DOM IN SVET - ILUSTRIRAN LIST. Misli ob 25 letnici. Spisal dr. Fr. tele. Hfiom in Svetov umetniki namen pa ni bil Wg*mL samo biti okraena knjiga, ampak iri: m^Hl iriti zdrav okus, zanimanje za umetnike spomenike posebno one v domovini z besedo in sliko, Njegov namen je bil torej tudi objavljati v sliki umetnika dela in z besedo opozarjati na njihovo vrednost. Poglejmo nakratko, koliko je v tem oziru storil, J. TEFIC: ROKOBORCA. Precej od zaetka se je udomaila v Dom in Svetu navada, da podaja urednik pod naslovom Nae slike kratko razlago slik. Medtem, ko so se notice pod tem zaglavjem omejevale le na kratek popis ali na mimoidoo karakteristiko slike, je prinaal Dom in Svet semtertja sistematine lanke, ki obdelujejo pridejani jim ilu-stracijski material, Tako je v najnoveji dobi izla vrsta egipanskih slik s kratkim, prav primernim besedilom Izidorja Cankarja, Dom in Svet je izbiral od modernih v prvi vrsti slovanske slikarje. Znamenita je zbirka ruskih slik, iz katere se itatelj dobro orientira o razvoju ruskega slikarstva. Iz prejnjih asov pa se posebno spominjamo razprav o renesansi iz peresa dr. Medveda in dr, Stegenka, Tudi topografikih opisov, zdruenih z zgodovinskimi, je priobil na list celo vrsto. Koliko lepih pokrajin je pri nas, koliko vabljivih pokrajinskih slik, kjer arhitektura ali razvalina in narava skupno tvorita vedno mikavno sliko; koliko je raztresenih in pozabljenih umetnin po hribovskih cerkvicah in po mestnih ulicah, kjer ljudje vsak dan hodijo mimo njih, a se ne zavedajo njihove vrednosti in lepote; koliko zanimivih in lepih predmetov bi tu nudila domaa obrt naih deel, kmetska hia z ostanki davnih no in orodij; koliko ... in e bi lahko natevali, toda dosti smo e naznaili, kaj mislimo- Tu bi se dalo pa e mnogo storiti! Posebno vana pa je naloga listova, seznanjati obinstvo z deli domaih umetnikov in umetninami prejnjih asov na naih tleh. Tudi tu je marsikaj poizkusil. Priobil je celo vrsto ivoto-pisov domaih umetnikov in priobeval v sliki vana njihova dela, V prvih letih svojega razvoja je priobeval izmed domaih del najve slike in risbe bratov ubicev, kar je bilo asu primerno in umestno, ker takrat res nismo imeli dosti ve kot brata ubica, Risbe, ki jih je priobeval J, Germ, so tako rokodelske in brezznaajne, da jih sploh ne moremo vpotevati. Od IX, letnika naprej je sodelovala cela vrsta mladih slikarskih moi, ki so poleg ilustracij priobevali pogosto tudi risbe in tudije: M, Jama, F, Vesel, J, Vavpoti, M. Ster-nen, A, Koelj, J, Grohar in pozneje samouk Fr, Dobnikar, katerega rei pa imajo vse ilustracijski znaaj. Vano je tudi, da je priobil v XII, letniku celo vrsto J, Germovih slik. Med umetniki in med naimi ilustriranimi listi pa manjka prave vezi in potrebnega stika; le iz tega se da razlagati, da nai ilustrirani listi niso izrabili nobene razstave, kot bi se bilo dalo, ampak so prinesli le kak sploen pogled na razstavljene predmete, posameznih umetnin pa ne, ali le redkokatero, Od XV, letnika dalje je nastopil e M, Gaspari, ki tudi ni bil izkljuno ilustrator, ampak je tudi 296 Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi