Skupščina Republike Slovenijeje na sejah Oružbeno-političnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela dne 12. oktobra 1990 določila osnutek ustave Re-publike Slovenije. 0 tem so zbori glede obravnave os-nutka nove ustave sprejeli naslednji
SKLEP
1. Osnutek uslave Republike Slovenije se daje vjavno razpravo skupaj z razlago
2. Javna razprava o osnutku ustave Republike Slove-nije traja do 30. novembra 1990 in se lahko podaljša ali v primeru spremenjenih okoliščin s posebnim sklepom Skupščine Republike Slovenije tudi skrajša oziroma prekine.
3.  Osnulek ustave Republike Slovenije z ratlago se objavi v sredstvih javnega obveščanja in v Poroče-valcu.
4.  Udeleženci v/avni razpravl posredujejo svoje pri-pombe in predloge k osnulku ustave Republike Sloveni-je Komisiji Skupščine Republike Slovenije za ustavna vprašanja.
5.  Po končani javni razpravi bo Komisija za ustavna vprašanja predložila zborom Skupščine Republike Slo-venije besedilo predloga ustave Republike Slovenije.
Pri pripravi predloga ustave Republike Slovenije ko-misija upošteva predloge izjavne razprave in predloge iz razprav o osnutku ustave v Skupščini Republike Slo-venije.
OSNUTEK USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
(PREAMBULA)
Zavedajoč se svetosti življenja in človekovega dostojan-stva ("VARIANTA: nedotakljivosti človekovega življenja in dostojanstva); izhajajoč iz:
- temeljnih človekovih pravic in svoboščin,
-  temeljne pravice vsakega naroda do samoodločbe in
-  temeljnega zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci z lastnimi močmi izoblikovali svojo narodno samobitnost in uveljavili svojo državnost;
z namenom, da ob spoštovanju naše dediščine ('VARI-ANTNI DODATEK: in narodno osvobodilnega boja slo-venskega naroda) zagotovimo kulturni, ekonomski, poli-tični in socialni razvoj Slovenije, skupščina in državljani Slovenije sprejemamo naslednjo
USTAVO REPUBLIKE SLOVENIJE
I. SPLOŠNE DOLOČBE
Lčlen
Republika Slover.ija je suverena država, ki temelji na neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe.
2. člen
V Republiki Sloveniji ima oblast Ijudstvo; izvaja jo nepo-sredno, na volitvah in po načelu delitve oblasti prek zakonodajnih, izvršnih in sodnih organov.
3. člen
Republika Slovenija varuje temeljne človekove pravice in državljanske svoboščine kot izhodiščne in osrednje prvi-ne ustavne ureditve ter pravne in socialne države. Varuje samostojnost slovenskega naroda, ozemeljsko celovi-tost, enotnost in nedeljivosi države. čuti se odgovorno za usodo Slovencev, ki živijo zunaj njenih meja, in pospešu-je njihove stike z domovino. Varuje in zagotvalja pravice ("VARIANTNI DODATEK: avtohtone italijanske in madžar-ske narodne manjšine) narodnih manjšin in etničnih sku-pin. Skrbi za ohranjanje naravnega in kullurnega boga-stva ter ustvarja pogoje za skladen in enakomeren civili-zacijski in kulturni razvoj Slovenije.
Opomba: z zvezdico (*) so označeni členi, variante in variantni dodatki, ki so bili sprejeti na 8. in 11. seji ustavne komisije kot sprememba ali dopolnitev besedila, ki ga je pripravila strokovna skupina in sprejela Komisija za ustavna vprašanja.
4. člen
V Republiki Sloveniji je zagotovljena lokalna samou-prava.
5. člen Cerkev je ločena od države.
Verske skupnosti so svobodne pri svojem delovanju. VARIANTA: Drugi odstavek se črta.
6. člen
Republika Slovenija v svojih mednarodnih odnosih spo-štuje načela Ustanovne listine Organizacije združenih narodov in druga načela mednarodnega prava.
7. člen
Predpisi Republike Slovenije morajo biti v skladu z med-narodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo, in s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava. Držav-ni organi uporabljajo objavljene mednarodne pogodbe neposredno.
8. člen
Republika Slovenija ima zastavo, himno in grb. Zastava je belo-modro- rdeča s tremi enakimi vodoravnimi po-Iji. Himno in grb predpiše ustavni zakon.
VARIANTA1:
0 morebitnem simbolu na zastavi odloči javna razprava.
VARIANTA 2:
Himna Republike Slovenije je Zdravljica.
9. člen
Glavno mesto Republike Slovenije je Ljubljana.
10. člen
Uradni jezik v Republiki Sloveniji je slovenščina. Na ob-močju, kjer živi italijanska ali madžarska narodna manjši-na, je uradni jezik tudi italijanščina oziroma madžarščina.
11.člen Državljanstvo Republike Slovenije ureja ustavni zakon.
12. člen
Tujci imajo v Republiki Sloveniji vse s to ustavo zagotov-Ijene pravice, v skladu z mednarodnimi pakti in zakonom, razen tistih, ki jih imajo po ustavi in zakonu samo držav-Ijani Republike Slovenije.
VARIANTA:
Tujci uživajo vse pravice, določene s to ustavo, v skladu z mednarodnimi pogodbami in zakoni, državljanske pa samo v skladu z zakonom.
II. PRAVICE, SVOBOŠČINEIN DOLŽNOSTI ČLOVEKA INDRŽAVLJANA
13. člen (enakost pred zakonom)
Vsi Ijudje imajo enake pravice ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo. družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zako-nom enaki.
14. člen (omejevanje in izvrševanje pravic)
Pravice človeka in državljana so omejene samo z enakimi pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ta ustava.
Pravice človeka in državljana se uresničujejo ter dolžno-sti izpolnjujejo neposredno na podlagi ustave.
Z zakonom je mogoče predpisati samo način njihovega izvrševanja, kadar tako določa ustava ali če je to neizbež-no zaradi same narave posamezne pravice ali dolžnosti.
15. člen (začasna razveljavitev in omejitev pravic)
S to ustavo določene pravice je izjemoma dopustno začasno razveljaviti ali omejiti, kadar izjemna in splošna nevarnost ogroža obstoj države. Sklep o taki nevarnosti in zaradi nje uvedeni začasni razveljavitvi ali omejitvi pravic mora sprejeti in objaviti državni zbor Republike Slovenije. Pravice se smejo razveljaviti ali omejiti le za čas trajanja take nevarnosti, vendar strogo v obsegu, ki ga tako stanje zahteva, in tako, da sprejeti ukrepi nimajo za posledico zapostavljanja, ki bi temeljilo le na rasi, narodnostni pripadnosti, spolu, jeziku, veri ("VARIANTNI DODATEK: političnem prepričanju) ali družbenemu polo-žaju.
Določba prejšnjega odstavka ne dopušča nobenega za-časnega razveljavljanja ali omejevanja pravic, dvvločenih v 16., 19.. 28., 29., 32. in 41. členu.
16. člen
Človekovo življenje je nedotakljivo. V Republiki Sloveniji ni smrtne kazni.
17. člen (varstvo osebne svobode)
Vsakdo ima pravico do osebne svobode.
Nikomur se ne sme vzeti prostosti razen v primerih, ki jih določa zakon. Vsakdo, ki mu je odvzeta prostost, mora biti takoj v materinem jeziku ali jeziku, ki ga razume, obveščen o razlogih za odvzem prostosti, v čimkrajšem času mu mora biti tudi pismeno sporočeno, česa je obdolžen.
Odvzem prostosti mora biti omejen na najkrajši potrebni čas.
Oseba, ki ji je bila odvzeta prostost, ima pravico začeti postopek za sodno preverjanje in oceno zakonitosti in utemeljenosti pripora. Oseba, ki je priprta zaradi kaznive-ga dejanja, mora biti v najkrajšem času izročena sodišču ter brez nepotrebnega odlašanja obsojena ali oproščena.
18. člen (odreditev in trajanje pripora)
Oseba, za katero je dan utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, se sme pripreti samo na podlagi odločbe sodišče.
Ob priporu, najkasneje pa v 24 urah po njem, mora biti priprtemu vročena obrazložena odločba. Proti tej odloč-bi ima priprti pravico do pritožbe, o kateri mora sodišče odločiti v 48 urah. Odvzem prostosti sme trajati samo toliko časa, dokler so za to podani zakonski pogoji, vendar največ tri mesece od dneva odvzema prostosti in po posebni odlpčbi Vrhovnega sodišča še tri mesece.
Če do izteka teh rokov ni vložena obtožnica, se obdolže-nec izpusti.
19. člen
(varstvo človekove osebnosti in dostojanstva v postopkih pred državnimi organi)
Zajamčeno je spoštpvanje človekove osebnosti in njego-vega dostojanstva v kazenskem in v vseh drugih postop-kih, med odvzemom prostosti, kakor tudi med izvrševa-njem kazni.
Prepovedano je vsako telesno in moralno nasilje nad osebatni, ki jim je kakorkoli omejena prostost, ter kakrš-no koli izsiljevanje priznanj in izjav.
20. člen (pravice obdolžencev in obsojencev)
Obdolženci morajo biti praviloma ločeni od obsojencev in zanje mora veljati poseben red. Mladoletni obdolženci morajo biti ločeni od odraslih in o njihovih primerih je treba razpravljati in odločati kar najhitreje.
'VARIANTA: Ta člen se črta.
21. člen
Vsakdo, ki je bil nezakonito priprt, ima pravico do od-škodnine.
22. člen (enako varstvo pravic)
Vsakdo ima pravico do enakega varstva svojih pravic v postopku pred sodiščem in drugimi drzavnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, obveznostih in interesih.
23. člen (pravica do zakonitega sodišča)
Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah, obveznostih in obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča z zakonom ustanovljeno sodišče.
Sodi mu lahko samo sodnik, ki je izbran po naprej z zako-nom ter sodnim redom določenih pravilih.
24.  člen
Sodne obravnave so javne in sodbe se izrekajo javno. Omejitve izjemoma določa zakon.
25. člen (pravica do pravnega sredstva)
Vsakomur je zajamčena pravica do pritožbe ali drugega rednega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovi pravici, obveznostih ali pravni koristi. Zakpn sme izjemoma v določenih primerih določiti, da zoper odločbo državnega organa, organa lokalne skup-nosti ali nosilca javnih pooblastil ni pritožbe ali drugega rednega pravnega sredstva, če je na drug način zagotov-Ijeno varstvo pravic.
26. člen
(pravica do povračila škode)                                             ,
Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti držav-nega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilcev jav-nih pooblastil s svojim nezakonitim delom stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja.
Oškodovanec ima pravico, da v skladu z zakonom zahte-va povračilo tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo storil.
27. člen (domneva nedolžnosti)
Kdor je obdolžen kaznivega dejanja velja za nedolžnega, dokler ni s pravnomočno sodbo ugotovljena njegova krivda.
28. člen
(načelo zakonitosti v kazenskem pravu in prepoved po-vratne moči zakona)
Nihče ne sme biti niti sodno niti upravno kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo in zanj predpisal kazni še preden je bilo storjeno.
Dejanja, ki so kazniva, se ugotavljajo in kazni zanje izrekajo po zakonu, ki je veljal ob storitvi dejanja, razen če je novi zakon miiejši za storilca.
29. člen (pravna jamstva kazenskih postopkov)
Vsakomur, ki je obtožen kaznivega dejanja, morajo biti ob popolni enakopravnosti zajamčene še naslednje mini-malne pravice:
-  da ima primeren čas in možnosti za pripravo svoje obrambe in da brez ovir komunicira z zagovornikom, ki si ga svobodno sam izbere;
- da ima brezplačno pomoč tolmača, če ne razume ali ne govori jezika, ki se uporablja pred sodiščem;
- da se mu sodi v njegovi navzočnosti in da se brani sam ali z zagovprnikom po lastni izbiri, če nima dovolj sred-stev za plačilo zagovornika, da ga dobi brezplačno, v skladu z zakonom;
-  da zaslišuje oziroma zahteva zaslišanje obremenilnih prič in da se doseže navzočnost in zaslišanje prič v nje-govo korist pod enakimi pogoji, kot veljajo za obremenil-ne priče;
- pravico ne biti prisiljen, da bi izpovedoval zoper sebe ali priznal krivdo.
VARIANTA: Ta člen se črta.
30. člen (pravica do odškodnine in rehabilitacije)
Če je pravnomočna kazenska sodba kasneje razveljavlje-na in je bil obsojenec oproščen, ima pravico do odškod-nine in rehabilitacije.
VARIANTA:
Kdor je bil neopravičeno obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila neutemeljeno odvzeta prostost, ima pravico do rehabilitacije, do povrnitve škode in druge pravice po zakonu.
31. člen
Nihče ne sme biti preganjan ali kaznovan zaradi kaznive-ga dejanja, za katero je bil oproščen krivde ali obsojen s pravnomočno sodbo.
32. člen (prepoved mučenja)
Nihče ne sme biti podvržen mučenju ali nečloveškemu ali ppnižujočemu ravnanju ali kaznovanju. Še posebej je prepovedano delati na kom, brez njegove privolitve, me-dicinske ali znanstvene poskuse.
33. člen (svpboda gibanja)
Državljani se smejo svobodno gibati po ozemlju republi-ke in si prosto izbirati prebivališče.
Državljani imajo pravico svobodno zapustiti državo in se začasno ali za stalno naseliti v tujini in se kadarkoli vrniti v državo.
Te pravice se smejo z zakonom wmejiti, vendar samo tedaj, če je to potrebno zaradi zavarovanja javnega reda ali zdravja in če to zahtevaj interesi nacionalne in javne varnosti.
VARIANTA:
Te pravice se smejo omejiti z zakonom, vendar samo, če je to potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, preprečilo širjenje nalezljivih bolezni, zavaro-val javni red ali če to zahtevajo interesi obrambe države.
Tujci uživajo te pravice v obsegu in pod pogoji. ki jih določa zakon.
34. člen
(pravica do osebnega dostojanstva in do vamosti)
Vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva in varno-sti. Nikogar ni dovoljeno žaliti, nezakonito škodovati nje-govemu ugledu ali ga neutemeljeno vznemirjati.
35. člen
(varstvo pravic zasebnosti in drugih pravic osebnosti) Žagotovljena je pravica do spoštovanja človekovega za-sebnega in družinskega življenja in varstvo drugih pravic osebnosti.
36. člen (nedotakljivost stanovanja)
Stanovanje je nedotakljivo.
Nihče ne sme brez odločbe sodišča proti stanovalčevi volji vstopiti v tuje stanovanje ali v druge prostore, niti jih preiskovati.
Pri preiskavi ima pravico biti navzoč tisti, čigar stanova-nje ali prostori se preiskujejo, ali pa član njegove družine oziroma njegov zastopnik.
Preiskava se sme opraviti samo v navzočnosti dveh prič.
Pod pogoji, ki jih določa zakon, sme uradna oseba brez odločbe pristojnega organa vstopiti v tuje stanovanje ali v tuze prwstore in brez navzočnosti prič opraviti preiska-vo, če je to neogibno, da neposredno prime storilca kaznivega dejanja ali da se zavarujejo Ijudje in premože-nje. ali 6e je očitno, da se drugače ne bi mogli zavarovati dokazi v kazenskem postopku.
37. člen (pravica pisemske tajnosti)
Človekova zasebnost je neprekršljiva. Tajnost pisetn in drugih občil je neprekršljiva.
Samo zakon lahko predpiše, da se sme na podlagi odloč-be sodišča za določen čas odstopiti od načela neprekr-šljivosti lajnosti pisem in drugih občil (VARIANTNI DO-DATEK: in od neprekršljivosti človekove zasebnosti), če je to neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali za varnost države.
38. člen (varstvo osebnih podatkov)
Zajamčeno je varstvo osebnih podatkov. Zbiranje, obde-lovanje in namen uporabe osebnih podatkov določa za-kon. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v na-sprotju z namenom zbiranja.
(svoboda ižražanja)
39. člen
Zajamčena je svoboda izražanja misli, svoboda govora in javnega nastopanja, svoboda tiska m drugih oblik javne-ga obveščanja in jzražanja. Vsakdo lahko svobodno išče, sprejema in širi vesti in mnenja.
Vsakdo ima pravico biti nepristransko, celovito ter pravo-časno obveščen o vseh pomembnih vprašanjih.
Te pravice je mogoče omejiti samo z ustavnim zakonom zaradi zavarovanja nacionalne varnosti, javnega reda ali zdravja ter javne morale.
"VARIANTA: Črtajo se besede »ali zdravja ter javne mo-rale«.
40. člen (pravica do popravka in odgovora)
Zajamčena je pravica do popravka objavljenega obvesti-la, s katerim sta prizadeta pravica ali interes posamezni-ka, organizacije ali organa ter pravica do odgovora na objavljeno informacijo, s katerim se bistveno dopolnijo dejstva \z objavljene informacije.
(svoboda vesti)
41.člen
Vsakdo ima pravico do svobode vesti, verske opredelitve in izpovedovanja vere.
*VARIANTAk1.odstavku:
Vsakdo ima pravico do svobode vesti in verske opredeli-tve. Izpovedovanje vere v zasebnem in javnem življenju je svobodno.
Starži imajo pravico, da svojim otrokom zagptovijo tako versko in moralno vzgojo, ki je v skladu z njihovim lastnim prepričanjem.
42. člen (pravica do zbiranja in združevanja)
Priznana je pravica do mirnega zbiranja in javnih zboro-vanj.
Vsi Ijudje imajo pravico, da se svobodno združujejo z drugimi. V ta namen lahko svobodno ustanavljajo dru-štva, politične stranke, sindikate in druge organizacije ter se vanje svobodno vključujejo in iz njih izstopajo.
Zakonske omejitve teh pravic so dopustne, 6e to zahteva-jo interesi nacionalne in javne varnosti ter za varovanje javnega reda, zdravja in morale.
"VARIANTNI DODATEK: črtajo se besede »javnega re-da>... »in morale«.
Z zakonom se lahko otneji izvrševanje teh pravic poklic-nim pripadnikom oboroženih sil (VARIANTNI DODATEK: in policije).
•VARIANTNI DODATEK: (politične stranke)
42a člen
Politične stranke so udeležene pri oblikovanju politične volje državljanov.
Politične stranke so dolžne javno razgrmti vire in način porabe svojih sredstev in premoženja.
Stranke, ki si s svojimi cilji in ravnanjem prizadevajo za nasilno spremembo ustavne ureditve ali ogrožajo obstoj Republike Slovenije, so v nasprotju z ustavo. 0 vprašanju protiustavnosti odloča ustavno sodišče.
43. člen
(volilna pravica in sodelovanje pri upravljanju javnih zadev)
Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let starosti, ima pravico:
-   sodelovati neposredno ali po svobodno izvoljenih predstavnikih pri upravljanju javnih zadev;
-  voliti in biti voljen na neposrednih, splošnih, svobod-nih in tajnih volitvah.
'VARIANTA: Črtajo se besede »na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah«.
Državljani, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki, imajo volilno pravico pod pogoji, ki jih določi ustavni zakon.
(pravice otrok)
53. člen
(pravica do peticije)
44. člen
Vsak državljan ima pravico zahtevati in dobiti odgovor na svoje peticije, predloge in druge pobude splošnega po-mena, ki jih je dal državnim organom, lokalnim organom ter nosilcem javnih pooblastil.
45. člen (dolžnost vojaške službe in pravica do ugovora vesti)
Vojaška služba je za državljane obvezna v mejah in na način, ki ga določa zakon.
Državljanom, ki zavoljo svojih verskih ali naravnih nazo-rov niso pripravljeni sodelovati pri izvrševanju vojaških dolžnosti v okviru vojske Republike Slovenije, mora Re-publika omogočiti, da na drug način izpolnijo svojo dr-žavljansko dolžnost.
(izročitev)
46. člen
Državljana Republike Slovenije ni dovoljeno izročiti tuji državi. Tujega državljana je dovoljeno izročiti samo v pri-merih, ki so predvideni z mednarodnimi sporazumi; v no-benem primeru pa ga ni dovoljeno izročiti zavoljo politič-nih kaznivih dejanj
(pribežališče)
47. člen
V mejah zakona je priznana pravica pribežališča tujim državijanom in osebam brez državljanstva. ki so prega-njane zaradi zavzemanja za svobodo in pravice človeka.
48. člen (pravica do zdravstvenega varstva)
Vsakdo ima pravico do (VARIANTNI DODATEK: zdravja in) zdravstvenega varstva.
Nihče ne sme ogrožati zdravja drugih.
Nikogar ni mogoče prisiliti k zdravljenju. razen v prime-rih, ki jih določa zakon.
Zakon določa, v katerih pnmerih imajo državljani, ki niso zavarovani, pravico do zdravstvenega varstva države.
(pravice invalidov)
49. eien
Republika ustvarja pogoje za usposobitev ter ustrezno zaposlitev občanov, ki niso popolnoma zmožni za delo.
Invalidni otroci in drugi težje phzadeti državljani imajo pravice do usposobitve za življenje in delo.
Vojaškim in delovnim invalidom so zagotovljene invalid-ske pravice in druge oblike invalidskega varstva ter uspo-sobitevza delo, ustrezno njihovim delovnim zmožnostim.
50. člen (družina in zakonska zveza)
Republika varuje materinstvo, očetovstvo, otroke in mla-dino ter podpira za to potrebne ustanove.
Zakonska zveza je urejena na podlagi enakopravnosti zakoncev in se sklepa s svobodno privolitvijo. Zakonsko zvezo in pravna razmerja v njej in v družini ureja zakon.
•VARIANTNI DODATEK: Izvenzakonska skupnost ima enake pravne posledice kot zakonska zveza. Zakon lahko določi, kdaj izvenzakonska skupnost nima enakih prav-nih posledic kot zakonska zveza.
Republika varuje družino in ji pomaga predvsem pri njeni ustanovitvi in v času, dokler je ta odgovorna za preživlja-nje in vzgojo otrok.
61.člen (pravice in dolžnosti staršev)
Starši so dolžni vzdrževati, izobraževati in vzgajati otroke ne glede na to, ali so bili rojeni v času trajanja zakonske zveze ali zunaj nje. Otroci, rojeni zunaj zakonske zveze, imajo enake pravice kot otroci, rojeni v njej.
Ženske imajo v zvezi z nosečnostjo in rojstvom otroka pravico do socialne varnosti v obsegu in trajanju, določe-nem v skladu z zakonom.
52. člen (svoboda odločanja o rojstvu otroka)
Vsakdo ima pravico, da svobodno odloča o rojstvu otroka.
Ta pravica se lahko omeji samo iz zdravstvenih razlogov.
'VARIANTA k 1. in 2. odstavku: Starši imajo pravico do svobodnega načrtovanja družine. Drugi odstavek se črta. V zvezi z uresničevanjem te pravice zagotavlja Republika ustrezno izobrazbo, socialno skrbstvo in zdravstveno pomoč v skladu z zakonom.
Otroci uživajo vse pravice in svoboščme, razen tistih. ki so omejene z njihovo starostjo.
Pri uresničevanju pravic otrok je temeljno načelo njihova največja korist.
Otroci so v pravicah in svoboščinah izenačeni ter jih je prepovedano razlikovati glede na osebne lastnosti ali okoliščine njihovih staršev ali zakonitih zastopnikov.
Otroci m mladoletniki, ki nimajo staršev, za katere starši ne skrbijo ali so brez ustrezne družinske oskrbe, uživajo posebno varstvo Republike. Njihov položaj ureja zakon.
54. člen (pravica do izobrazbe in šolanja)
Vsakdo ima pravico. da pod enakimi, z zakonom določe-nimi pogoji, pridobiva znanje in izobrazbo na vseh stop-njah izobraževanja, v vseh vrstah šol ter v drugih vzgoj-no-izobraževalnih organizacijah.
Osnovno izobraževanje je obvezno in brezplačno. Zakon določa trajanje osnovnega šolanja otrok.
'VARIANTNI DODATEK: Osnovno, srednje in visoko izo-braževanje je brezplačno.
Pogoje za ustanavljanje in delo šo! ter drugih vzgojnih in izobraževalnih organizacij zagotavlja Republika v skladu z zakonom.
Republika omogoča uresničevanje pravice do izobrazbe in šolanja s štipendijami ter z družinskimi in drugimi podporami.
Izobraževanje in usposabljanje otrok z motnjami v teles-nem in duševnem razvoju je brezplačno.
Zakon zagotavlja pravice do izobraževanja in usposablja-nja odraslih oziroma zaposlenih.
55. člen (svoboda znanosti in umetnosti)
Zajamčena je svoboda znanstvenega in umetniškega ustvarjanja in pouka.
56.  člen (univerzitetna avtonomija)
Univerze in druge visoke šole CVARIANTNI DODATEK: so avtonomne in) v mejah zakona samostojno določajo svo-jo notranjo ureditev.
(avtorske pravice)
57. člen
Zajamčeno je varstvo moralnih in materialnih koristi. ki izvirajo iz znanstvene in umetniškedejavnosti. Ustvarjalci znanstvenih, raziskovalnih in umetniških del ter znan-stvenih odkritij in tehničnih izumov ne smejo uresničeva-ti pravic na svojih stvaritvah v nasprotju s splošnim interesom, da se novi znanstveni dosežki in tehnični izumi uporabljajo.                                     --»••«»*..%  .._¦
Obseg, trajanje, omejitev, prenehanje in varstvo pravic ustvarjalca na lastnih stvaritvah ter pravice organizacij, v katerih so bile te stvaritve dosežene, določa zakon.
58.  člen (pravica do udeležbe v kulturi jn znanosti)
Vsakdo ima pravico udeleževati se kulturnega (*VARI-ANTNI DODATEK: in športnega) življenja ter uporabljati dosežke znanosti.
59. člen (izražanje narodnostne identitete)
Vsakdo ima pravico, da svobodno izraža pripadnost k svojemu narodu, da goji in izraža svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo.
Nihče se ni dolžan izjavljati, kateremu narodu ali narodni manjšini pripada in tudi ne opredeliti se za pripadnost k določenemu narodu ali narodni manjšini.
60. člen
(pravica do uporabe svojega jezika in pisave)      '
Vsakdo ima pravico, da pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti ter v postopku pred državnimi in drugimi orga-ni in organizacijami, ki opravljajo javno službo, uporablja svoj jezik in pisavo in da ga tisti, ki vodi postopek, seznani z gradivom in s svojim delom v njegovem jeziku in na način, ki ga določa zakon.
'VARIANTA: Vsakdo ima pravico, da pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti ter v postopku pred državnimi in drugimi organi, ki opravljajo javno službo. v skladu z zakonom uporablja svoj jezik.
Neznanje slovenščine ne sme nikogar ovirati pri obrambi in uresničevanju svojih pravic.
61.člen (pravica do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku)
Pripadniki narodnih manjših ('VARIANTNI DODATEK: in etničnih skupin) imajo v Republiki Sloveniji v skladu z zakonom pravico do vzgoje in jzobraževanja v svojem jeziku. fVARIANTNI DODATEK: z zakonom pa se lahko uvede tudi dvojezična vzgoja in izobraževanje).
62. člen (prepoved nacionalne diskriminacije in nestrpnosti)
Protiustavno in kaznivo je kakršnokoli propagiranje ali izvajanje nacionalne neenakopravnosti kot tudi kakršno-koli razpihovanje nacionalnega. rasnega ali verskega so-vraštva in nestrpnosti.
• 63. člen
(posebne pravice italijanske in madžarske narodne manj-šine)
Italijanom in Madžarom je kot pripadnikom avtohtonih narodnih skupnosti v Republiki Sloveniji zajamčena pra-vica. da svobodno uporabljajo svoj jezik, izražajo in razvi-jajo svojo nacionalno kulturo ter v ta namen ustanavljajo organizacije in uporabljajo svoje narodne simbole; da razvijajo gospodarske dejavnosti in dejavnosti na po-dročju javnega obveščanja in založništva, da oblikujejo in razvijajo svoje šolstvo ter da gojijo odnose s svojima
matičnima narodoma. Republika jih pri tem gmotno in moralno podpira.
Z zakonom se določijo način uresničevanja pravic itali-janske oziroma madžarske avtohtone narodne skupno-sti, območja, kjer živita, ter tiste pravice. ki jih pripradniki narodnih skupnosti uresničjujejo tudi zunaj teh območij. Pravice pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti so zajamčene ne glede na njihovo število.
Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti lahko ustanovijo na obmoSjih, kjer avtohtono živijo, svo-je samoupravne narodnostne skupnosti. Republika poo-blasti te skupnosti za opravljanje določenih nalog iz pristojnosti države.
Italijanska in madžarska narodna skupnost morata biti neposredno zastopani v lokalni samoupravi in v držav-nem zboru.
VARIANTA k členu 63:
V celotnem besedilu tega člena se izraz »narodna skup-nost« v ustreznem sklonu nadomesti z izrazom »narodna manjšina-.
V prvem odstavku se črta besedilo za podpičjem. Črta se zadnji odstavek.
III. EKONOMSKAIN SOCIALNA RAZMERJA
64. člen
Država spodbuja in varuje vse oblike dela ter zagotavlja njegovo zakonsko varstvo.
(pravica do lastnine)
65. člen
Lastnina je zasebna in javna.
Zakon določa način pridobitve in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena družbena (VARIANTA: socialna) funkcija.
Zakon prepoveduje zlorabo lastninske pravice. Zakon določa način in pogoje dedovanja ter pravice države na dediščinah.
66.  člen
Vsakdo ima pravico do zasebne lastnine in dedovanja.
Ustavni zakon iahko določi, da tujci lahko pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah ter določi pogoje za njeno pridobitev.
VARIANTA 1:
Tujci lahko pridobivajo lastninsko pravico na nepremič-
ninah pod pogoji, ki jih določi ustavni zakon.
'VARIANTA 2: Na zemljiščih imajo lahko lastninsko pravi-co samo državljani Slovenije.
67. člen      •    -(javno dobro)
Na javni lastnini, ki predstavlja javno dobro (VARIANTA: dobrine v splošni rabi), ne more nihče pridobiti lastnin-ske pravice. Javno dobro uživa posebno zakonsko var-stvo.
Na javnem dobru se lahko pridobi pravica uporabe, izje-moma pa tudi lastninska pravica pod pogoji, ki jih določi zakon.
"VARIANTA: V tem odstavku se črtajo besede »izjemoma pa tudi lastninska pravica -
Zakon določi pogoje, pod katerimi se sme izkoriščati naravno bogastvo.
Ustavni zakon lahko določi, da smejo naravno bogastvo izkoriščati tudi tuje osebe in določi pogoje za izkoriš-čanje.
(razlastitev)
68. člen
Zasebna lastnina se latiko zaradi javne koristi (VARIAN-TA: splošnega interesa) razlasti ali omeji proti odškodni-ni v višini njene tržne vrednosti.
69. člen (varstvo zemljišč)
Zaradi smotrne uporabe zemlje lahko zakon kmetom in drugim zemljiškim posestnikom določi posebne pogoje za obdelovanje in drugo uporabo zemljišč.
'VARIANTA: Zaradi smotrne rabe naravnih bogastev se z zakonom določijo posebni pogoji za njihovo izkoriš-čanje.
Namembnost kmetijskega zemljišča je dovoljeno spre-meniti samo v skladu z zakonom.
Zakon določa posebno varstvo kmetijskih zemljišč.
Republika in lokalne skupnosi skrbijo za razčoj družin-skih kmetij ter kmetijstva na gorskih in hribovitih ob-močjih.
70. člen
(zdravo življenjsko okolje)                             ¦
Republika skrbi za zdravo življenjsko okolje ("VARIANTNI «ODATEK: in za neoporečnost zemlje, zraka vode, pod-talnice in morja). V ta namen lahko z zakonom določi pogoje za opravljanje določenih gospodarskih in drugih dejavnosti.
Kdor uporablja naravne dobrine, mora to delati tako, da ne poruši naravnega ravnovesja.
71.člen (varovanje naravne dedišfiine)
Vsakdo je dolžan varovati naravne znamenitosti in redko-sti ter kulturne spomenike v skladu z zakonom.
(podjetčištvo)
72. člen
Zasebna gospodarska pobuda je svobodna.
Podjetniška pobuda se ne sme izvajati v nasprotju z javno in nacionalno koristjo ali tako, da bi škodila naravi, varnosti, svobodi ali človeškemu dostojanstvu.
Republika in lokalne skupnosti lahko ustanavljajo po-djetja.
Če zahteva javna korist. lahko zakon določi. da podjetja, ki opravljajo javne storitve, energetske dejavnosti in dru-ga podjetja javnega pomena. ustanavlja samo republika ali lokalne skupnosti.
Republika preprečuje nelojalno konkurenco in dogovo-re, ki ustvarjajo monopolen položaj na trgu.
73.  eien                            -  " (soupravljanje delavcev)                       "
Zakon določa pogoje za ustanavljanje podjetij in njihovo upravljanje.
Zakon lahko določi, da imajo delavci pravico sodelovati pri upravljanju podjetij, v katerih so zaposleni.
VARIANTA 1 k drugemu odstavku: Delavci imajo pravico sodelovati pri upravljanju podjetij, v katerih so zaposleni. Omejitve in način izvrševanja te pravice dolofii zakon.
VARIANTA 2 k drugemu odstavku: Zakon določi, kdaj imajo delavci pravico sodelovati pri upravljanju podjetij, v katerih so zaposleni, in način izvrševanja te pravice.
74.  člen (prosta izbira poklica)
Vsakdo lahko prosto izbira poklic in zaposlitev. Vsa-komur je pod enakimi pogoji dostopno vsako delov-no mesto.
75. člen
(pravica do dela)
Vsakdo ima pravico do dela, do ustreznih pogojev za delo, ki zagotavljajo pravičen zaslužek in dostojno življe-nje, higiensko in tehnično varstvo pri delu, enake možno-sti napredovanja, počitek, plačan dopust in nadomestilo za praznične dni, ter do ustrezne omejitve delovnega časa.
Mladma, matere in invalidne osebe uživajo pri delo po-sebno varstvo.
Republika ustvarja pogoje za uresničevanje pravice do dela.
76. člen (sindikalna svoboda)
Delavci imajo pravico ustanavljati sindikate.
Sindikatom je mogoče predpisati le pogoje za registra-cijo.
(pravica do stavke)
77. člen
Delavci imajo pravico do stavke. Način uresničevanja te pravice določi ustavni zakon.
78. člen (pravica do stanovanja)
Državljani imajo pravico do primernega stanovanja. Re-publika ustvarja pogoje za uresničevanje te pravice.
'VARIANTA: Republika ustvarja pogoje, da si držvljani lahko pridobijo primerno stanovanje.
(davki)
79. člen
Republika z zakonom predpisuje davke, carine in druge dajatve, lokalne skupnosti pa ob pogojih, ki jih določa ta ustava in zakon.
Upravni organi smejo prevzemati finančne obveznosti in pridobivati sredstva samo v skladu z zakonom.
(proračun)
80. člen
Vsi državni dohodki in izdatki morajo biti zajeti v letnem proračunu.
Proračun predlaga vlada, sprejme pa ga državni zbor.
če proračun ni sprejet do prvega dne, ko ga je potrebno začeti izvrševati, se upravičenci, ki se financirajo iz pro-računa, financirajo po prejšnjem proračunu.
81člen (krediti v breme države)
Krediti v breme države in poroštvo države za kredite so dovoljeni le na podlagi zakona. Krediti se lahko najemajo le za izredne izdatke proračuna.
82. člen
(računsko sodišče)
Računsko sodišče je najvišji organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe. ki jo financira država, ter javne porabe v lokalnih skup-nosti.
Položaj, sestavo in pristojnosti računskega sodišča dolo-či zakon (VARIANTA: ustavni zakon).
83.  člen
Člane računskega sodišča imenuje državni zbor. katere-mu odgovarja za svoje delo. Sodišče je od vlade neodvis-no.
84. člen (Narodna banka)
Republika ima Narodno banko Slovenije.
Narodna banka je ustanova denarnega sistema republi-ke. Prlstojna je za izdajanje denarja in za emisijsko poli-tiko.
Položaj, organizacijo, način upravljanja ter dmge pristoj-nosti Narodne banke določi zakon (VARIANTA: ustavni zakon).
•VARIANTNI DODATEK: Guvernerja Narodne banke ime-nuje državni zbor.
0 izvrševanju svojih nalog Narodna banka poroča držav-nemu zboru neposredno.
IV. DRŽAVNA UREDITEV ORŽAVNI ZBOR
85. člen (sestava in volitve državnega zbora)
Državni zbor sestavljajo poslanci državljanov Slovenije. Državni zbor ima 120 poslancev (VARIANTA: 150 po-slancev).
•VARIANTNI DODATEK: V državnem zboru imata italijan-ska in madžarska narodnost po 5 (8) poslancev in vsaka etnična skupnost, ki jo določi ustavni zakon, po enega poslanca.
Poslanci se volijo s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volitve se uredijo z ustavnim zakoncm.
•VARIANTA za 85. člen (dvodomni parlament)
Parlament sestavljata državni zbor in zbor regij. Zbora sta enakopravna. Vsak zbor ima 60 poslancev.
Poslanci se volijo s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volitve se uredijo z ustavnim zakonom.
Opomba: Če bo sprejeta ta varianta, bo potrebno ustrez-no prilagoditi tudi druge določbe poglavja o državni ureditvi.
86. člen (nezdruiljivost poslanske funkcije)
Z ustavnim zakonom se določi, kdo ne more biti izvoljen za poslanca ter nezdružljivost funkcije poslanca z drugi-mi funkcijami.
VARIANTNI DODATEK: Poslanci so predstavniki vsega Ijudstva in niso vezani na nobena navodila.
Državni zbor potrdi poslanske mandate. Proti odločitvi državnega zbora je v skladu z ustavnim zakonom možna pritožba na ustavno sodišče
87.  člen (mandatna doba državnega zbora)
Državni zbor se voli za štiri leta.
Če se mandatna doba državnega zbora izteče med vojno ali v času trajanja izrednih razmer, se njegov mandat izteče šest mesecev po prenehanju vojne oziroma izred-nih razmer. (VARIANTA: Samo v primeru vojne.)
Volitve razpiše predsednik republike. Novi državni zbor se izvoli najprej tri mesece (VARIANTA: dva meseca) in najkasneje 15 dni pred potekom dobe štirih let od prve seje prejšnjega zbora. Ce se državni zbor razpusti, se izvoli novi državni zbor najkasneje v dveh mesecih po razpustu prejšnjega zbora.Mandatna doba prejšnjega dr-žavnega zbora se konča s prvo sejo novega zbora, ki jo skliče predsednik republike najkasneje v 20 dneh po izvolitvi.
88. člen
Člani državnega zbora dobivajo nagrado ah plačo. ki je določena z zakonom.
89. člen (poslanska imuniteta)
Član državnega zbora ni kazensko odgovoren za mnenje in glasovanje pri opravljanju svoje poslanske funkcije.
VARIANTA: Član državnega zbora ni kazensko odgovo-ren za mnenje, ki ga je izrazil v državnem zboru. ali za glasovanje v zboru
Poslanec ne sme biti priprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora, razen če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je obvezen pripor. (VARIANTA: za katero je predpisana kazen zapora nad pet let.)
Državni zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi poslancu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
90. člen
Državni zbor ima predsednika, ki ga izvoli z večino glasov poslancev, ki so glasovali.
91.  člen (zasedanja zbora)
Državni zbor dela na rednih in izrednih zasedanjih.
Na prvi redni seji državni zbor odloči, kdaj bodo redna zasedanja.
•VARIANTA: Ta odstavek se črta.
Redna zasedanja sklicuje predsednik državnega zbora.
Predsednik republike skliče državni zbor na izredno za-sedanje, če to zahteva najmanj četrtina poslancev zbora ali na lastno pobudo.
92. člen (odločanje v zboru)
Zakone in druge odločitve sprejema zbor z večino glasov navzočih poslancev. Zbor lahko sklepa, če je na seji navzoča večina poslancev.
Ustavne zakone CVARIANTNI DODATEK: in določbe dru-gih zakonov, ki imajo naravo ustavnega zakona,) spreje-ma zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.
VARIANTNI DODATEK 1: Z ustavnim zakonom se razčle-njujejo ustavne določbe na področju varstva človekovih pravic in svoboščin, volilnega sistema, zakonodajne ini-ciative. referenduma, sodstva, lokalne samouprave in v drugih primerih, ki so določeni v ustavi.
•VARIANTNI DODATEK 2: Zakoni in odločitve, ki oprede-Ijujejo uresničevanje pravic in položaj narodnosti in ki zadevajo uresničevanje teh pravic ali položaj narodnosti, ne morejo biti sprejeti brez soglasja predstavnikov na-rodnosti.
•VARIANTNI DODATEK 3: Državni zbor in pristojni organi lokalnih skupnosti volijo in imenujejo nosilce javnih funkcij ali dajejo sogiasje k njihovemu imenovanju z dvo-tretjinsko večino navzočih članov.
(zakonska iniciativa)
93. člen
Zakon lahko predlaga vlada in vsak član državnega zbo-ra.Zakon lahko predlaga tudi najmanj dvajset (VARIAN-TA:trideset) tisoč volilcev.
Ustavni zakon lahko predlaga vlada, najmanj deset po-slancev in predsednik republike ali najmanj trideset tisoč volilcev.
94. člen (zakonodajni postopek)
Zakonski predlog, predložen državnemu zboru, proučijo v skladu s poslovnikom najprej pristojne komisije zbora, ki svoja poročila predložijo državnemu zboru. Ta predlog obravnava najprej po posameznih členih, zatem pa še v celoti.VARIANTA: Ta odstavek se črta.
Zakon se sprejema v večfaznem postopku, ki ga določi poslovnik. Poslovnik določi tudi, kdaj se zakon izjemoma lahko sprejme po skrajšanem postopku.
VARIANTNI DODATEK: Z ustavnim zakonom se lahko določi, da poslanci ali organi lokalnih skupnosti iz posa-meznih območij republike lahko zahtevajo izvedbo po-sebnega postopka, s katerim se zagotovi upoštevanje posebnih interesov posameznih območij republike.
95.  člen (zakonodajni referendum)
Državni zbor lahko o zakonu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, četo zahteva trideset tisoč (Varianta: petdeset tisoč) volilcev.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi državljani, ki imajo pravico voliti poslance državnega zbora.
Odločitev je na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali.
Državni zbor je vezan na izid referenduma.
96. člen (razglasitev zakona)
Zakone razglaša predsednik republike v 15 dneh (VARI-ANTA1: takoj; VARIANTA2: v mesecu dni.) po sprejemu zakona.
Predsednik republike lahko pred razglasitvijo zakona zahteva, da državni zbor o njem še enkrat razpravlja, vendar mora svoj predlog utemeljiti. Če državni zbor ponovno odloči. da se zakon sprejme, ga je predsednik republike dolžan razglasiti takoj.
VARIANTA: Drugi odstavek tega člena se črta.
97. člen (parlamentarna preiskava)
Državni zbor lahko odredi preiskave o zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev zbora. V ta namen imenuje komisije, ki imajo v zadevah poizvedovanja in proučevanja smiselno enaka pooblasti-la kot pravosodni organi. Ugotovitve komisije ne obvezu-jejo pravosodnih organov pri opravljanju njihovega dela.
98. člen
Državni zbor ima svoj poslovnik, ki ga sprejme najmanj z dvotretinjsko večino navzočih poslancev.
VARIANTI DODATEK:
DRŽAVNI SVET
98.a člen
Državni svet ('VARIANTA: senat) sestavljajo člani, ki predstavljajo lokalne, socialne, gospodarske in kulturne interese.
•VARIANTNI DODATEK 1: Državni svet ima 60 (75) članov fVARIANTA: senatorjev).
•VARIANTNI DODATEK 2: Za državnega svetnika (sena-torja) je lahko izvoljen državljan Slovenije, ki je dopolnil trideset let.
Sestavo in volitve državnega sveta določi ustavni zakon.
98b člen
Državni svet ima pravico predlagati zakone državnemu zboru.
Drzavni svet ima pravico dati mnenje državnemu zboru o vseh zadevah iz njegove pristojnosti.
Pred razglasitvijo mora biti zakon predložen državnemu svetu. Ta lahko zahteva, da državni zbor o njem še enkrat odloča.
•VARIANTNI DODATEK: Kadar državni svet izrecno na-sprotuje zakonskemu predlogu, je zakon v državnem zboru sprejet, če zanj glasuje večina vseh poslancev.
PREDSEDNIK REPUBLIKE
99. člen (volitve predsednika republike)
Predsednik republike se izvoli na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah. Volilno pravico imajo državljani Slove-nije.
Predsednik republike je izvoljen z večino glasov vseh volilcev, ki so glasovali.
VARIANTA: Predsednika republike voli državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev
Predsednik republike je izvoljen za dobo petih let fVARI-ANTA: Stirih let), vendar največ dvakrat zaporedoma. Če se mandatna doba predsednika republike izteče med vojno ali v času trajanja izrednih razmer, se mu mandat izteče devet mesecev po koncu vojne oziroma izrednih razmer.
Za predsednika je lahko izvoljen državljan Slovenije ki do dneva volitev dopolni najmanj 35 let.
Volitve za predsednika republike razpiše predsednik dr-žavnega zbora. Predsednik republike mora biti izvoljen najkasneje 30 dni pred potekom mandatne dobe prejS-njega predsednika.
100. člen
Pred nastopom funkcije da predsednik republike pred državnim zborom naslednjo prisego:
Prisegam. da bom spoštoval in varoval ustavni red, da bom vselej delal po svoji vesti in deloval z vsemi svojimi močmi v dobrobit Republike Slovenije.
101. člen
Funkcija predsednika republike je nezdružljiva z oprav-Ijanjem druge javne funkcije in poklica.
102. člen (nadomeščanje predsednika republike)
V primeru trajnega zadržka, smrti, odstopa ali drugega načina prenehanja funkcije do izvolitve novega predsed-nika začasno opravlja funkcijo predsednika republike predsednik državnega zbora. V tem primeru je treba razpisati volitve za novega predsednika republike najkas-neje v 15 dneh po prenehanju funkcije.
Predsednik državnega zbora začasno opravlja funkcijo predsednika republike tudi v času zadržanosti predsed-nika republike in v primeru iz 105. filena.
Ookler je predsednik državnega zbora zadržan, začasno opravlja funkcijo predsednika republike predsednik Ustavnega sodišča.
103.  člen
Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in njeno (VARANTNI DODATEK: nacionalno) enotnost.
104. člen (pristojnosti predsednika republike)
Predsednik republike:
-  razpisuje volitve v državni zbor;
-  razglaša zakone;
-  imenuje državne funkcionarje, kadar je to določeno zzakonom;
- postavlja in odpokliče veleposlanike in poslanike repu-blike in sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov;
-  izdaja listine o ratifikaciji;
- odloča o pomilostitvah za kazniva dejanja;
-  podeljuje odlikovanja in častne naslove;
-  daje državnemu zboru mnenja o posameznih vpraša-njih iz njegove pristojnosti;
-  opravlja druge s to ustavo določeve zadeve.
Predsednik republike je vrhovni poveljnik njenih oboro-ženih sil.
105. člen (uredbe z zakonsko močjo)
Kadar državči zbor zaradi izrednih razmer ali vozne ne more opravljati svojih nalog, lahko predsednik republike na predlog vlade izdaja uredbe z zakonsko oočjo.
Z uredbo z zakonsko močjo se lahšo izjemoma očejijo posamezne pravice v skladu s 15. členom te ustave.
106.  člen
Predsednik republike razpusti (VARIANTA: lahko razpu-sti) državni zbor na predlog predsednika vlade (varianta: ali na predlog samega državnega zbora). "VARIANTNI OODATEK: in ob soglasiu državnega sveta.
107. filen
Vsak akt predsednika republike sopodpiše predsednik vlade oziroma pristojni minister.
VARIANTA: Ta člen se črta.
108. Slen (odgovornost predsednika republike)
Če predsednik republike pri opravljanju svoje funkcije huje ('VARIANTA: beseda »huje« se črta) krši ustavo ali zakon, ga državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev na predlog ene četrtine poslancev lahko obto-ži. Za presojo dejanja je pristojno ustavno sodišče. Če ustavno sodišče ugotovi, da je obtožba utemeljena. lahko odvzame predsedniku republike njegovo funkcijo. O tem odloči ustavno sodišče z dvotretinjsko večino svojih čla-nov. Potem ko prejme sklep državnega zbora o obtožbi, lahko ustavno sodišče odloči, da predsednik republike do odločitve začasno ne more opravljati svoje funkcije.
109. člen (posvetovalna organa predsednika republike)
Posvetovalna organa pri predsedniku republike sta eko-nomski svet in svet nacionalne varnosti. Sveta sklicuje in jima predseduje predsednik republike.
Ekonomski svet sestavlja dvanajst članov, ki jih imenuje predsednik republike izmed uglednih znanstvenikov, predstavnikov delodajalcev, delavskih sindikatov in go-spodarstvenikov.
Svet za nacionalno varnost sestavljajo po položaju pred-sednik vlade, predsednik državnega zbora, minister za zunanje zadeve, za obrambo in za notranje zadeve, direk-tor uprave za državno varnost in trije člani, ki jih imenuje predsednik (VARIANTNI DODATEK: in člani, ki jih imenu-je predsednik).
VARIANTA 1: Ta člen se črta.
VARIANTA 2: V primeru uvedbe državnega sveta se črta drugi odstavek tega člena.
'VARIANTA 3: Črta se 2. odstavek tega člena. VLADA
VARIANTA A: členi 110, 111, 111 .a, 111 .b (parlamentarni sistem z reprezentativno vlogo šefa države)
110. člen
Vlado sestavljajo predsednik in ministri. Vlada je v okviru svojih pristojnosti samostojna in odgovorna državnemu zboru.
Državni zbor voli predsednika vlade z večino glasov vseh poslancev in s tajnim glasovanjem, ministre pa imenuje in razrešuje predsednik republike na predlog predsedm-ka vlade.
VARIANTNI DODATEK:
Kandidati za ministre se morajo pred imenovanjem pred-staviti pristojnim komisijam državnega zbora in morajo odgovarjati na njihova vprašanja. Kornisija lahko predla-ga državnemu zboru odklonilno mnenje o kandidatu. Če državni zbor z večino glasov vseh poslancev sprejme odklonilno mnenje. predsednik republike takega kandi-data ne more imenovati za ministra.
111. člen
Predsednik republike po posvetovanjih z voditelji poslan-skih skupin predlaga državnemu zboru kandidata za predsednika vlade.
Ce prvi kandidat ne dobi potrebne večine glasov, lahko predsednik republike po ponovnih posvetovanjih predla-ga v štirinajstih dneh drugega ali ponovno istega kandi-data, prav tako pa lahko predlagajo kandidate tudi po-slanske skupine ali najmanj deset poslancev. Če je bilo v tem roku vloženih več predlogov, se glasuje o vsakem posebej, in sicer najprej o kandidatu predsednika repu-blike, če pa ta ni izvoljen, še o drugih kandidatih, in sicer po vrstnem redu vložitve predlogov.
če noben kandidat ni izvoljen in če državni zbor ne določi dodatnega roka za vlaganje dodatnih ali ponovnih kandidatur, se državni zbor razpusti, razen če v osemin-štiridesetih urah z večino glasov navzočih poslancev sklene izvesti volitve predsednika vlade, kjer za izvolitev zadošča večina navzočih poslancev. Na njih se glasuje o posameznih kandidatih po vrstnem redu dobljenih gla-sov pri prvem glasovanju, nato pa lahko o novih, do volitev vloženih kandidaturah, med katerimi ima spet prednost morebitni kandidat predsednika republike
Če tudi pri teh volitvah noben kandidat ne dobi potrebne večine glasov, mora predsednik republike razpustiti dr-žavni zbor in razpisati nove volitve.
111.a člen
Državni zbor lahko izreče vladi nezaupnico le tako, da na predlog predsednika republike ali desetih poslancev dr-žavnega zbora z večino glasov vseh poslancev izvoli novega predsednika vlade. S tem je dotedanji predsednik vlade razrešen, mora pa skupaj z ministri opravljati teko-če posle do prisege nove vlade.
Med vložitvijo predloga za izvolitev novega predsednika vlade in volitvami mora poteči najmanj oseminštirideset ur.
HLbčlen
Če predlaga glasovanje o zaupnici predsednik vlade in predlog ne dobi večine glasov navzočih poslancev (VARI-ANTA: večine glasov vseh poslancev), mora državni zbor v tridesetih dneh izvoliti novega predsednika vlade ali dosedanjemu predsedniku pri ponovljenem glasovanju izglasovati zaupnico, drugače predsednik republike dr-žavni zbor razpusti in razpiše nove volitve.
Med predlogom za glasovanje o zaupnici in glasovanjem mora preteči najmanj štiriindvajset ur.
OPOMBA: Komisija za ustavna vprašanja se je opredehla za VARIANTO A. V primeru sprejetja VARIANTE A je treba črtati 106. člen (ker so v VARIANTI A ta vprašanja druga-te urejena) in 109. člen, ker pri čisti parlamentarni vari-anti ekonomski svet in svet nacionalne varnosti pri pred-sedniku republike ne bi bila primerna.
VARIANTA: k členom 110, 111, 111 ,a, 111 .b (Kombinirani     parlamentarno-predsedniški z močnejšo vlogo šefa države)
sistem
110. člen
Vlado sestavljajo predsednik vlade in ministri. Vlada je v okviru svojih pristojnosti samostojna in odgovorna državnemu zboru ter predsedniku republike.
Predsednik republike imenuje predsednika vlade in na njegov predlog ministre. Vlada se mora v desetih dneh 'po svojem imenovanju s svojim programom predstaviti državnemu zboru. Državni zbor lahko izglasuje nezaup-nico vladi z najmanj dvotretjinsko večino glasov navzo-čih poslancev.
m.člen
Glasovanje o zaupnici vladi lahko kadarkoli zahteva de-setina poslancev ali predsednik vlade. Vlada ne dobi zaupnice če proti zaupnici glasujeta najmanj dve tretjini navzočih poslancev. Med vložitvijo predloga za glasova-nje o zaupnici in glasovanjem mora poteči najmanj ose-minštirideset ur.
Če je vladi izglasovana nezaupnica. je dolžna odstopiti. Do imenovanja nove vlade opravlja posle vlada v od-stopu.
112. člen
Predsednik vlade in ministri podajo po izvolitvi oziroma imenovanju prisego, določeno v členu 100., pred držav-nim zborom (VARIANTA: ministri pred predsednikom re-publike).
113. člen
Predsednik vlade skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade ter povezuje delovanje ministrov. Mini-stri so skupno odgovorni za delo vlade, vsak minister pa za delo svojega ministrstva.
Funkcija predsednika vlade in ministrov preneha. ko se po volitvah sestane nov državni zbor. funkcija ministrov pa tudi z vsakim drugim prenehanjem funkcije predsed-nika vlade, vendar morajo opravljati tekoče posle do izvolitve oziroma imenovanja svojih naslednikov.
Sestav in delovanje vlade, število, pristojnosti in organi-zacijo ministrstev ureja zakon.
114.  člen
Predsednika vlade in ministre lahko državni zbor obtoži za hujše ("VARIANTA: beseda »hujše« se črta) kršitve ustave in zakona, storjene pri izvrševanju njihovih lunkcij.
115.  člen
Najmanj desetina poslancev državnega zbora lahko spro-ži v zboru interpelacijo, da se obravnavajo posamična vprašanja glede dela vlade ali posameznega ministra.
UPRAVA
116.  člen
Organizacijo uprave, njene pristojnosti in način imenova-nja njenih funkcionarjev uredi zakon.
m.
Upravni organi opravljajo svoje delo samostojno, v okviru in na podlagi ustave in zakonov.
Proti odločitvam in dejanjem upravnih organov in nosilcev javnih pooblastil je zagotovljeno sodno var-stvo pravic in zakonitih interesov državljanov in orga-nizacij.
117. člen (naloge upravnih organov)
Naloge uprave se opravljajo neposredno prek mini-strstev ali republtških upravnih organov za ožja ob-močja. Z zakonom se lahko da javno pooblastilo lokalnim in drugim samoupravnim skupnostim, po-djetjem in drugim organizacijam ter posameznikom za opravljanje funkcij državne uprave. (VARIANTA: Z zakonom se lahko opravljanje funkcij državne uprave iz republiške pristojnosti prenese na lokalne skupnosti ali da javno pooblastilo samoupravnim skupnostim, podjetjem in drugim organizacijam ter posameznikom.)
118. člen
Dostop v upravne službe je mogoč samo z natečajem, razen v primerih, ki so določeni z zakonom.
VOJSKA
119.  člen
Vojsl.a Republike Slovenije varuje nedotakljivost in celo-vitost ozemlja, na podlagi odločitve državnega zbora pa tudi ustavno ureditev Republike Slovenije.
120.  člen
Organizacijo in delovanje vojske ter vojaško obveznost ureja zakon.
•VARIANTA k 119. in 120. členu:
119. člen Republika Slovenija nima vojske.
Z ustavnim zakonom se določi postopen prehod k ukini-tvi vojske.
Opomba: v primeru sprejetja te variante se črta 45. člen.
SODSTVO
121.člen (sodna oblast)
Sodno oblast izvajajo sodniki. Izvršujejo jo splošna in upravna sodišča. Ni dovoljeno ustanavljati izrednih so-dišč, v mirnem času pa tudi ne vojaških sodišč.
122. člen
Ureditev in pristojnost sodišč določa ustavni zakon. VA-RIANTA: in zakon.
123. člen (neodvisnost sodnikov)
Sodniki so pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni in vezani samo na ustavo in zakon.
124. člen (udeležba laikov pri sojenju)
Ustavni zakon ureja oblike neposredne udeležbe držav-Ijanov prj izvajanju sodne oblasti in primere, ko sodišče sodi brez njihove udeležbe.
"VARIANTA: Črtajo se besede »in primere, ko sodišče sodi brez njihove udeležbe •>
(upravna sodišča)
125. člen
Upravna sodišča so pristojna za zaščito zakonitih pravic in pravnih koristi posameznikov in organizacij v razmerju do organov uprave in samouprave. v zakonsko določenih zadevah pa tudi za zaščito čiovekovih pravic, če ni dolo-čeno drugo sodno varstvo.
126. člen (trajnost sodniške funkcije)
Funkcija sodnika je trajna. Trajno se sodnik imenuje, ko je dopolnil z fVARIANTA: ustavnim) zakonom določeno starost ter je po zakonsko določeni dobi opravljanja sodniške funkcije ali drugega ustreznega dela s svojo osebnostjo in z dosedanjim delom izkazal, da mu je mogoče trajno zaupati opravljanje sodniške funkcije. Zakon lahko določi starostno mejo, pri kateri se sodnik upokoji.
127. člen (imenovanje sodnikov)
Sodnike imenuje predsednik republike ("VARIANTA: voli državni zbor) na predlog sodnega sveta. Predsednik re-publike lahko vrne predlog sodnemu svetu v ponovno obravnavo. Predlog, ki ga je svet sprejel pri ponovnem odločanju s kvalificirano večino. določeno z zakonom, je predsednik dolžan sprejeti in kandidata imenovati.
128. člen (sodni svet)
Sodni svet sestavljajo štirje člani, ki jih na predlog pred-sednika republike izvoli državni zbor izmed univerzitet-nih profesorjev prava in odvetnikov, pet članov pa izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funk-cijo. Predsednika izberejo člani sveta izmed sebe.
VARIANTA: Sestavo in način oblikovanja sveta določi ustavni zakon.
129. člen (prenehanje in odvzem sodniške funkcije)
Sodniku začasno ali trajno preneha sodniška funkcija, če nastopijo razlogi, ki jih določi ustavni zakon.
Če sodnik pri opravljanju sodniške funkcije hudo krši ustavo ali zakon, lahko ustavno sodišče na predlog dr-žavnega zbora aii sodnega sveta z dvotretjinsko večino odredi, da se sodnik premesti na druge dolžnosti ali upokoji.
V primeru naklepno storjenega kaznivega dejanja z zlo-rabo sodne oblasti, ugotovljenega s sodno odločbo, ustavno sodišče z dvotretjinsko večino sodnika upokoji, premesti na drugo delovno dolžnost ali mu odvzame sodniško funkcijo.
130.  člen (disciplinska odgovornost sodnika)
Zoper sodnika je dovoljen disciplinski postopek pod po-goji, ki jih določa zakon. 0 tem odloča sodni svet.
•VARIANTA k 129. in 130. členu
V 129. členu se črtata 2. in 3. odstavek. 130. člen postane 2. odstavek 129. člena.
131.člen (nezdružljivost sodniške funkcije)
Funkcija sodnika je nezdružljiva s funkcijami v zakono-dajnih in izvršilnih organih in v organih političnih strank in z drugimi funkcijami in dejavnostmi, ki so po ustavnem zakonu nezdružljive s sodniško funkcijo.
(imuniteta sodnika)
132. člen
Nihče, ki izvršuje sodno funkcijo, ni odgovoren za mne-nje, ki ga je dal pri sojenju in ne more biti priprt fVARI-ANTNI DODATEK: niti ne more biti zoper njega začet kazenski postopek) brez dovoljenja sodnega sveta. če se zoper njega uvede postopek zaradi suma storjenega kaz-nivega dejanja pri opravljanju sodne funkcije ("VARIANT-Nl OODATEK: črtajo se besede »pri opravljanju sodne funkcije«).
JAVNO TOŽILSTVO (VARIANTA: DRŽAVNO TOŽIL-STVO)
133. člen (javni tožilec)
Javni tožilec je samostojen državni organ.
Javni tožilec vlaga in zastopa kazensko obtožbo in ima druge z zakonom določene pristojnosti.
Organizacijo in pristojnosti javnih tožilstev, imenovanje, napredovanje, premeščanje in prenehanje funkcije jav-nega tožilca ureja ustavni zakon.
Samostojnost tožilca in nezdružljivost tožilske funkcije z drugimi funkcijami ureja ustavni zakon.
ODVETNIŠTVO IN NOTARIAT
134. člen
Odvetništvo je samostojna in neodvisna javna služba, ki jo ureja zakon.
Notariat je javna služba, ki jo ureja zakon.
V.SAMOUPRAVA
LOKALNA SAMOUPRAVA
(občina)
135. člen
Občina je samoupravna skupnost prebivalcev na določe-nem območju z lastno oblastjo in pristojnostmi Območje mesta je ena občina.
(pristojnosti občine)
136. člen
Občina je sama pristojna za urejanje in opravljanje za-dev, ki posegajo v koristi in pravice prebivalcev na nje-nem območju. (VARIANTNI DODATEK: razen tistih, ki so urejene z zakonom.) Z ustavnim zakonom se lahko na-tančneje določijo pristojnosti občine.
(ustanovitev občine)
137.člen
Občina se ustanovi z zakonom, ki določi tudi njene meje. Zakon se sprejme po predhodno izvedenem referendu-mu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev območja, na katerem naj bi bila ustanovljena občina.
(dohodki občine)
138.člen
Občina se financira z lastnimi dohodki. Republika lahko iz svojih sredstev prispeva za financiranje potreb občine.
Republika je dolžna v skladu z zakonom zagotavljati dodatna sredstva tistim občinam, ki zaradi manjše go-spodarske razvitosti ne morejo ustvarjati zadostnih sred-stev za opravljanje svojih nalog.
Davščine predpisuje občina v skladu z zakonom.
139. člen (širše lokalne skupnosti)
Sosednje občine se lahko povezujejo za opravljanje skupnih zadev prebivalcev njihovega območja v širše lokalne skupnosti. Take skupnosti se lahko ustanovijo tudi z ustavnim zakonom.
140. člen (javna pooblastila občine)
Zakon lahko pooblasti občino (VARIANTA: prenese na občino) za urejanje in opravljanje posameznih zadev na določenem področju iz pristojnosti republike, če za to zagotovi tudi sredstva.
ORUGA SAMOUPRAVA
141.  člen
(samouprava javnih služb)
Z zakonom se lahko uvede samouprava na področjih javnih služb in drugih področjih, na katerih Ijudje zado-voljujejo svoje skupne potrebe.
Republika lahko (VARIANTA: Beseda »lahko« se nado-mesti s »praviloma«) prispeva sredstva za zadovoljevanje teh potreb.
VARIANTA: Drugi odstavek se črta.
•VARIANTNI DODATEK: Zadovoljevanje skupnih potreb Ijudi se lahko uresmčuje po načelih samouprave.
VI. USTAVNOSTIN ZAKONITOST
142. člen (veljavnost predpisov)
Predpisi morajo biti objavljeni, preden začno veljati. Predpis začne veljati osmi dan po objavi. če ni v njem drugače določeno.
143. člen (objavljanje predpisov)
Predpisi države se objavljajo v uradnem Hstu republike, predpisi lokalnih skupnosti pa v uradnem glasilu, ki ga določijo.
144. člen (prepoved retroaktivnosti)
Predpisi ne morejo imeti učinka za nazaj, če bi s tem posegli v že pridobljene pravice.
145. člen                               .  . (postopek za oceno ustavnosti)
Če državni organ pri uporabi predpisa meni, da ta ni v skladu z zakonom, ustavnim zakonom oziroma z usta-vo, je dolžan dati pobudo oziroma začeti postopek pred ustavnim sodiščem.
146. člen (zadržanje izvršitve predpisa)
Državni zbor lahko zadrži izvršitev predpisa vlade do odločitve ustavnega sodišča, če meni, da je tak predpis v nasprotju z ustavo, ustavnim zakonom ali zakonom.
147. člen
Vlada lahko razveljavi ali odpravi predpis ministra oziro-ma kakšnega drugega upravnega organa, Le ugotovi, da je v nasprotju s predpisi vlade, z zakonom, ustavnim zakonom oziroma z ustavo.
148. člen (upravni spor)
0 zakonitosti končnih posamičnih aktov, s katerimi dr-žavni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil odločajo o pravicah ali obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij, odloča v upravnem sporu sodišče, če za določeno stvar ni z ustavnim zako-nom ali zakonom predvideno drugo sodno varstvo.
149. člen (nespremenljivost pravnih razmerjih)
Pravna razmerja, ki so postala z odločbo državnega orga-na pravnomočna, je mogoče odpraviti, razveljaviti ali sprememiti le v primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon.
150. člen (branilec človekovih pravic)
Za varovanje človekovih fVARIANTA: črta se beseda »človekovih«) pravic se z zakonom ustanovi branilec človekovih pravic, ki kot samostojen in neodvisen organ na zahtevo posameznikov in organizacij ali na lastno pobudo predlaga odpravo nezakonitosti, nepravilnosti, ovir in zamud pri odločanju o človekovih pravicah pred državnimi organi, organi lokalne samouprave ter nosilci javnih pooblastil.
Z zakonom se lahko ustanovijo tudi drugačne organiza-cijske oblike za opravljanje funkcije branilca človekovih pravic.
VII. USTAVNO SOD1ŠČE                                       •
151.člen (pristojnosti ustavnega sodišča)
Ustavno sodišče odloča:
-  o skladnosti ustavnega zakona z ustavo;
-   o skladnosti zakonov in podzakonskih  predpisov z ustavo in ustavnim zakonom;
-  o skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in ustavnim zakonom in zakonom;
-  o skladnosti splošnih aktov organizacij in služb. ki jih izdaja zaradi izvrševanja javnih pooblastil z ustavo, ustavnim zakonom in zakonom;
-  o sporih glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi in med samimi lokalnimi skupnostmi;
-  o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi;
-  o sporih o pristojnostih med najvišjimi organi repu-blike
-  in o drugih zadevah, ki so mu naložene s to ustavo ali ustavnim zakonom;
Z ustavnim zakonom se lahko določi, da ustavno sodišče odloča tudi o kršitvah človekovih pravic, določenih s to ustavo, če je izčrpano njihovo pravno varstvo. O tem, ali pobudo sprejme, odloči ustavno sodišče na podlagi me-ril, ki jih določi ustavni zakon.
152. člen (sestava in izvolitev ustavnega sodišča)
Ustavno sodišče je sestavljeno iz devetih sodnikov, od katerih jih izvoli pet državni zbor, dva izvoli sodni svet in dva imenuje predsednik republike.
Predsednika ustavnega sodišča izvoli izmed sodnikov ustavnega sodišča na njihov predlog državni zbor za dobo treh let (VARIANTA: Sodnike ustavnega sodišča voli državni zbor na predlog predsednika republike).
Sodniki se izvolijo izmed priznanih pravnih strokovnja-kov.
VARIANTNI DODATEK: Kadar ustavno sodišče odloča o obtožbah zoper predsednika republike, predsednika vlade in ministre lahko ustavni zakon določi, da se sesta-va ustavnega sodišča razširi.
(mandat sodnikov)
153. člen
Sodniki ustavnega sodišča so izvoljeni oziroma imenova-ni za dobo devetih let tako, da se nikoli ne zamenja celotna sestava ustavnega sodišča. Ustavni sodniki ne morejo biti neposredno po izteku mandata ponovno izvo-Ijeni.
154. člen (nezdružljivost funkcije)
Funkcija sodnika ustavnega sodišča je nezdružljiva s funkcijami v zakonodajnih in izvršnih organih in v orga-nih političnih strank ter z drugimi funkcijami in dejav-nostmi, ki so po ustavnem zakonu nezdružljive s sodni-ško funkcijo.
155. člen (imuniteta)
Sodniki ustavnega sodišča uživajo enako imuniteto kot poslanci državnega zbora. O imuniteti odloča ustavno sodišče (VARIANTA: državni zbor).
156.  člen (postopek pred ustavnim sodiščem)
Postopek pred ustavnim sodiščem ureja ustavni zakon.
Pravne posledice odločitve ustavnega sodišča in mož-nost suspenza akta, zoper katerega je bil sprožen posto-pek pred ustavnim sodiščem, določi ustavni zakon.U-stavno sodišče sprejema odločbe in sklepe z večino glasov vseh svojih članov, če ni za posamezne primere z ustavnim zakonom drugače določeno.
157. člen (začetek postoka)
Vsakdo lahko da pobudo za oceno ustavnosti in zakoni-tosti. Zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti pa lahko da predsednik republike, državni zbor, vlada, Vrhovno sdišče, Upravno sodišče, Računsko sodišče, Branilec človekovih pravic in lokalna skunosx v prlmerih iz četrte alinee 151. člena.
VIII. POSTOPEK ZA SPREMEMBO USTAVE
158. člen (predlog za spremembo ustavo)
Predlog, da se začne postopek za spretnembo ustave. lahko da predsednik republike, drzavni zbor, vlada ali četrtina (VARIANTA: petina) poslancev.
Predlog lahko da tudi najmanj petdesettisoč volilcev.
O predlogu odloči državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.
Če predlog ni sprejet, enakega predloga ni mogoče uvr-stiti na dnevni red državnega zbora prej kot v šestih mesecih.
Če je bil zavrnjen predlog volilcev, se o njem odloči na referendumu. Referendum se razpiše tudi o katerem koli predlogu iz prvega odstavka tega člena. ki v državnem zboru ni dobil potrebne večine glasov, če tako sklene državni zbor.ali če to zahteva najmanj petdesettisoč volilcev.
Če je na referendumu predlpg zavrnjen, ga ni mogoče ponoviti prej kot v enem letu po referendumu.
VARIANTA: Peti in šesti odstavek tega člena se irtata.
(določitev osnutka)
159. člen
Na podlagi sprejetega predloga državni zbor z večino glasov navzočih poslancev določi osnutek sprmemb ustave in ga da v javno razpravo.
160. člen (sprejem ustave)                                                      "
Predlog sprememb ustave sprejme državni zbor z dvo-tretjinsko večino vseh poslancev.
161.člen (razglasitev ustave po referendumu)
Državni zbor lahko sklene, da se sprejeta sprememba ustave razglasi šele, ko je na referendumu sprejeta z ve-čino glasov volilcev, ki so glasovali (VARIANTA: Z večino volilcev, ki so oddali veljavne glasovnice).
Držačni zbor mora sprejeto spremembo ustave dali na referendum, če to najkasneje v dveh mesecih po sprejet-ju zahteva najmanj petdesettisoč volilcev. Sprememba ustave se razglasi šele po preteku tega roka oziroma ko je sprejeta na referendumu.
Če je v državnem zbwru sprejeta nova ustava, be referen-dum obvezen. (VARIANTA: Ta odstavek se črta).
Sprememba ustave začne veljati z razglasitvijo v držav-nem zboru.
Če na referendumu sprememba ustave ali nova ustava nj sprejeta, enake ustavne spremembe ni mogoče predložiti državnemu zboru prej kot v enem letu po referendumu.
PREHODNEIN KONČNE DOLOČBE
162. člen (ustavni zakon za izvedbo ustave)
Sprejme se ustavni zakon za izvedbo ustave, s katerim se uredi postopen prehod k uporabi določb te ustave.
Predlog ustavnega zakona določi komisija za ustavna vprašanja. Sprejmejo ga zbon Skupščme Republike Slo-venije na skupni seji vseh zborov z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev.
Ustavni zakon se sprejme in razglasi po razglasitvi ustave.
Za spremembe in dopolnitve tega ustavnega zakona je pristojen državni zbor (VARIANTA: Skupščina Republike Slovenije).
163.  člen (nastop veljavnosti ustave)
Ta ustava začne veljati z razglasitvijo na skupni seji vseh zborov Skupščine Republike Slovenije, potem ko je bila potrjena na referendumu.
164. člen (ustavna osamosvojitev slovenske države)
Z razglasitvijo te ustave postane ("VARIANTA: je) Sloveni-ja samostojna država, ki (VARIANTA: besede »postane samostojna država, ki« se črtajo) v celoti prevzema nase izvrševanje vseh suverenih pravic, tudi tistih, katerih izvr-ševanje je prenesla na Socialistično federativno republi-ko Jugoslavijo. (VARIANTNI PREDLOG: katerih izvrševa-nje je ob ustanovitvi federativne Jugoslavije ali kasneje prenesla nanjo.)
Način in roki prevzema izvrševanja teh suverenih pravic se uredijo z ustavnim zakonom za izvedbo ustave ter v skladu z njim z morebitno konfederalno pogodbo ali z drugimi meddržavnimi pogodbami.