prepričan, da slapu ni v ponos cevovod, po katerem je speljana voda izpod njega v manjšo elektrarno tam spodaj, kar seveda nekdaj res ni bilo, je v zmoti. Cevovod je viden s srenške ceste in mostu, seveda pa ni s steze, niti od samega slapa. To kar se vidi s ceste oz. z mostu pred predorom ni pravi slap. Do njega je treba priti, ker s ceste ni viden.
Mogoče bo na novo ustanovljeno Turistično Društvo Gozd Martuljek uvidelo potrebo po njegovi oživitvi in mu skušalo vrniti sloves, ki si ga s svojo lepoto, lahkim pristopom in bližino zasluži. To bi se moglo uresničiti z majhnimi stroški, predvsem zdaj, ko je do izpod njega že speljana še ena, polovico krajša steza, ki se odcepi ca. 60 metrov pred mostom oz. predorom (tanelam) od ceste za Srednji Vrh.
Potoček “Brajč”, zdaj slap Lucifer.
Od slapa naprej, kjer smo nekdaj postavili Idopico, se steza vije strmo proti Srednjemu Vrhu, ki pa se, že po nekaj zavojih deli. En krak gre naravnost naprej in se kmalu priključi tisti strmi stezi, ki je speljana po Žerelu naravnost, in sem jo že opisal. Drugi krak zavije v levo in vodi mimo vdolbin (vop) v skali, naprej mimo kratkega in na pogled nekoliko izpostavljenega mesta, imenovanega “Vdhov Košt'r" in le malo naprej, na vrh. Tam na položnem terenu, kjer pa še ni konec poti, se stezi zopet združita, in istočasno tudi ločita. Po tisti, ki pelje naprej v hrib, pridemo naravnost na dvorišče Vahove kmetije v Srednjem Vrhu. Ker gre za zasebno lastnino, na kar pešca opozori na vidnem mestu nameščena opozorilna tabla, “prehod je dovoljen do preklica”, si ne dovolim delati reklame za to stezo. Opisal sem jo pa
zato, ker je bila v času, ko še ni bilo srenške ceste, kar precej, mogoče celo preveč uporabljana.
Vračam se na položni teren, Id sem ga pravkar omenil. Tudi tam smo nekdaj postavili klopico. Nasprotno od steze, ki jo že poznamo in vodi naravnost k Vahu, zavije druga, še vedno dobro vidna, v levo in se že po nekaj desetih metrih začne spuščati proti grabnu po katerem teče potok Jerman, v razvpito sotesko imenovano “Vahav Košt'r”. Razupito pa zato, ker ima na vesti nekaj življenj. Od tu je nekdaj steza vodila navzdol, prav v graben, tam pa čez brv in strmo naprej, na drugi breg. Na rob je prišla, le kakih deset metrov od zgornjega zaprtega ovinka zdajšnje srenške ceste. Ker pa je takrat še ni bilo, je bila steza speljana kar po robu, naravnost na Glavo. Tam je bil takrat še dobrodošel in za tiste čase primerno postrežen vsak gost. Steza je bila zanimiva bližnjica iz Rut, dolder je bil dom na Glavi odprtega tipa.
Trenutno ni prehodna, možno pa bi jo bilo usposobiti z ne veliko denarja, le nekaj več fizičnega dela. Izplačalo bi se seveda le, če bi prišlo do spremembe statusa objekta. Opisal pa sem jo, ker bi bila v tem primeru turistu, ki bi si mimogrede lahko ogledal Jermanov slap, dana možnost v domu priti do željenega okrepčila, po potrebi pa tudi do sobe s posteljo.
To, kar ste doslej prebrali, je seveda le nekaj naravnih zanimivosti, ki so nekdaj in še privabljajo turiste v našo vas. Bilo pa je seveda še veliko tistih vaških, Id so si jih gostje ogledali priložnostno in nehote. Preveč in tako različne so bile, da bi jih težko opisal. Vseeno pa mislim, da sem s tem, kar je napisano, še enkrat odgovoril na tisto vprašanje: “Kaj pa ste tej vaši gospodi v takratnih razmerah sploh mogli ponuditi?”
Izgnanca
Kraljica globin
Zasanjana
Že damo izumrla
Slovo
Zadeta v letu
Obduham jo
Preganjana
Niti koraka
Da te kap

Gobavec
Izčrpana
KAJ IMAMO ZDAJ
Ker je bilo do sedaj govora predvsem o tem kaj smo v vasi nekdaj imeli, zdaj pa na žalost nimamo, mogoče ne bo nič narobe, če povem najprej to, kaj pa na žalost imamo pa razen nas, niti en kraj, ne vem kako daleč po Sloveniji nima.
Mednarodna cesta, Id vodi skozi vas in to celo brez pločnika, je ta naša posebnost. Zaradi nje je nekdaj tako znana turistična vas, ostala brez takratnega miru in čistega zraka. Skupaj s kristalno čistimi vodami sta vasi nekdaj, navkljub vsej skromnosti, tako uspešno privabljali naše stalne goste, imenovane gospoda. Na srečo vse te okrnjene naravne danosti niso edino, čemur bi se bilo zdaj treba odreči. Za meščane, so naš zrak, voda in mir še vedno toliko kakovostni, da prednjačijo pred kraji, od koder prihajajo.
Čeprav je vas na tem področju nekaj malega izgubila, so pa tu še vse druge naravne lepote: gore, slapovi, senožeti itd. Vse kar je bilo možno nekdaj početi v lepem vremenu na senikih, je zdaj, ob njihovih podrtijah, na kosu osebne garderobe. Same senožeti še so, pota, Id vodijo do njih pa seveda tudi.
Po zaslugi dveh zanimivih objektov so Jas'nje zdaj celo bolj poznane in obiskane, kot so bile nekdaj. Domačine, turiste in naključne obiskovalce privlači “Ingotova brunarica”. V njej Rjavcovi delujejo v poletnih mesecih res kot pravi kmečki turizem, Id je za naš kraj redkost. Ker pa so Jas'nje odskočna deska tudi za tiste, ki se podajajo naprej k drugemu slapu, pod Špik, za Ak, na Rutaršld Vršič, Veliko ali Malo Pončo, Oltar, Široko peč, k mahovom itd., so njihova nekakšna vmesna postaja in končna za vse, Id se od tam vračajo domov.
Ker je pristop v Jas'nje možen iz Rut: mimo prvega slapa, mimo Cizelj novega spomenika na Peči, po poti naravnost izza Ruta oz. s Kapiša čez Peč, tudi skozi Santico, pa še po nekoliko manj zanimivi toda bolj položni poti od žičnice čez Kancelj, je vsakomur dostopna in temu primerno obiskana tudi Finžgar jeva kapelica v KoVnkovih Jas'njah. Najbolj seveda tiste dni v avgustu, ko je v njej vsak dan tudi sv. maša.
Rutarška cerkev (otvoritev 26.7.1914).
In ker sem že pri Finžgarjev! koči, bom ponovil njeno zgodovino. Zgrajena je bila kot rečeno, leta 1928 postavili pa so jo takratni bogoslovci: Remc, Natlačen, Oražen, Košir, Fajdiga in Milonik, to vemo. Bila je samo kapelica, stanovanjski del pa je pozneje dodelal duhovnik in pisatelj g. Fran Šaleški Finžgar, ki je v njem občasno celo bival. To sem menda tudi že povedal.
Sicer pa so bogoslovci predtem bivali v prvi bogoslovski koči, Id je stala na začetku Citrarjevih Jas'nj, prav blizu potoka Martulj'k. Bila je večja od zdajšnje Finžgarjeve, zgrajena pa nekaj let pred njo. Med okupacijo so jo Nemci skupaj z Ferderbarjevo kočo, ki je bila bila v bližini in je nastala iz Citrarjeve zasilne kuhinje, požgali. Ista usoda je doletela majhno kočko, last hrvaške pevke Mile Kačič, Id pa je bila blizu zdajšnje Ingotove brunarice.
Lipovčevo kočo, zdaj Maretov dom, ki pa ni čisto v Jas'njah, je zgradil nekaj let pred drugo svetovno vojno neki gospod Lipovec iz Ljubljane za svojega sina, ki je pogosto plezal v martuljške vrhove.
VSIHMIN PAni lM VOJAKOM
i ' vo^-1 G OJ 2 d
1014-1018
MRAK K /t> -	- m .
MEŽIK IANEZ - -	4
MERTElj ANDREJ RLENKUS ANI >re i ks
ROBIČ JANE7-----u
ROBIČ iožef------2s
t 4\ Tl/AR JANEZ - "27
KOŠIR PETER-----'30
M ERTLU Alojz - i7 PETER'
PETERNEL peter - ;2
.S:.:0-v.čeL .2 'alline Sv.j ož:v s ,
' • .Nc \cšč bivše b< iečine.
>"■: .

I
1 '
I 1
Spomenik padlim v I. svetovni vojni.
Spomenik padlim krajanom v 2. svetovni vojni.
On je skupaj s slavno Jesihovo Pavlo prvi preplezal Špikovo steno. Tej koči so Nemci prizanesli. Zdaj je last Alpinističnega odseka Planinskega društva Jesenice, krstili pa so jo za ‘Maretov dom”.
Ko sem pisal o Fižgarjevi kapelici, sem se spomnil zanimivega dogodka, ki je del rutarške zgodovine, nanaša pa se na po zunanjosti nič kaj zanimivo rutarško cerkev. Z izjemo sobot, ko je v njej sv. maša, vse druge dneve v tednu sameva. Njena notranjost je vedno lepo urejena, za kar poskrbi vestna vaščanka Heli, ki skrbi tudi za zvonenje.
Cerkev je bila zgrajena v letih 1913/14. Njenega odprtja, ki je bilo dne 26.07.1914, se s težkimi srci spominjajo redki, še živeči krajani Rut in Srednjega Vrha. Tega dne, prav med otvoritveno sv. mašo, je bila z zunanje strani, na cerkvena vrata pripeta razglasitev začetka prve svetovne vojne in istočasno splošna mobilizacija vseh, za vojake sposobnih, moških. Seveda Rutarjani in Srjani pri tem niso bili izjema. Nekaj prvih letnikov se je šlo domov samo preobleč in poslovit. Na žalost nekateri za vedno. Njihova imena so zapisana na spomeniku ob južni cerkveni fasadi. Spomenik žrtvam druge svetovne vojne, Id so se kot oni v prvi, borili za svobodo, le v drugi državi, stoji blizu bivše depandanse Hotela Špik. Na srečo v tretji vojni za svobodo ni padel noben Rutarjan.
Ce za koga, kar sem povedal o naravnih lepotah Rut oz. po novem Martuljka, ni dovolj, ga vabim, da nas obišče, oziroma pride na daljše počitnice. Sam bo ugotovil, da je tu, razen pravkar naštetega, gostom na voljo še Petrolov hotel “Špik” B kategorije, z okrog 270 ležišči, z nočnim klubom, kampom, odprtim bazenom, tenis igriščem, igrišči za odbojko, košarko in rokomet pa še zasebno špecerijsko trgovino “Jezerci”.
Tudi to bo ugotovil, da je v vasi še ena in to zelo poznana gostilna “Pri Jožici”. Nasproti nje, na žalost ob bivši Mercatorjevi trgovini in le nekaj deset metrov od avtobusne postaje, še po dobri hrani in solidni postrežbi, poznan Rajkov bufet. V vasi je seveda tudi nekaj zasebnih apartmajev, lepo urejena mednarodna kolesarska steza, dve sprehajalni stezi, ki povezujeta Rute in Srednji Vrh s Kranjsko Goro. Obe sta neodvisni od glavne ceste, o kateri krajani, zaradi že povedanega, ne moremo imeti dobrega mišljenja. V vasi sta še smučarska vlečnica in sankaška proga. Skratka, tu je vse in ne vem, kaj naj komu še ponudim.
Da se gostje, sorodnild, prijatelji in znanci lastikov mnogih vikendov in novih hiš, porazgubijo pri njih, najbrž ni treba posebej poudarjati. Skratka v Rutah je živo, menjavala pa se je struktura tako gostov in kot vemo, domačinov. Prav zaradi tega bi si upal trditi, da Rute niso izgubile samo starega imena, pač pa tudi renome preprostih in prijaznih ljudi. Ne čisto vsi, pač pa nekateri sveži vaščani nas spregledajo, kot da smo Rutarjani v Ljubljani. Mene, pa ne samo mene, pač pa vse, ki so nas naučili pozdravljati to kar malo moti.
Turizma take vrste, da bi gostje spali v sobah in posteljah domačih, ki bi se umaknili v podstrešja na skrinje in plev'nce, bili pa do gostov tako odkrito prijazni, kot so bili nekdaj, bi bilo seveda zmotno pričakovati. Prvič zato, ker domačini niso finančno v to prisiljeni, drugič, ker zaradi veljavnih predpisv to sploh ni možno in končno, ker so današnji gostje in domačini drugače vzgajani, saj je vendar zdaj novo obdobje.
In še na ene zanimivosti, Id sem jo napovedal, ne tiče pa se samo Rutarjanov temveč ne vem koga še, ne smem pozabiti. Gre za menjavo krajevnega imena naše vasi že v novi Sloveniji. Startali smo v Gozd Martuljku, to ime smo podedovali. Nato smo živeli v Gozdu, zatem v Gozd Martuljku, še potem v Martuljku brez Gozda in kot nam pove cestna tabla, ki stoji cca. 600 metrov pred koncem naseljene vasi, smo zopet v Gozd Martuljku.
Da je dobil naš 2417 metrov visoki Kok ime Kukova špica, vemo redki stari domačini. Da je potok Martuljk, zdaj Martuljek, baje pa v specialki celo Martuljščica, sem pa izvedel po naldjučju. Da je potoček Bajč, Id izvira blizu Robičevega zapreta, takoj ko priteče čez skalo v dolino “Lucifer”, je za marsikoga novost. Da pa je le malo manjkalo, da naše slavne Jas'nje niso postale Rajske livade, ste pa že prebrali. Zelo zanimivo, ali ne? Kaj vse je možno početi mimo krajanov.
OSEBNO PA POGREŠAM
Že dolgo in še vedno pa pogrešam spremembo nam Gorenjcem naprtenega vzdevka "gorenjska voh'mi ja", ki je posledica dejstva, da tu narava nikoli ni nudila nečesa, s čimer bi se mogel avtohtoni kmečko delavski živelj izkazati in prišleku ponuditi. Ker pa je na Gorenjskem že nad polovico, v Rutah pa celo več kot tri četrt, gostoljubnih priseljencev, bi si dovolil predlagati bolj logičen vzdevek "gorenjska radodarnost". Ge ta predlog ni sprejejemljiv, bi bil pa mogoče vsaj ta, da se počasi preneha zmanjševati ugled tako avtohtonih in zdaj priseljenih Gorenjcev.
ŠE O KULTURNI IN NARAVNI DEDIŠČINI
Iz lastnih izkušenj vem, da se marsikomu toži po nečem, kar je že šlo ali je na tem, da bo šlo v pozabo. Prav posebno pa za nečem, kar je zanj kulturna ali naravna dediščina.
Pod pojmom “Kulturna dediščina", je seveda možno razumeti veliko. Tu je vaška arhitektura, tu so domače šege in navade, seveda so muzejski predmeti, tudi pristne narodne noše, domača pesem in končno domač govor.
Kdorkoli pride v našo vas in jo ima vsaj v bežnem spominu, kaj hitro pogreši staro kmečko arhitekturo. Lepo rezljani kmečki ganki, polni gorenjskih nageljnov, za njimi pa komaj opazne štrene, sušeče se volne ali lanenega sukanca, je prvo.
V hišnih fasadah ni več na šest okvirčkov razdeljenih nizkih oken, polnih živo barvnih pelargonij (cerkravtov), vmes pa roženkravtov in rožmarinov, je že drugo.
Kot tretje, so skoraj že izginuli ali vsaj podrti kozolci, z večjim in nalim številom oken (bran), z deskami kritimi strehami in strešnimi podaljški (brancami). Bili so značilnost ne le vasi, temveč vse Zgornje-savske doline, za kmete pa seveda nepogrešljivi.
Gotovo pogreša tudi plotove, ki so bili prava vaška značilnost. Raztezali so se ob obeh straneh ceste, skozi nekaj kilometrov dolge Rute. Da so bili značilnost, trdim zato, ker je bil že sam način gradnje svojevrstna posebnost. V njih namreč ni bil zabit niti en žebelj, in tudi ne uporabljen košček žice pa še kako trdni so bili. Zgrajeni so bili iz smrekovih okroglic in takole: na vsakih nekaj metrov sta bila vzporedno in blizu skupaj zabita v zemljo po dva pokončna kola. Vmes so bile po dolžini položene najmanj štiri okroglice (štange). Na primernem razmaku so jih držali, štirje obroči, zviti iz svežih smrekovih vej. Istočasno so skupaj držali še oba kola in ju povezovali z latami.
Vse to in še marsikaj je v Rutah, kjer so stale in stojijo kmečke hiše samo ob glavni cesti, nekdaj bilo. Nekaj jih je zdaj v takem stanju, da nikomur niso v ponos. Seveda pa ni moč kriviti za to samo lastnike, pač pa tudi odgovorne in vplivne občinske delavce in Zavod za spo-
meniško varstvo. Sicer pa na nobeni hiši ob cesti ni bil narejen tolikšen poseg, da bi ne moglo biti še vedno tako, kot je nekdaj bilo.
O vzroku, da je temu tako, sem nekaj malega že rekel. Gre namreč za to, da po isti ozki mednarodni cesti, po kateri so se nekdaj sprehajali in posebnosti kraja občudovali naši gosti, mi krajani pa brez-skrbno hodili in vozili, zdaj drvijo nediciplinirani voznild vseh kategorij motornih vozil. Ne samo da ogrožajo življenja pešcev, povzročajo hrup in onesnažujejo zrak temveč v slabem vremenu dobesedno polivajo celo tiste pešce, ki se jim umaknejo čez grapo v travo.
Prav obcestne hiše so imele nekdaj ganke in okna okrašena in so bila ponos vasi. Zdaj so v takem stanju, da ne delajo reklame ne lastnikom in ne turizmu. Njihove fasade polivajo pozimi snežni plugi z osoljeno snežno brozgo, posledica pa je odpadanje ometa. To se ponavlja iz leta v leto in ni čudno, če so prizadeti otopeli.
Da pa hiše, ki ne stojijo ob glavni cesti, niso brez cvetja na sodobnih balkonih in oknih, se lahko vsak sam prepriča. Kar sem napisal v zvezi z nekdanjim cvetjem na oknih hiš ob glavni cesti, bi bilo lepo, oz. zanimivo seveda samo kot kulturna dediščina. Skozi ta očala gledano, je vse novo, navkljub lepoti, samo neko nadomestilo nečesa starega in pristnega. Na žalost je tako, seveda pa zdaj govorim o kulturni dediščini v vasi, da se razumemo.
Glede na to, da je v vasi zraslo tolikšno število hiš, ki po lepoti kar tekmujejo med seboj, je staro vaško arhitekturo težko mešati z novo. Kamorkoli in karkoli pogledaš, je seveda samo lepo in to naj bo reklama za zdajšnje Rute, po novem Martuljek.
Podobno kot hišam se godi drugim objektom. Kaj vse doživljajo kozolci, ki so bili od nekdaj krajevna posebnost vemo vsi. Izteka se jim čas, kmetje jih ne rabijo, kdor polja še obdeluje se pa poslužuje novega načina sušenja oz. konzeviranja krme. Samo kot krajevno posebnost bi se morda izplačalo postaviti tu in tam kakšnega, vendar ne na račun tistih, ki jih ne rabijo.
O domačih šegah in navadah, ki se tudi že redčijo, je lahko govoriti, težje pa jih je v izvirnosti še videti. To je dejstvo in najbrž tudi vzrok, da že dolgo nič od tega nismo videli. Ne samo v Rutah, tudi v Kranjski Gori je tako. Pred precej leti je bila tam še simbolično prikazana kmečka ohcet. V enem dnevu in v zgoščeni obliki seveda.
Bila je občudovanja vredna prireditev, Id je prikazala vse značilnosti nekdanje ohceti in celo nekaj več. Vse prikazano se je nekdaj v resnici dogajalo vendar v presledkih, cel teden, seveda pa ne po cele dneve. Glavna dogodka, svatba in prevoz nevestine bale, pri čemer so bile vedno udeležene narodne noše obeh spolov in seveda godec. Z zaplečVa-njem in vsem ostalim so pa fantje opravili po večerih in to med tednom.
Ne kot del ohceti, temveč kot del nekdanjega kmečkega življenja, je bila na prireditvi prikazana tudi preja lanu oz. volne. Kot sem rekel, prireditev je bila ogleda vredna. Kazalo bi jo ponoviti, ker pa poznam razmere v vseh naših vaseh, najbrž upravičeno dvomim, da se bo vse to in v tolikšnem obsegu, kaj kmalu ponovilo. Lažje kot v celoti bi se mogoče moglo po delih. Enkrat npr. sama ohcet tj. prevoz poročencev in svatov “ta ohcetnih” skupaj s šrango. Drugič mogoče samo prevoz nevestine bale s šrango ali brez nje. Pa še kaj, kar bi se moglo prirediti z malim številom sodelujočih, narodnih noš, predvsem pa z manjšimi stroški.
Na omenjeni prireditvi so takrat sodelovale v narodne noše oblečene predice, s kolovrati. Ker pa se nekdaj ni predlo na ohcetih, pač pa doma in po hišah, to je neodvisno od vseh zabav, kar v delovnih oblekah, bi bilo možno prikazati prav prejo z vsem spremljajočim in še marsikaj drugega, kar se je nekdaj dogajalo, brez ponarejanja, v poletni sezoni, na skromnem odru, nekje na prostem, še lepše pa v res kmečkem ali za ta namen prirejenem zaprtem prostoru. Tudi na starem gospodarskem poslopju, ki še so, bi bilo zanimivo. Čas dogajanja bi ne bil bistven, le pravega bi bilo treba izbrati.
Sicer pa vemo, da so ovce strigli na prostem spomladi in jeseni, volno pa so dekleta predla pozimi, po večerih doma ali po hišah.
Vsa dela v zvezi z lanom so bila opravljena poleti na prostem. Že pripravljenega so se terice lotile pozno jeseni, ob nalašč za trenje namenjeni jami, nekje v naravi. Presti so jim ga pomagale tete in mame, ko so utegnile.
Vsako prireditev, na prostem ali v zaprtem prostoru, bi lahko pospremljalo nekaj na “drajar” zapetih domačih pesmi, frajtonarico morda pa še z malo daljši uvodni nagovor ali obrazložitev, v pristnem domačem govoru. Da bi na vseh prireditvah ponudili tudi nekaj doma pripravljenega za pod zob ali v dimu posušenega s kosom domačega kruha, pa je razumljivo.
Vse to pisanje je moje razmišljanje. Kaj od tega bi se moglo uresničiti in kdo bi se tega lotil, bi morali seveda povedati drugi. Sam vem samo to, da bi bilo karkoli že, v primerjavi s kmečko ohcetjo, kot jo je nekdaj organizirala gostilničarka Jožica, veliko enostavnejše, ceneje pa še lažje izvedljivo.
O muzeju in vsem, kar spada vanj pa tole. Tudi v Rutah je še veliko propadajočega, ker ni našlo poti v muzej npr. v Liznjekovo hišo v Kranjski Gori. Lastniki tega, za kar niti ne vedo, da je kulturna dediščina, sami od sebe seveda ne ponujajo. Mogoče bi se pa česa, za muzej primernega, prav radi iznebili. Treba bi jih bilo samo obiskati, jim pojasniti, da je zanje ta ali ta kos nepomemben, za sam kraj pa prava kulturna dediščina. Da ga muzeju odstopijo, lahko samo prepustijo in ga pismeno zavežejo, da ostanejo sami njegov lastnik. Vedeti je namreč treba, da je po vojni odšlo iz podstrešij naravnost v tujino marsikaj dragocenega in to za majhen denar. Marsikomu je zdaj česa žal. Če bi bilo kar je ostalo, le shranjeno v muzeju, bi pa najbrž soglašali.
Da sta dragocena kulturna dediščina domača pesem in govor, ki bi ju bilo dobro lepo vključiti v vsako tako prireditev, sem že omenil. Obema se piše enako, žal nič prida. Tako zapetih pesmi, kot so jih nekdaj peli fantje ob sobotnih večerih po vasi in pod okni deldet, ni moč več slišati. Ne samo mi, tudi naši nekdanji gostje, Id še živijo, se jih gotovo radi spominjajo. Za vsakogar, predvsem pa za tiste, ki so jim bile zapete, so bile nekaj enkratnega.
Kot je lepo vse novo, so seveda tudi starim besedilom prirejene nove melodije. Seveda pa niso tisti izvirniki, ki sem jih imel po veliko letih, pred nedavnim, priložnost poslušati. Zapela jih je vesela družba, v tujini živečih domačinov in mojih sosedov oz. sokrajanov. Tujina je poskrbela, da jih niso pozabili.
Podobne čase kot domača pesem doživlja pristni domači govor. Celo tisti, od katerih bi pričakoval, da ga bodo negovali in skušali obdržati, so mu obrnili hrbet. Zanje obstaja samo slovnična slovenščina, narečja pa zavračajo. Mnogi se mu posmehujejo in nekateri se ga celo sramujejo. Vsi pa seveda pozabljajo dvoje. Eno je to, da smo vsi Slovenci, ne samo naši predniki, starši pa celo mi sami, govorili narečje prej kot zdajšnjo, nekoliko pohrvateno slovenščino. Drugo pa je še kako resnično dejstvo, da so bila prav narečja osnova za nastanek te naše, recimo prave, slovenščine. Če kdo misli drugače, naj mi pove
še drugo možnost za nastanek kateregakoli jezika, ne samo slovenščine. Na satelitskih programih imamo priložnost poslušati zelo različna narečja tujih narodov. To nam da misliti, da se jih ti ljudje oz. narodi ne sramujejo. Mi, pa se ga, kot da se česa drugega nimamo.
Da bi zapustil poznejšim rodovom vsaj nekaj te vrste kulturne dediščine, sem nekaj že objavil, nekaj pa zdaj pišem. Počnem pač to, česar se na žalost nihče drugi ne loti. Kaj sem dosegel, bo pokazal čas. Sam sem seveda skeptičen, ker nas je le še nekaj, ki rutarško/kranj-skogorski govor zares obvladamo. Naši otroci ga komaj razumejo, ne pa govorijo. Generacije za nami so vzgojene tako, kot vemo. Kaj več od tega, kot kar so se naučili nehote v otroštvu od staršev, jih ne zanima. Brez zanimanja za naš domač govor pa stojijo ob strani celo mnogi že omenjeni.
PRED ZAKLJUČKOM PA ŠE TOLE
O Martuljku oz. nekdanjih Rutah, naj bi bilo to vse, čeprav sem mogoče marsikaj pozabil. Prebrali ste, kaj so Rute nekdaj za koga bile, kaj so že davno tega imele in tudi zakaj so bile, navldjub navidezni revščini, za naše stalne goste tako zelo zanimive. Tudi to je zapisano, kaj se je v vasi menjavalo in kaj tu še je, brez naštevanja naših naravnih lepot, ki so neokrnjene in večne. Nisem pozabil reči nekaj o tem, s čim oz. kako bi se dalo privlačnost naših dveh vasi, ki sta takorekoč del že slavne Kranjske Gore, ne samo obdržati temveč jo še povečati.
Da pa je vsak tak poskus odvisen od vrste okoliščin, se je treba zavedati. Zdaj je nov čas, tu živijo drugi ljudje, ki imajo druge navade, želje, potrebe in seveda tudi možnosti za doseganje ciljev.
Za to, kar še je, se bo pač treba naprej boriti in skušati obdržati. Mogoče tu in tam kaj obnoviti, česar pa več ni, pa skušati pozabiti. Prav to zadnje je za nas starejše težje sprejemljivo. Ne toliko zaradi starostnih razlik, kot zato, ker smo nekaj tega, kar odhaja dalj časa imeli, s tem mogoče upravljali, vse to hranili, občudovali ali karkoli že. Zato pa smo v vse to toliko zagledani, da se, ko pride čas težko ločujemo.
Jaz sem imel na primer rad gore, grabne, gozdove, naravo sploh in vse, kar je staro, pristno in seveda domače. Torej prav to, kar se mi zdaj počasi izmika. Kako sem se poslovil od gora, hribov in grabnov in v čem sem našel nadometilo, ste prebrali. V tem pogledu sem kar pomirjen in celo zadovoljen.
Pomirjen sem tudi, ker v življenju glede domače arhitekture nisem stal s prekrižanimi rokami. Marsikatera hiša, čeprav novejše gradnje, se ponaša z balkonom, ki je rezljan (švdjfan) po vzorcih nekdanjih kmečkih gankov.
Med ljudmi se nahaja nekaj mojih, čeprav pomanjšanih, vendar narejenih po vzorcu tistih pravih kozolcev. Vsi imajo vsaj po deset lat, nekaj oken, (bran), lope (brance) in stole za obešanje (hvapce). Seveda so pokriti z deskami, kot so vedno tukaj bili.
Celo nekaj, v merilu in dokaj natančno izdelanih Ruskih kapelic,
po vzorcu te, ki stoji ob cesti na Vršič, se nahaja nekje. Ena verjetno prav na sedežu Turističnega društva Kranjska Gora.
Nad tem, kar počnem že leta, da bi ohranil zanamcem vsaj nekaj vedenja o našem domačem govoru, nisem obupal. Prepričan sem, da sledijo naši generaciji, ki se je tako zelo potrudila, da bi domač govor izrinila, tiste, ki bodo razmišljale drugače in jim bo mogoče prav to koristilo.
Zelo pa mi je žal truda, ki sem ga z veliko vnemo vložil v izdelavo kompleta petkrat pomanjšanih izvirnih orodij za predelavo lanu in volne. Seveda prav tako pomanjšanih kosov nekdanje opreme kmečkih bivalnih in istočasno delovnih prostorov ter simboličnega objekta.
Vse našteto ni prišlo v prave, roke, tistih torej, ki bi znali to ceniti, ohraniti in izkoriščati za to čemer je namenjeno. Gre namreč za natančno izdelane petkrat pomanjšane modele, ki bi mogli nekoč komu služiti pri izdelavi kateregakoli kosa v naravni velikosti. Prav temu so, to ponavljam, posamezni kosi namenjeni, čeprav so lahko tudi razstavljeni. Ne vem, zakaj so se znašli, po mnenju nekaterih, v nepravi hiši in bili tam okrog osem let kot nezaželjeni celo razstavljeni. V napačni hiši torej, kjer si ne njen lastnik in ne gostitelj nista vzela časa, da bi za obiskovalce napisala kaj to sploh je, kdo je lastnik in kdo avtor. Tak je namreč normalen red za vse razstave.
Zbirke zdaj ni več tam. Ker pa sem bil opozorjen, da je postala igrača nevzgojenih otrok, sem se o tem osebno prepričal. In res, znašla se je na še bolj neprimernem, da ne rečem na povsem zgrešenem prostoru. Tudi tam je brez vseh oznak. Ni sicer več moja last, je pa moje delo. Težko se poslavljam od nje, ker ne služi in nič več ne more služiti svojemu namenu.
V veliko tolažbo pa mi je dejstvo, da so ostali v muzeju: kolovrat, ahlje za česanje volne, motovilo za štrene in stojalo za vretena, ki sem jih izdelal v naravni velikosti, namenoma prav po teh petkrat pomanjšanih modelih.
Z nekaj več spoštovanja pa se poslavljam od svojih, vrsto let skrbno varovanih z gora prinešenih, kosov narave. So del spominov in svojevrstna naravna dediščina, s poti po Slovenski planinski transverzali. Mnogi tudi z domačih gora in hribov. Nekaj so mi jih morali prinesti, malo manj kot v roke, sami hudourniki, ki so pridrveli po pobočjih gora Triglavskega narodnega parka.
I
Skupaj z zgoraj opisanimi modeli, ki so, kot ste lahko sami ugotovili, nerazumljeni, so pred leti na razstavi v Kosovi graščini na Jesenicah poželi zavidljiv uspeh. Ker pa so, kot vemo, zdaj časi, ko je vsemanj zanimanja za kulturno, še manj pa naravno dediščino, sem se odločil, nekaj njihovih zanimivih posnetkov predstaviti bralcem v tej knjigi. Predvsem zato, ker jih sicer čaka glede na vrsto materiala ista usoda kot slehernega ali vsaj marsikoga od nas.
ZAKLJUČEK
Ker sem za nastajanju vseh doslej objavljenih del črpal lastno pom-nenje in znanje domačega govora, sem prišel do konca. Ne da bi bil porabil vse zaloge, pač pa ker sem jih med pisanjem slabo razporejal. Primerne snovi za še eno len j igo nimam, čeprav je spominov in nenapisanih naših govornih besed še veliko.
Moj cilj je bil zapustiti poznejšim generacijam in vsem ljubiteljem naravne in kulturne dediščine, čimveč vedenja o nekdanjem načinu življenja v naših vaseh in o našem podedovanem starševskem govoru.
Koliko sem s svojim početjem komu dal, bo seveda pokazal čas. Že zdaj vem, da ne dosti povojnim generacijam, tudi našim otrokom, ki jim je bil naš govor celo v šoli prikazovan kot nekaj neuporabnega in nič lepega. Vsi ga razumejo, slabo pa govorijo. Med njimi so celo taki, ki se mu posmehujejo in se ga sramujejo. Nihče jih ni podučil, da gre za jezik njihovih prednikov, starih in pravih staršev. Se več, ne zavedajo se, s tistimi, ki so jim ga odsvetovali, da je prav iz slovenskih narečij nastala današnja, na žalost nekoliko pohrvatena slovenščina.
Povedati pa moram, da med priseljenimi domačini, česa podobnega nisem zaznal. Celo nasprotno, pretežno vse pobude, ki sem jih bil kdaj deležen, so bile njihove. Da sem se pa včasih, sam pri sebi, enačil s pismom brez naslova, ki se znajde v poštnem nabiralniku, so bili pa vzroki drugje.
Stanko







	
	
	
	







-








Zahvala
Čeprav sem želel biti neodvisen, sem predvsem tiste, ki se jim tu iskreno zahvaljujem, še kako potreboval. Naj mi ne zamerijo, če tega nisem počel sproti in tudi vrstni red naj nikogar ne moti. Iz srca hvaležen sem:
Pokojnima prof. dr. Slobodanu in dr. Ireni Grobelnik za občutno moralno in finančno pomoč.
Prof. Miri Smolej in prof. Majdi Malenšek za dokaj zahtevno lektoriranje mojih knjig.
g. Lili Gričar, brez njene vsestranske pomoči bi moja prva knjiga ne bila dokončana niti razpečana. Slovar rutarškega in srenškega govora in druga knjiga bi pa ostala, ne vem do kdaj, v rokopisu.
Sestri Slavici Robič za pomoč pri oživljanju spominov. Brez nje in njenega znanja bi ne bila izšla knjiga “Zgornjesavska kulinarika”.
Majdi Hlebanja, Mariji Hrovat in Nadi Pezdimik za fizično pomoč pri nastajanju moje prve knjige.
In končno vsem sponzorjem odn. vsem, ki so mi, s prednakazili tiskarni, omogočili izide.
Stanko
OBČINSKA KNJIŽNir' JESENIP'
VSEBINA
Prvi del
Uvod..........................................................7
Vztrajam.................................................... 11
Vzgoja in izobraževanje .................................... 13
Medsebojne primerjave........................................33
Od igranja do resnega dela ..................................39
O vzgoji staršev.............................................45
Nekaj o pripravah na življenje...............................53
Od zibelke do konca osnovne šole.............................57
Se nekaj o šolskem izobraževanju nekdaj .....................61
Vzgoja po končani osnovni šoli ..............................81
Šport .......................................................87
Nasveti .....................................................89
V tej knjigi uporabljene domače pogovorne besede .......... 103
Obrazložitev k uporabi oznak .............................. 112
Drugi del
Kratek uvod v drugi del.................................... 131
Davno tega v Srednjem Vrhu in Rutah........................ 133
Najprej o Srednjem Vrhu ................................... 135
In zdaj nekaj o Rut'h ..................................... 153
Kaj smo imeli pa žal nimamo................................ 155
Povečanje števila hiš in prebivalstva ..................... 177
Nekaj o rutarškem kmetijstvu .............................. 179
Razlike med vasema ........................................ 181
Kaj imamo zdaj..............................................203
Osebno pa pogrešam..........................................208
Še o kulturni in naravni dediščini .........................209
Pred zaključkom pa še tole .................................215
Zaključek ..................................................219
Zahvala.....................................................221