Natisov 15.000. ajerc" izhaja vsaki [elek, datiran z dnevom naslednje nedelje. iročnina velja za Av-rijo: za celo leto J krone, za pol in četrt razmerno; za Ogreto 4 K 50 vin. za celo jito; za Nemčijo stane i cele leto 5 kron, za [Amerike pa 6 kron; inozemstvo se :iročnino z ožina visokost pošt-pc. Naročnino je plahti naprej. Posamezne :v.stprodajajopo6v. nStvo in uprav-Vo se nahajata v lujii. gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, za >/i strani K 40, za '., strani K 20, za '/• strani K 10, za »/n strani K 5, za »/•« strani K 250, za '/et strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Ste?. 17. V Ptuju v nedeljo dne 28. aprila 1912. XIII. letnik. |,Živel jugoslovanski kralj!" dni priredili so slovenski in hrvatski identje izlet v srbsko prestolico Beligrad. Na končno ne leži ničesar; in tndi marsikatero [parodnjaškem navdušenju izrečeno neumno pedo bi človek tem mladim ljudem zaprinesel. IJjaloBt-no je in prava posledica znane proti-rijske prvaške politike je, da so porabili ji fantje to priliko v očitno demonstra-jo proti dana S nji Avstriji in Loti habsburški kroni. Pred palačo tskega revolver-kralja priredili so namreč »slovansko slavnost z divjimi izbruhi sovraštva „Dunajn in Budimpešti.'' Držali so se go-o „zdrnženjn Hrvatov in Srbov", pozdrav-se je „prosto deželo srbsko"; — polju-rali so a vstr i j ski podaniki tisto »sko zastavo, ki so jo hoteli i šele pred par leti v krvavi zoper avstrijske vojake noje na balkonu Peter poka- ~rffovro-- i k i kralj!" . . . Tako so mladi narod-ko vzgojeni fantalini v lahkomiselnem nav-razodeli načrte in cilje brvatsko-srbsko-e panelavi8tične politike. Razodeli so svoje politične sanje, ki gredo preko jfalin avstrijske domovine! Vi avstrijski slovenski in hrvatski kmetje, zdaj pite, kam vodi narodnjaška a g i-i c i j a vaše sinove! Doma ste sinovom Sili ljubezen in zvestobo do cesarja in domeno. narodnjaki pa jim zastrupljajo srce s šolstvom proti Avstriji in z ljubeznijo za bal-banditovske šege, za „kralje", katerih nn je oškropljen s krvjo umorjenih prednikov. [je slovenska mladina res že tako daleč pri-'ila? Ali je res že prepozno? Ali niso slo-^sko narodnjaški voditelji že dovolj nesreče slovenskim narodom zagrešili ? ... Vi slo-ki pohtičarji, ali res ne razumete, da je jtrija najzanesljivejši zaščit-slovenskega ljudstva in da se 'slovensko ljudstvo nikdar v protiavatrijske ge vpreči ne da?! Kaj pomaga vsa pobožna slovenskih klerikalcev, ki znajo tako žno oči proti nebn zavijati in „Bog obvari, ohrani" peti, ki pa nosijo v svojem srcu dar željo, da bi ta Avstrija razpadla?! Kaj naga, da klerikalni in libSralni narodnjaki ta tajijo in drugim veleizdajalstvo očitajo, ko J teh narodnjakov vzgojena mladina sama v Milostni ekstazi „živio jugoslovanski kralj" Be?... Za nas ni dogodek v Beligradu nič pveja. Kajti mi smo že stokrat dokazali, da i slovenski liberalni kakor klerikalni narodnjaki [svojem srcu protiavstrijski do skrajnosti. Za ni to nič novega, ali — kmetom zunaj na ;li bodejo taki vsega obsojanja vredni do-dki oči odprli . . . Politični pregled. Pomanjkanje železniških vagonov je dosti-at občntno oškodovanje našega gospodarstva. | Nemškem se bode zdsj 27 000 novih vago-Iv napravilo. Na Avstrijskem je hotela vlada najprve le 700 vagonov zgraditi; šele na splošno iii odločno zahtevo prizadetih činiteljev so jo sklenilo, zgraditi okroglo 5000 novih vagonov. Seveda je to jako malo in mnogo premalo. Le čndno in žalostno je, da se pri nas vedno na nepravem mestu špara. poapodarski razvitek zahteva, da so železnice tako opremljene, kakor se jih potrebuje. Treba bode v tem oziru enkrat odločno nastopati! Na Ogrskem imajo že zopet novo vlado. Khuen-Hedervary ni mogel strankina nasprotstva premagati in zato je odstavljen. Na njegovo mesto je stopil kot ministerski predsednik Ladislav pl. Lukacs, katerega pa baje naš prestolonaslednik ne ljubi posebno. Mnogo upanja pač ni, da bi on težavne notranje ogrske boje dokončal. Blazni ošabnosti Madžarov treba bode odločno pest pokazati! Na Hrvatskem vlada absolutizem, vse državljanske pravice so suspendirane in začasno razveljavljene, listi imajo nagohček, gospodar v d?želi pa je kraljev- k ivaj, ki datira z naravnost betijarsko brezobzirnostjo sleherni pojavlastnega mnenja. Mnogo bi se dalo o tem govoriti, je-li so ti nasilni in protiustavni koraki opravičeni in je-li bodejo imeli zaželjenega uspeha. Po našem mnenju taka „politika pesti" nikdar ni dobrega porodila in tako tudi tukaj ne bo. Tudi bi Madžarom z neverjetnimi svojimi predrznostmi mnogo bolj zaslužili komisarja; ako je ,treba" Hrvate z bičem trpinčiti, moralo bi se Madžarone s škorpijoni. Kajti ta napol ciganska, napol židovska magnatska banda s svojimi „kulturnim" obzorjem azijatskega vira hoče vse narode zatreti, pluje na habsburški tron in hoče celo Avstriji zapovedovati. Ali — svaka sila do vremena! Turško-italijanska vojska stopila je zdaj v odločilnejši stadij. Zadnjič je svet presenetila vest, da so laški parniki obstreljevali zunanje trdnjave morske ožine Dardanel. Seveda niso Lahi ničesar dosegli in so s svojimi kanonami le vrabce streljali. Ali mednarodni trgovini so grozno škodovali in vsled tega vse velevlasti vznemirili. Zdaj hočejo Lahi sploh boj v Egejsko morje zanesti; zasedli so že otok Astropolia in si vstvarili središče v Lemnosu. Ta korak Italije seveda še dolgo ne pomeni nikakoršne zmage. Ali zlasti avstro-ogrski gospodarski interesi so s tem oškodovani. In zato se je bati spletk. Sploh pa tiči za vsem tem zopet hinavska dvojezična politika. Bogve kaj vse nam še spomlad prinese. PapeŽ bolan? Vedno iz novega prihajajo vesti, da je papež težko bolan, čeprav se te vesti v gotovih krogih vedno zanika. Zdaj po~ ročajo listi, da bode papež težko to poletje preživel. Njegovi živci so popolnoma izdelani in tudi na srcu je težko bolan Vedno se mu toži po njegovi benečanski domovini, katere ne more nikdar več videti, ker klerikalna politika ne dopusti, da bi „vatikanski jetnik" svoje palače zapustil. Tudi je hotel papež razmere v duhovščini izboljšati, zlasti glede nravnega življenja in glede politikovanja. Ali duhovščina se je proti njegovim namenom tako upirala, da papež svojih res krščanskih želj ne more uresničiti. Vsled tega pa je izgubil baje tudi vso veselje do življenja in do dela in je pričel hirati. Vbogi tndi tebi raste politična duhovščina čez t Države brez kmetijstva, naj imajo še toliko in še tako velikih fabrik, nikdar niso napram inozemstvu neodvisne. Taka država je Angleška, ki je v prid industriji popolnoma odpravila domaČe kmetijstvo, da zdaj niti mali del svojih življenskih sredstev ne pridela. Posledice te nezmiselne in enostranske gospodarske politike so se pri velikem rudarskem štrajku pokazale. Vkljub temu, da ima Angleška največjo mornarico, je stala že pred lakoto. Pšenice je že popolnoma zmanjkalo, kruha ni bilo! To je posledica odvisnosti od inozemstva. Le tiste države so zdrave, katere vstvarijo na lastni zemlji dovolj kruha. Brez zdravega kmetijstva ni zdrave države! Posledica angleškega rudarskega štrajka, ki je trajal 40 dni iti delavcem ni prinesel zaželjenega uspeha, so naravnost grozovite. Gospodarska škoda se.'.dane3 niti še preceniti ne zna. Govori se, da je gospodarstvo najmanje za 25 milijonov funtov šterlingov škode trpelo. Največ so seveda rudarji sami izgubili. Blagajna za štrajkujoče izplačala je skoraj 1'/» railij. funtov sterling. In na plačah so rudarji-več kot 6 milijonov izgubili. Ruski tatovi. Na sibirski železnici so prišli zopet velikim poneverjenjem in tatvinam na sled. Zaprli so generale Osipov, baron Raden in baron Diisterlohe. Ti general-lumpi so vzeli na državno blago, katerega niti bilo ni, en milijon posojila; ta denar so si hladnokrvno med seboj razdelili. Preiskava bode bržkone še razne druge goljufije velikih ruskih gospodov dognala. Delavski izgredi. V rudnikih zlata v Irkutska (Sibirija) so izbruhnili grozoviti nemiri delavcev. Prišlo je do hudih bojev z vojaki. V teh bojih bilo je 107 oseb ustreljenih, 210 pa ranjenih. Od ranjenih jih je tudi že 84 umrlo. Širajkujoči vojaki. To je pač nekaj posebnega. Iz Beligrada se poroča, d,a so srbski vojaki 7. infanterijskega polka vojnemu ministru pritožbo predložili, v kateri pravijo, da je hrana in obleka ničvredna, da plače že dalje časa niso dobili, in da se le revne Ijtfdi asentira. Vojaki grozijo, da bodejo štrajkali, ako se te razmere ne izboljšajo. No, tak Bštrajk" je pač le v deželi revolver-junaka Petra mogoč! MOJA STARA izkušnja me uči, da rabim za negovanje moje kože le Stecken- prerd-lilijino-mleCn o milo od tvrdke Bergmann & Co., Tetschen a/E. Kos za 80 h se dobi povsod 229 Hujskanja v Frauheimu. V Frauheimu imajo nesrečni farani znanega župnika Franca M u r š e c. Postili smo tega političnega gospoda dalje časa pri miru, čeprav bi že stokrat naše krtače potreboval. Mož je postal vsled tega prevzeten in — ker je že v zadnjem času pričela divja farška gonja proti BStajercu", — začel je tudi ta Muršec bevskati in hujskati in rogoviliti. Mi bi mu to veselje pustili, kajti kdor Muršeca pozna, ta ve ceniti Pri hladneiSGlUll VremeilU 8e Pripo">ča Straschill'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno traplo in prepreči pnifl njegovo osebno vrednost. A Muršec je v zadnjem času pričel naravnost z neverjetnimi sredstvi zlorabljati cerkev in šolovsvoje protiljudske politične namene. To pa ne gre, žegnani g. Muršec! Omenimo za danes le dva slučaja in opozarjamo nanja šolsko ter cerkveno oblast. Mnršec ima nesramno predrznost, da izprašuje otroke v šoli, kakšne liste čitajo njih stariši. Nedolžno deco nuj.ska ta politični pop proti očetu in materi, brez da bi mislil na četrto božjo zapoved. Tako je izvedel od nekega otroka, da njegov oče »Štajerca" čita. Dal je otroku v šoli „Slov. gospodarja" (po domače „Sleparja"), na katerega glavo je na-čečkaril sledečo nesramnost: »Otroci so Vas v šoli zatožili (!), da imate »Štajerca." Preberite ta časnik in ga primerjajte z »Štajercem", in če imate pamet in dobro voljo, boste gotovo spoznali, kateri je boljši." — Ali ni to lum-parija? Vprašamo vse poštene ljudi, tudi nasprotnike „Štajerca": ali ni to 1 u m p a r i j a? Župnik Muršec uči torej otroke, da naj lastne stariše v šoli tožijo! /upnik Muršec misli, da mu morajo biti stariši tako pokorni, kakor deca! Župnik Muršec kolportira proti cesarski postavi črne liste in jih ponuja z isto lažnjivostjo, kakor judovski agent svoje sleparsko blago! Župnik Muršec pa izrablja pri temu čas šolskega verouka, za katerega je mastno plačan; on zlorablja nedolžno deco, kateri bi moral učiti krščanskih čednosti in ne politične hujskanje. In to naj bodi duhovnik? A še drugi slučaj naj omenimo: Te dni enkrat poklical je župnik Muršec neko učenko iz šolske sobe na prehodnik. Tam ji je strogo zapovedal, naj pove, kdo ima doma v vasi »Štajerca." Prestrašeni otrok je povedal, da ga imata oče in tudi sosed. In »duhovnik krščanske ljubezni" Muršec je otroku dejal: »Blagoslov bo šel proč in strela bode v totidve koči udarila!" To je naravnost b o g o-kletstvo in Muršec nima menda toliko vere, kolikor je črnega za nohtom, da si upa take lopovske besede izpregovoriti. A kaj bi se jezili, — pošten krščanski človek ne more nikomur strele v hišo želeti! Mi le opozarjamo oblast, cerkveno in šolsko oblast, da napravi red. Divjanju takih subjektov, kakor je Muršec, se mora takoj konec napraviti. Stariši ne bodejo več upali otrok v šolo pošiljati, ako jih tam župnik hujska in s politiko zastruplja ... Ali le počasi, le počasi, črni gospodje, vi napeljavate vodo na naš mlin, in vsa ta besna gonja brezverskih farjev bode le »Štajercu" — koristila! in modno blago za g09pode in gospe priporoča izvozna hi3a 140 , Prokop Skorkovsky in sin v Hnnpolcu na Češkem. | Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne cene. Ka željo hoCem dali takoj izgotoviti gospodske obleke. Dopisi. Hoče. (0 naših čukih.) Zadnjo nedeljo popoldne smo naše čuke zopet občudovali, kako fletno in spretno so turnali — seveda zopet na cerkvenišču, okoli farne cerkve. Komandant naših čukov je pa bil gospod Franc Hergouth, ki je lani še-le iz šole stopil, torej petnajst let star general. Kot feldmaršal pa je svoje čukov-ske čete inšpiciral dolgonogi kaplan Baznik, zavit v mogočni svoj plašč. Ej, to vam je bila parada in pa bil je. užitek za oči! Eksercirali so; se vrstili na vse razvrsti, obračali, zvijali, butali, skakali — no, vsaj vam rečem en fein teater, pa še zastonj. Naenkrat pa pribruhne iz bližnje Rojko-ve gostilne cela trama starih in mladih jungfravic, na njih čelu kaplan Šeško. Postavili so se okoli čukov, ter z iskrimi očmi in navdušenimi obrazi občudovali krasno turna-nje naših imenitnih čukov. Če so v gostilni jedli in pili, ali so imeli plesne ali morda tudi turn-ske vaje, ali so imeli kak imeniten »vortrag", tisto nismo poizvedli, pa to vemo, daroženkranc tam niso molili. Mogoče, da v kratkem postavijo turnske štange pri cerkvi, mogoče, da bojo naše jungfravce tudi začele čukati in turnati, ter se na štangah sukale kakor klopotci v viharju — mogoče — mogoče — no mi bomo gledali, vsaj bo še en večji teater. — No ču-kovska turnarija in norija nam gotovo ne dela nobene škode, le kratek čas nam dela in pa smeha, smeha, preveč smeha. A nekaj je, kar se nam ne dopade — to je, da čuki svoje norije pasejo na cerkvenišči, na tistem prostoru, kjer hiša božja stoji, tam, kjer ležijo pod trato zeleno ljudje pokopani. Pa če je treba farškej politiki (in čuki kaj druzega končno ne pomenjajo kakor farško politiko) podpore, potem je vae dovoljeno in opravičeno, če je njih početje inače naravnost škandal in sramota. No, mi si bomo tukaj že red naredili! Svetujemo pa maršalu Bazniku, naj gre s čuki na kaplanijski vrt. Tam je toliko lepega prostora in s čukovim turnanjem in nošenjem bi obenem lahko dražili soseda Stanitz-a,v tega desettaužentkrat prokletega nem-čurja in Štajercijanca; dražili in razburjali bi tega šmenteka lahko tako, da mu meh poči, ali pa da iz Hoč izvandra. No ? ? Račje (Kranichsfeld). Slavni gospod urednik! Zelo nam je ugodil Vaš zadnji »Štajerc". Med drugimi smo našli dopis od naše sosedne občine Ješence. To nas je tako razburilo, da se moramo tudi mi oglasiti v Vašem cenjenem listu. Kakor znano, nas je več posestnikov v Racah, ki posedujemo nekaj zemljišč, spadajoče pod občino Ješence. Smo torej tudi davkoplačevalci te občine. Večji del nas je, ki imamo njive, travnike, največ pa gozdov. Imamo torej tudi pravico voliti v občini Ješence. Pa dragi nam sosedje .Te-šenčani, ne zamerite nam, da se nismo udeležili volitve, ko se je volilo odbornike. Pač pa vemo, da so jo udeležil te volitve lo en Rački klerikalec, kateri je bil od klerikalcev naprošen. Ko Na železnici. Tudi železnice postajajo z vsakim doe-vom modernejše. Vedno bolj se jemlje ozira na tujce, ki potujejo skozi nase dežele in pomagajo s tem našemu gospodarskemu razvoju. Na planinskih avstrijskih železnicah, katere tujci vsled krasote tamošnjih dežel posebno radi rabijo, vpeljalo se je zdaj novost. ki jo naša. slika predočuje. To so namreč vozovi za razgled („Aussichtswagen"), ki so v Ameriki že dolgo v rabi. Ti krasni vagoni imajo na obeh straneh prostore za razgled in v notranjem klopi poleg širokih oknov. Tudi se nahaja v vozovih dovolj omar s časniki in knjigami. Vse glavne avstrijske linije bodejo imele v kratkem te vozove, ki so seveda dragi. Ja, kdor ima denarja dovolj, ta zamore dandanes krasno potovati -eli t bi se bili tudi drugi udeleželi volitve, ?^H| bil mnogo boljši odbor izvoljen kakor je. fljjt je nam znano, sestoji novo izvoljeni JHJ odbor le iz nekaj privandraucev in Mihli, Poharci, Hrvati, krčmarji in rešel so sami taki, ki bi plesali kako bi jii| Vuhnik godel. Vse to zadeva tudi posestnike, ker res ubogi smo si tudi nam Bog pošlje le par kapljic dežja, kar do kolen v blatu (tukaj moramo da mnogi imenujejo Ješenco le Blatili senca.) Ko si spravljamo drva ali steljl vpiti moramo nad vbogo živino, da bil lahko vse žile potrgale. Res žalostno jej ceste zelo zanemarjene, pa tega se pan Vauhnik ne brigajo. Njim je gospol v občini deveta briga. Kakor smo pa iHJp jim zdaj neki zelo slabo strnne pojejo.BJ) »Štajerc"! Kar si zadnjič poročal, nas HSjj razveselilo, tembolj ker se možje probi zahtevajo, da se napredno gospodari In tako jim damo tudi mi prav. Mo: res neumni, če bi se pustili od kakih petelinov za nos vodit. Le tako naprej sedje Ješenčani, v prihodnje Vam boi mi pomagali. Vsem vrlim Jesenskim posebej še gospodu III. občinskemu f pa kličemo: Le korajžno naprej, za stvar, in pravica bo Vaša zmagovalka. »Štajerc". na Ješenci že solnce gor gn Sv. Miklavž na dravskem polju. Di »Štajerc"! Dolgo se še nismo zglasili, Te prosimo za en mal prostorček. Veš,; ljo dne 14. t. m. imeli so naš rihtar zakrbolske švinte. Pogovarjali smo se kaj jim je neki prišlo, da so tako nagloMJ svoj kolesar in so se odpeljali. Mislili sfl je kaka smrtna sila. Pa pozneje smo pg vedeli, kako stoji cela stvar. Ljubi V tvoji 15. številki prinesel si nam ni volitvi Jesenskega župana Vauhnika. Ii vedeli so tudi naš »burgameister" Fj Sedaj pa že veš, zakaj so tako švintal je tako vznemirilo, da so se takoj oilpeHI Ješenco, da izvejo kako stoji stvar o tej ■ volitvi. Veš ljubi »Štajerc", tista rihtarva na Ješenci neki tam pri »Paharju »burgameistra" Florjančiča sestra. Ti »Štajerc" Ti, da imaš tak dober nos ioj takneš vsako luknjo. Zakaj delaš tolko tem našim farškim petoliznikom ?! LjnIJ jerc"! Mi se Te veselimo, ko prideš k j* nam prineseš tolik novic; ko bi Tebe gotovo bi nič ne izvedeli. Zato Te pri nam še prihodnjič kaj več prineseš o voljenem Jesenskem županu. Šmiklavški radov Ješence. Ljubi »Štajerc"! Prav ugodil zadnjič našemu županu, da si pokrtačil. Sedaj delajo kisle obraze, diH¥ To je smola za našega župana. KarjimPSet ljubi »Štajerc" povedal, v soboto, kosifclBtf prirajžal, to jim je pa povedal orožnitHS prišel nadzorovat njih gospodarstvo v obfl veš ljubi »Štarjerc", to je smola. Hi tudi povedati o »vaegamogočnosti" m pana »Mihla." Oni so čisto domači, d se jim poljubi. Tako so tudi pri zadn| skem štetju kar sami izpoznali 100 ki gmeJ8kemu pisaču; seveda to so storili činske seje, in brez vsakega dovoljenja odbornikov. Vprašamo Vas očka župan, je pa to dovolil? Plačati smo morali td^H kron in to le zato, ker se je v župai H sedelo in čakalo, kedaj da kateri pride i Wt vpisati le za narodnega ..Slovenca", {< H bil Hrvat, Nemec ali »Pemec." Tako H Milil delajo sami postave; za vse drugI H »štreng", le oni imajo ekstra klobaso.] B ni vse. Še vse več Ti imamo povedati! | »vsegamogočnem" županu Mihlu. Kaki imajo kod prisežen občinski predsto| kosmato vest. Navesti Vam hočemo le j o našem čistem Mihi. Pred kakimi 2 le je bilo tukaj o neki A. K., da je zapral mesečni plod svojega telesa. Seveda vredna ženska spada v luknjo. Ce orožništvo pridno prizadevalo pravo bilo je brez uspeha. Zagovarjali na vse mile viže. Dragi bralci! Lani pa nek obrihtnež zopet na novo n niji. Začelo je orožništvo zopet pre: in >JO m žn ka 'J •at Iv sreč1 £OC lisa am tn, C.' "j da oni Očka „Mihl" kod žnpan izrazili so se, stavijo svoj .,grund", da to Di res. Prevzeli so raje ta greh na svojo odgovornost. Ali j niste, o5ka Mihi, tukaj delali protipostavno ? Mi Vam to s pričami dokažemo. Kaj pa rečete k temn, očka žapan? Ali ni res to? Ce nam to neverjaoiete, potem pa le vprašujte Popčovo Lizo, I mogoče Vam ve ona o tej žalostni igri povedati [ljubi „štajerc"! Prič je dovolj, in če treba do-kaiemo sodnijsko. Sicer pa še bode ta žalostna igra prišla na beli dan, čeprav jo še 2 leti po-Ikriva temni oblak. Za zdaj dovolj! Ce bo tre balo, pa drogokrat kaj več Št. Vid pri Planini. Po trajni bolezni je dne 17. t, m. mirno v Gospodu zaspal obče (spoštovani mož Mihael Pela k, gostilničar ter posestnik pri sv. Vido. Pokojnik je bil naprednega mišljenja ter ae je vedno potegoval za pravice našega občinstva. Žal da mu je nemila 'smrt že v 34. letu prekinila nit življenja. Pogreb je bil v petek dne 19. aprila, katerega se je lideležib ogromno velika množica, ter mu pokazala sadnjo čast Naj v miru počiva! Sv. Barbara v Halozah. Ne moremo več ilfati in prizanašati našemu župniku Vogrinu; j celi svet izve njegovo delovanje proti goto-katere se slepo ne uklanjajo nje-vej volji. Organistu Pišlerju je samo radi tega Ipovedal slnžbo, ker se je za svojo osebo radi vnega napada na stezi in klofut, podeljevanih gostilničarja in mesarja Reiherja, moral pri Iniji pritožiti. Prašamo Vas, g. Vogrin, ali Vi [plačate organista in mežnarja, da ste razpisali ,Slo». Sleparja" dohodke za novega organista 000 kron? Mi farani od tega nočemo nič sli-iti in njemu tudi od sedaj naprej nikdar več bene zbirce ne bomo dali. Na druzega mošnjo labko vsak bedak razpisal dohodke, ako bi lila to tudi Vaša kuharica Lizika. Večna sra-ita za Vas in Vaše cerk. ključarje radi odpovedi organistu; ako bi on od Vas, Voglarja in .bičaka živel, bi že moral davno od gladu po-initi Kar pa se tiče ključev, o katerih ste v povedi pisali, da jih mora k Vam v farovž inesti, se grozno motite; ali ste že pozabili 5ia besede okr. glavarja pri komisiji v pregled «. \o ste mu pokazali pismo od leta 1862, da je ta listina neveljavna?! Radi stanovanja [organista in mežnarja v cerkvi ste potem očitno raz prižnice lsgali, da ste storili ravno Vi vse potrebne korake, da ostane vse pri starem, medtem ko ste ravno Vi najprvi podpisali za prodajo stare šole. Prašamo Vas, zakaj ste mu dne 14. marca 1912 vzeli ključe od orgelj, da ni mogel pri prvem blagoslovu orgljati in peti, in |»te mu morali potem ključ z Vašim kompanjo-nnm na kor poslati ? Vi nimate iskrice tiste ponižnosti na sebi, katero je božji Učenik učil tukaj na zemlji, ko je rekel: Ako ima tvoj brat kaj zoper tebe, pojdi in spravi se prej s svojim bratom in potem daruj svoj dar! Kakšno dari-jtev pa Vi opravite, ko ste pred oltarjem? Ali mislite, da je ta zapoved dana samo za revne osebe, a ne za Vas, ki se bahate kot namestnik tistega, kateri je te besede najprej izrekel? Ali gorje duhovnikom zavoljo pohujšanja, ker največ pohujšanja pride po ničvrednih duhovnikih, katere mora posvetna oblast po postavi zavoljo njihovih hudobij kaznovati! Ali mislite, da je čas tiste dobe zopet nazaj prišel, ko so revne ljudi žive na gromadi sežigali ? Sedaj je postava za vse enaka, tako da jo morajo nekateri iz Vaših vrst v Ameriko popihati . . . Gorje po-bnjšljivcem, kadar pride dan plačila, zakaj pravični Bog še živi in ne bode več pustil tiste, katere je odkupil z svojo drago krvjo, od pohuj-šljivih farjev do kosti izmolziti . . . Zdaj vsaka mi ovca smrdi Jih vidim že same kosti — Mi drugo zdaj ne preostaja, Oditi iz tega kraja In z Lizoj podati se proč, Si iskat zd;ij fare cliugoč. . . Dr. Vsftznal. Sv. Barbara v Halozah. Dragi „Štajerc", na sv. Maitrinkov den som 1 ■ • j a jaz Gajonski debeli Prlek pri sv. Barbari v Halozah pri meši, pa je priša na predganco debeli g. Vogrin. Ko je vangeli zebra, te pa je začeja pravti kejko je duŽHO na viiro, kejko na bandero, kejko so dali na katreco, ste pa se je začeja dreti, pa je reka da levko grejo Haložani v dero, kaj do tejko zaslužli, kaj do za Mohorske knjige dali! Jaz pa sem si misla, ko sem v 4. klopi seda, kaj pa bomo mi vbogi Polejnci začeli, če bojo vse peneze totemi črnemi popi znosili, ga je vsakšo nedeljo terja, kom pa mo te mi z našim črnim in skvarjenim kronprincom šli, če do mogli vse peneze fajmoštri znositi. Te pa sem si naprej vseja pa sem si misla: Koj če bi jaz eno celo čislo za totega popa zmola vete, da sem tak dugo mola kaj sem pri tem lisasti grota in 80 mi smotači in baruze sive grotale. Ko sem v Vrh v Pistike priša me je moj vencel Fila pita: za Božjo voljo, gda pa se ste tak postarali, da Ste tak sedi grotali; te pa sem se ša v zrcalo gledat, pa sam sebe nesem pozna, te še sem se le zmisla, ka sem bija pri Barbari v cerkvi zamaknjen od poslušanja Dere sem domu priša te so me pitali naš župnik; Sata ge pa si ti Prane tak dugo bija, ka si ne pri nas v cirkvi mola? Ko me boj pogledajo se prestrašijo, ka sem tak shujša; jaz pa sem reka, da je to mogoče prišlo od strašno dugega poslušanja pri Barbari, gi majo vsakšo nedelo po štiri pred-gance. Ubogi Haložani, mi Polojnci že bi davno takšega popa natirjali! Haložani pa do si za totega popa volo nebesa zaslužli ... Sem dosta poja zajcov in zajic Pa nemam tak debelih lic Kak župnik Barbarski Vogrin Zato od daleč mu smrdim . . . Debeli Pistički Prlek. Brežice Ob Savi. (Požarna bramba.) Prostovoljna požarna bramba v Brežicah je imela p. k. svoj občni zbor, katerem je predsedoval g. načelnik Kari S c h a 11 o n. Poročilo je podal zapisnikar g. Hans D e n g g. Iz tega poročila je posneti, da so požarniki v preteklem letu pri 4 požarih nastopili; poleg tega so imeli 12 vaj in 7 odborovih sej. Društvo šteje ob koncu leta 44 izvršujočih in 89 podpornih članov. Blagaj niško poročilo je podal g. Fr. Kal b. Dohodki društva so znašali 493 71 K, izdatki pa 387 84 K, torej blagajniški ostanek 106 17 K. Načelnik g. S c h a 11 o n izrekel je vsem poročevalcem za njih trud posebno zahvalo. Potem je popisal velike zasluge, ki si jih je pridobil dolgoletni član g. H. Klabutschar za požarniško društvo; predlagal je, da se g. Klabutschar za častnega hauptmana imenuje, kar se je tudi ednoglasno in z velikim navdušenjem storilo. „Titanic." Poročali smo ie v udnji številki, da se jepuiopi'avAtlantskem ooanv. največja barka sveta, aogUSki parni k .Titanic" in da je utonilo : njim okroglo 1600 oseb O tej veli-kansKi nesreči, ki je največja pomorska nesreča, kar jih pozna igodofina, bodemo še pisali. Za danes piina-iamo le sliko potop-ljecrga parnika „T.ta-nic." arnik, ki počiva idaj par tisoč metrov pod večnim morjem, je bil 280 metrov dolg in 30 netiov širok. Krov je tičal 20 metrov nad morjem. Prostora je imel za 44000 ton. Sprejel pa je lahko Oer untergEgangene DamprerJitanicT razven svojih 800 mornarjev še 3000 potnikov. V novi "odbor so bili izvoljeni sledeči gg.: Kari S c h a 11 o n (Hauptmann), Adolf Gabritsch (namestnik), St. Petro vvitsch (Steigerzugs-fuhrer), Jos. Z 6 h r e r (Spritzenzugsfuhrer); Jul. Wressounik (Geriitemeister), H. D e n g g (zapisnikar), pl. Rossmann (namestnik), Fr. K a 1 b (blagajnik), Joh. Z o 11 n e r (Zugsfiihrer). — Vrla ta požarna bramba, ki tako lepo iz-borno nastopa in se tako lepo razvija, praznovala bode letos 30 letnico svojega obstoja. Zahtevajte pri Vašem trgovcu ne samo .,kocke za govejo juho" nego izrecno kocke a5 kajti te so najboljše! samo prave z imenom MAGGI in varstveno znamko ■&■ zvezdo a križcem Novice. Igranje z življenjem. Iz V e 1 d e n a na Koroškem nam piše cenjeni prijatelj našega lista: Ako se zdaj poročila o koncu velikanskega parnika »Titanic" čita, se človek kar prestraši, zlasti ako je sam preživel znane viharje v novembru 1910 v Srednjem in Adriatičnem morju, pri katerih se je mnogo parnikov in bark potopilo. Dne 3. novembra 1910 odpeljali smo se s parnikom „Kleopatra" pod komando kapitena P. Ivellich od Trsta. Tam so se vkrcali tudi štirje Turki. Te se je poslalo v sprednji del barke, kjer je bilo poleg par privezanih konj tudi mnogo mrve in slame. Turki so neprestano v mrvi sedeli in cigarete kadili; „čike" so metali proč in si prižigali nove cigarete. Seveda smo se bali, da ne nastane na parniku ogenj. Opozarjali smo takoj „Schiffskommissii,rja" na to nevarnost. A ta je nakratko odgovoril: „Ta se ne da ničesar storiti!" Ko sem hotel h komandantu iti, rekel je komisar, da mi bode ta isto rekel. Dejal sem komisarju, da se bodem pri prezidentu Lloyda dru. Derschatta pritožil. Ali kot odgovor sem dobil: BPojdito kamor hočete, pomagalo Vam ne bode nič!" Tako smo se morali 5 dni in noči v strahu do Alekaan-drije peljati. Kot priče za te dogodke imam spoštovane može iz Aleksandrije, Kaira, Luxorja, Helonana itd. Ena pomorska družba je kakor druga, — povsod se igrajo z življenjem potnikov. — A. Mora k, Velden (Koroško). Ljubljanski dr. Tone B. Jeglič izdal je zopet eno svojih zloglasnih knjižic, v kateri razpravlja zopet o spolnem vprašanju na znani način, in z znanim strokovnjaštvom. Nekateri listi pravijo, da je dr. Jeglič spolno bolan. Po našem mnenju pa je le zgrešil svoj poklic: postati bi moral namreč hebamka, ne pa škof . . . Draginja se kaže tudi prav občutno v cenah stavbenih zemljišč. „Stat. Mitteilnngen" prinašajo v tem oziru zanimive številke. Na Dunaja n. p. koštal je leta 1890 en kvadratni meter stavbenega zemljišča od 1.200 do 1.400 kron. Danes pa košta že od 1.800 do 2.800 kron. Previdnost. Wurtemberski kralj Friderik I. je enega svojih krasnih šimeljnov strastno ljubil. Kralj je celo rekel, da bode pustil tistega obesiti, kateri mn bode prvi prinesel vest o smrti tega šimeljna. No, šimelj je postal star in nekega jutra najdejo ga hlapci mrtvega v hlevu. Seveda hudo razburjenje in strah, zlasti pri tistemu hlapca, ki je bil določen, da prinese kralju žalostno vest. Ta se je bal kraljeve obljube, ker je poznal Friderikov nasilni značaj. Vkljub temu pa je šel hlapec h kralja in mu je rekel: ,, Veličanstvo. šimelj leži v hlevu, ne žre in ne pije, ne giblje se in ne daje nobenega življeu-skega znaka, vse štiri steguje od sebe." — „Ja, potem je pa šimelj krepal?" vprašal je kralj. — „To ste Vi rekli, Veličanstvo!" odgovoril je hlapec in je urno popihal . . . Iz Spodnje-Štajerskega. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamo vani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (♦* pomenijo letne in živinske sejme. Dne 27. aprila v Brežicah (svinjski sejem). Dne 29. aprila v Šmarju pri Jelšah**; pri Sv. Jakobu**, okr. Laško; v Cerkvenjaku** (Sv. Anton), okr. Sv. Lenart v Slov. gor.; v Pišecah**, okr. Brežice. Dne 30. aprila v Ormožu (sejem s sčetinarji). Dne 1. maja pri Sv. Trojici, okr. Sv. Lenart v Slov. gor.; pri Sv. Barbari v Halozah**, okr. Ptuj; na Hajdini*, okr. Ptuj; pri Sv. Filipu**, okr. Kozje; v Velenju**, okr. Šoštanj; na Muti**, okr. Marn-berg; na Ptuju (sejem s konji, govedom in sčetinarji); - v Ljubnem**, okr. Gornji Grad ; v Imenom (svinjski sejem), okr. Kozje. Dne 2. maja na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 3. maja pri Sv. Križu pri Ljutomeru; v Selnici pri Fali**, okr. Maribor; na Ptujski (Črni) gori*, okraj Ptuj; v Loki**, okr. Laško; v Rogatcu (sejem s sčetinarji.) Dne 4. maja pri Sv. Trojici, okr. Sv. Lenart v Slov. gor.; v Svičini, okr. Maribor; v Slov. Bistrici**; v Gornjem Gradu**; v Brežicah (svinjski sejem); v Vidmu*, okr. Brežice. Dne 6. maj a na Ponikvi**, okr. Šmarje pri Jelšah; v Ormožu*; v Brežicah**; v Celju*. Razpis. Žetev sadja iz sadnih dreves ob državni cesti v okrajih Konjice, Celje in Vransko (km 94 — 160) za leta 1912 do 1916 se bode oddalo na licitaciji, ki se vrši dne 30. aprila ob 10. uri dopoldne v pisarni stavbenega urada c. k. okrajnega glavarstva v Celju. Zaradi velikih sleparij so zaprli v Mariboru agenta _ Teodorja Seidl in njegovo priležnico Klaro Šmidhofer Pazite na kolesa. V Pekarjih je bilo mizarju Korenu, v Mariboru pa trgovcu Scherer kolo ukradeno. Patrona. Fant Martin Cilenšek v Lenovcu se je igral s patrono, ki jo je najdel. Kar na-krat se je patrona sprožila in kroglja je fanta težko ranila. S kamenji napadla sta v Gaberjih fabrična delavca Kostomaj in Lepavc mesarja Ogrizek, to pa brez vsacega vzroka. Ranila sta ga težko, a zdaj sedita že pod ključem. Lastno mati pretepaval je posestnik Kovačič v Lestnicu pri Kozjem. Naznanili so suroveža sodniji. Vlomili so bržkone hrvatski tatovi pri posestniku Francu Ferlinc v Brezju pri Brežicah. Pokradli so denarja in jodil za 250 kron. Kradla je v Celju Veronika Matijec, Zato so j» dali pod ključ. „Fina" tatova. V kolodvorsko gostilno v Hočah prišla sta dva fino oblečena gospoda. Prvi je krčmarico motil, drugi pa je hotel v sosedni sobi krasti. Ko sta odšla, opazila je krč-marica, da sta pokradla srebrno uro. Pretep. V prepiru udaril je v sv. Juriju j. ž. kočar Kari Raučan fanta Janeza Dolar z lopato in ga je jako težko ranil. Huda Ženska. Iz Laškega se poroča: V neki gostilni se je pričela Marija Jordan z rudarjem Zadarjem pretepovati. Ker je bil ta močnejši, je morala pobegniti. Zadar in njegov tovariš Hinek pa sta tekla za njo in jo vjela. Pri hiši pa ji je prišel njen mož na pomoč in boj se je pričel iz novega. Jordan je Zadarja s sekiro hudo ranil, njegova žena pa je suvala kakor nora z nožem okoli sebe. Vse šipe pri Jordanovi hiši so bile pobite. Oj ti presnete babe ! Nož. Na poti iz cerkve v Rogaški-Slatini sta se kregala zakonska Janez in Aurelija Kajba. Naposled sta prihitela fanta Gobec in Mikša in vnel se je pretep z nožmi, pri katerem je bil Kajba smrtnonevarno, Mikša pa težko ranjen. Uboj. Pri Sevnici sta se stepla posestnik Fakin in njegov hlapec Romih. Prvi je vzel tritl in je udaril hlapca tako hudo po glavi, da je ta smrtnonevarno ranjen skupaj padel. Iz Vlaka padel je pri Mariboru orožnik Johan Pfing8tl. Obležal je brezzavesten. Kolo ukradel je v Mariboru Ferdinandu Prischnig neznaui tat. Kolo je vredno 120 K. Uboj. Zaradi deklet so se fantje pri Hočah 8tepli. Pri gostilni Gojčič napadla sta fanta Lorbek in Stern tovariša Razboršek in sta ga tako hudo z nožmi obdelala, da je kmalu nato umrl. V Bohovi so orožniki ubijalca dobili in v ječo odgnali. Smrt v plamenih. 60 letni kolar Johan Ledineg v Loki pri Frauheimu imel je navado, da je kolarski ies v sobi sušil. Ponoči pa se mu je les vnel in predno je prišla pomoč, je že koča gorela. Ledinek je pritekel kakor živa baklja iz goreče koče in je na težkih opeklinah kmalu nato umrl. Rešitelj. Mali deček Bratko v Hrastniku je padel v potok in bi bil gotovo utonil, ako bi slučajno došli nemški učitelj g. Krenn tega ne opazil. Krenn je skočil v vodo in rešil dečka pred smrtjo. V Woukovi hiši so dečka potem preoblekli. Ograja je tam za otroke jako nevarna in bi jo bilo treba izpolniti. Začasno blazen vsled pijančevanja je v okolici Kozjega posestnik Blaž Pirtnšek. V takih hipih hodi napol nag okrog. Treba ga je strogo nadzorovati. Hrvatski roparji. Iz Rogatca se poroča: V noči na 17. t. m. prišla je v vas Log na hrvatski meji oborožena banda roparjev. Vlomili so pri posestnikih Potočnik, Križan in Šmit ter pokradli denarja, perila in obleke ter druzega blaga za 700 K. Pri Križanu so celo zid predrli, da so prišli v hišo. Kdor se jim je zoperstavil, temu so grozili z nožmi in revolverji. Zbežali so potem čez hrvatsko mejo. Vsa okolica je v strahu vsled hrvatskih roparjev. Surovež. Pri Podlehniku jahal je hlapec Franc Strašek konja in je nalašč konja proti posestniku Bračku nagnal. Konj je Bračka težko ranil. Lepa brata sta Alojz in Franc Mejanšek v Celju. Zadnjič sta se zopet enkrat stepla. Alojz je pri temu Franca tako hudo ob tla vrgel, da mu je nogo zlomil. Potem ga je pa pretepaval. Eden bratov leži zdaj v bolnici, drugi bode pa kmalu v ječi sedel. Grozno smrt imel je v sv. Tomažu pri Ormoža vpokojeni orožnik Mikša. Na stranišču, ki je bilo slabo, je padel v gnojišoico, kjer se je zadušil. Tujka. K posestniku Hainzu v Sv. Johann pri Slov. Gradcu prišla je neka bedasta, gluhonema ženska in je tam otroka porodila. Par dni pozneje je ženska izginila. Kdor kaj o nje ve, naj to oblastvi naznani. Iz ljubosumnosti so se stepli fantje v Malo-sovem vinogradu na Bizeljskem. Brata Anton in Janez Kovačič sta pri temu Jakoba Sokler s trsnimi nožmi napadla in mu dala 10 sunkov v glavo, tako da je smrtnonevarno ranjen. Iz Koroškega. Volitev v okraju Beljak. Pretekli torek vršila 8 je torej državno-zborska volitev v okraju Beljak (Villach). Volilni boj se je vršil z neverjetno strastjo in brezobzirnostjo. Končal je z zmago socijalnega demokrata. Skupno je bilo namreč oddanih 6.643 glasov. Od teh jih je dobil nemški kmetski kaudidat dr. Angerer 2.682, socialni demokrat Groger 3.520, nemški krščanski socialec Herler pa 436. Izvoljep. je torej socialist Groger za poslanca. V posameznih občinah so se glasovi teko-le oddali: oddanih Cidger Ingtm Herler glasov soc. dem. ritmiki k. n. krit. soc. Alritz ... 126 20 87 19 Artiach . . 197 47 143 5 Bleiberg . . 649 500 106 23 RinOde . . 99 27 66 6 Feld ... 90 13 76 1 Finkenstein 559 287 235 37 Landskron 761 489 182 90 Maria-Gail .221 109 111 1 St. Martin . 219 104 43 72 Treffen . . 301 142 121 38 Wernberg . 281 201 77 5 Villach . . 4157 1581________1435 151 Skupaj. 6643..... 3520 2682 436 Izvoljen je torej sccijalni demokrat, zastop- at ko up mk tabriških delavcev, ki ne more mtuHH stopati interesov srednjih (kmetskih in ofej no kih) stanov. Ali in to je, važno! je le s pomočjo slovenskih kalnih glasov. Slovenski politični so strastno agitirali za brezverca, teva ločitev cerkve od države, ki ne p: našnji družbeni red, ki je republikanec, veruje v .svetost" zakona, — torej slovenski duhovniki so volili moža, cilj je zrušenje države in katoliške cerl Mi ne kritiziramo socialnih demokratov, so se borili z neprelepimi sredstvi; on: pristaši svoje stranke, zvesto in brezob: kandidata te stranke delovali. A sra jeza katoliške slovenske du n i k e, da so delali in agitiralj revolucijskega brezverca, zgolj iz sovraštva proti Nemcem. Te slovenskim duhovnikom na Koroškem n. ne izbriše . . . Slovenski koroški kmetje si to volitev natanko zapomnijo. Zdaj vei čisto natanko, da se gre duhovnikom litiko in da volijo tudi hudiča, samo žejo svojim političnim namenom. Prepri da bode izvoljeni socialni demokrat svojej torje v vrstah katoliške (?) slovenske dobi še s škorpijoni mučil in trpinčil . . * * * St. Janž v Rožu. („Mir-°u in njB v e m u d o p i s u n u v spominsko i|avj go). Piše se nam: Miroljubni listič ,X::,oai prinesel pred kratkim d\a članka, ki sel moje osebe. Vzrok temu napadu sta dve nt^H notici v „Bauernzeitung" in r Štajercu „Mira" meni, da sem jaz ti notici Drugi vzrok pa je ustanovljenje hrani „Miru" gotovo ni všeč, ker se toliko n Ne bi ae sicer brigal za vsebino tacej kakor je „Mir", ako ne bi bile sumljive ki se tičejo ravno moje osebe. Takemu se mora tudi primerno odgovarjati. I torej, da so vse „Mirove" opazke glede osebe podle laži in obrekov katera preziram zaničevalno. Ta „Mir imeti jako čedne ljudi, ki mu vse tako m poročajo; morabiti mu je že zmanjkalo roškem „Sitz-redakterjev", ker je pobej Karavanke in misli zdaj iz ljubljanskega srd in strup na tukajšne napredne p bljuvati . . . Ako mi skuša dotični predbacivati, da jaz škodujem ljudem, naj bode prepričan, da še nisem nikomni doval, pač pa v marsikateri zadevi korii pa brez obzira na njegovo strankarsko mi Ako pa ima .Mirov" dopisun morda bi jaz prevzel blagajničarsko mesto hranilnici, potem naj se le pomiri. V se gotovo udeležim, a nikakoršnega prevzamem. To pa zaradi tega ne, ker med naprednimi kmeti in njih sinovi ■ takih mož, ki znajo hranilnico pravilno, ^| in pošteno voditi. Ako se pa hoče vtikata „Mirov" dopisun tudi v moje privatno žii| potem naj mi naznani svoje ime bi bil v položaju, da se z njim pošteno krito pogovorim. Moja navada sicer ni. postal oseben; radi tega tudi ne mo: podli hujskač moje časti oblatiti . še zanaprej ne bodem imel miru, prisiljen drugače ravnati; to pa bode marsikatei lebatskemu bratcu in konzortu jako nelj navedem gotove date . . . Toliko v pi — Anton Marinitsch, nadučitelj Nemška pomoč. Koliko nesramnih imajo kranjski hujskači glede nemškega j vereina." A kadar to društvo z denarjebB roškemu ljudstvn pomaga, takrat moltijiS skači. Zdaj zopet se poroča, da je „Sc1idIvjH šoli v Ftirnitzu 500 kron za nabavoS sredstev, za šolsko zgradbo v občini MH Gail pa celo 10.000 kron dovolil. T o al velike številke, za katere je ljudstvo nfl roškemu nemškemu društvu pač globoko hvalfl Dezertiral je 'iz Celovca huzar Ka| Bozsonyik. Krvavi ples. V gostilni Pamig pri Drauburgu je bil ples in kmalu se je ra: prepir. Fanta Vravnik in Šavkel sta z naskočila Johana Lonka in Ferda Kunej je dobil dva sunka v hrbet, Kunej pa je in ee v gozdu skril. Potem sta pretepal Vaše zdravje dobite I Vaša slabost in bolečine izginijo, Vaše oči, živci, muskeljni in žile bodejo krepki. Vaše spanje zdravo, zopet se di tit* nlrn rahite nravi Felleriev fluid z. za. „E!safluid". Poiskusni tucat 5 K franko. Izdelovalec samo apotekar E. V. Feller, Stubica, Elsaplatz štev. 241 (Hm — 5 — fanta Kneza in Koreta ter jn obdelala Vsi so hudo ranjeni; Lonko ima 2 Koret 3 in Knez 8. Zverinska junaka že pod kljnčem. Poizkušeni samomor. V Beljaku ustrelil je mir Schmid s puško na-se. Kroglja mu je rami vso truplo prodrla in je šla poleg steno ter bi kmala v sosedni sobi zadela. Schmid je težko ranjen, , da okreva. Zastrupiti se je hotela natakarica pri krč-marju .Meier v lieljaku. Težko ranjeno so pripeljali v bolnišnico. Napad. Posestnik Sncher v Langegu je na-jjnanil, ča ga je ponoči Simon Pečnik napadel. Pravi, da ga je hotel oropati. Pečnik je šele Lbegnil ko je pričel Sncher na pomoč klicati in je svoj nož potegnil. Iz Stopnic padel je v pijanosti hlapec Miha [Cnterashger in obležal mrtev. Nevarni bik. Iz Treffena se poroča, da je ■ki bik Latonrjeve graščine hlapca Andreja ^arla težko ranil; zlomil mu je tudi več reber. Smrt na železnici. Izven Celovca povozil je lak delavca Simona Wobak. Pravijo, da se je ki je bil takoj mrtev, sam nalašč na prav j kotj o za d taj o v- zaj mote i naj i po-istre-sum igit* šnn? Kot mrliča našli so v kanalu fabrike klor-a v Celovcu Valentina Weitensfelder. Na r svoje smrti je pijančeval. K6r je na Jati ranjen in mn manjka tudi ves denar, se je mogoče izvršil roparski umor. Pri nočnem manevru v celovški okolici zlo-si je oberlajtnant Ferd. Banfield levo nogo. Itako si je zlomil neki infanterist nogo. Ustreliti se je hotel v navzočnosti svoje ie, ki je v drugem stanu, krčmar Gaggl v sv. pretu pri Celovcu. Ranil se je težko, a ne lonevarno. Vzrok poizkušenega samomora ie nevzdravljiva bolezen. Zaradi sleparije išče sodnija v Amoldsteinu o Boč. Ciganka je iz tamošnjega zapora ni'.a. V transmisijo prišel je 71 letni tesar Gut-v "n K 480'— gotove plače, žena in odrašeni otroci pa dnevno plačo. Le pridni ljudje z letnimi spričevali naj nemško pišejo ali pa se z dokumenti prtd-tavijo pri o-krbmš:vu graščine Steinhof pri Radgoni. ~*^PQ Novo zidana hiša 333 11 let davka p.o t.i nad.tropje, z dvema sobama, kuhnjo, spei-, dahcimir. »podaj kovaška rokodelnica in pralnica, 2 lepa vrta, studenec z do' ro vodo, med dvema glavnima stca a, 10 minul od Ptuja, sposobna za vsakega rokodelca in iudi penzjonista se po nizki ceni z celo „en.r hiei go" in ..verkceigom" ali pa brez vsega pod ug dnimi plačilnimi pogoji proda Izve se pn kovaški mojster, Ragoznica pri Ptuju. Lepo posestvo či»to novo, < b«to|eč<- iz hiše, poljedel-ke^a poslopja, drvarnice, veibani svinjaki (6 oddelkov), tik okrajne ceste Sloven gradeč-V< len ;<", s>- proda za piimerno ceno zaradi pomanjkanja delavske moči za 20 tisoč kron Zraven je 15 oralov zemljišča, obstoječ- ga iz njiv, travnikov in gozda Posli pia "O vsa zidana in s cementno opeko krita. Na- 'ov se izve pri upravniitvu tega lista 352 Na prodaj je na Sladkigori, četrt ure od farne cerkve, na veselem kraju, polno sadnega drevja vsake vrste, njive obsejane, vinogradi okopaoi, travn'ki s sladko krmo za 4—5 kosov govede, hosta z vsakovrstnim drevjem, prslopje v dob em stanu ; celo posestvo meri 5 hektarjev 13 60 arov; cena 7.600 kron. Naslov: Anton Jager na Sladkigori, p. Šmarje. 8M Krapina-Toplice. Ljudska kopelj, ki se jo je renoviralo, je zdaj popolnoma gotova Kopelji so zdaj mnogo večje, lepše in komodnejše. 350 UUMMUMUMUU A 72/11 38 Prostovoljna sodna dražba nepremičnin in premičnin. • Pri c. kr. okrajnem sodišču v Konjicah odd. I je po prošnji dedičev v zapuščini Jožefe Primec v Koblah na prodaj pojavni dražbi sledeča nepremičnina, in sicer: I. vinog-acl vi št 132 k. o. Grosslipoglau, obstoječ iz stavb. paic. št. 91/3 s prešo. dalje parcel 698, 7C0 in 701 prilično 42a in paro 699 pašnik prilično 14a. Vinograd ima lepo solnčnato lego in dobie trte ter je > d'laljcn prilično 1 uro od železniške postaje .Sveti Duh v Ločah« in o1 farne vasi Ktega imena, ki leži na okrajni cesti ■ Konjice- Poljčane.« Prodal se bode tudi fundus instructs, ki obstoji iz vinogradniškega in kletnega orodja v prilični vrednosti po 120 K. Cena za vinograd s pritiklino za katero se je ustanovila izklicna cena v znesku 1123 K 14 h. Dražba se bo vršila v soboto dne 4. maja 1912 ob 9. uri dopoldne na lici mesta pri vinogradu Veliki Lipoglav. Vsak ponudnik ima položiti 10% va" dija, to je 112 K pred dražbo. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice b'Cj ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je po di trnku takoj vročiti sodnemu korrisarju Vse pristojbine prenosa, kakor tudi vbožni procent ima zdraži-telj trpeti, ki stopi takoj po domiku v dejansko posest zdražbanega vinograda. Za pravilno rrero in za kakovost zemljišča se ne prevzarr e nikacega jamstva. Davek ima zdražitelj plačati od l./l. 1912 dalje. II. Dalje se vrši ob 3 uri popoldne v Koblah št. 3 prodaja nastopnih premičnin, katere mora zdražitelj takoj plačati in jih proč spraviti. Te premičnine, ki se cenijo na 157 K in ki ob-stojijo iz različnih kmetijskih oiodij in raznih domačih potrebščin, ter .tudi poljskih pridelkov, ter so razvidni v cenilnem zapisniku pod red. št. 34 izvzemši tam navedenih in legiranih predmetov. C. kr. okrajno sodišče v Konjicah, odd. I. dne 18 aprila 1912. 356 Na predlog prizadete stranke (oaj j mase v konkarzn Huga Weissenstein) j voljenjem Frančiške Weissenstein se 7. maja 1912 ob 10. uri dopoldne pri I i niji, soba št. 2, na podlagi dovoljenih j razprodaja sledečih nepremičnin: Zemlj. knjiga VI. št. Označba (.enilna Kd nepremičnin | vrednost ;fl Stanovalna hiša z ] gostilno, pekarijo ■ in mesarijo, vinska Ptujska gora 43 klet, ledilnica, itd. gosp. poslopja, vrt, travniki, gozd in njive...... 20223 K 68 h 1 isa Dokletzen 85 Njive in gozd . . 261o K 38 h m »T UHJ Gozd...... 718 K 04 h K posesti zemlj. knjiga Ptujska št. 43 spada še sledeče: preša, ključi! okna, žalnzije v cenilni vrednosti 250 raj všteto.) Pod najmanjšo ponudbo se razprl vrši. Sodnija kot zemljiško knjižno-sod določitev razprodajalnega termina označi Za nujne opravičence, zlasti bipotj nike. lastnike kreditnih ali kavcijski^ in glede davkov ter doklad za javn velja ta-le opomin: Razprodajalni opon sestva se tikoči spisi (izvleček hipotek; knjige, izvlečki katastrov, cenilni prob se od kupcev lahko pri omenjenem oddelku med uradnimi urami vpogle Pravice, ki bi ne dopuščale te rai treba je najkasneje pred začetkom pri sodniji naznaniti, ker drugače niij veljave. C. kr. okrajna sodnija v Ptuju, odd,] dne 22. aprila 1912. mr ^ozoisi -m Zagorjansko belo apno, Portland-cement, opeka za zid, strešna železo za obkovanje vozov, štedilniki deli šparherda, kotlji, vliti in bakreni,] ceneje pri Alois Matschek, Maribor, TriOStBl poleg bolnišuice. and- in {__ i'peka, tir: lilniki ispiB Bilanca občinske šparkase v Mariboi Aktiva (Gemeinde-Sparkasse der Stadt Marburg) Na: konto hipotečmh posojil . . . . » konto zaostalih obresti od hipo-tečnih posojil....... » konto občinskih posojil . . . . » konto zaostalih obresti od občinskih posojil........ » konto efektov........ » konto zaostalih obresti od efektov > koniokorent konto ..*... > vrednostni konto uradnega poslopja > konto posojil na požarni asekuranci » konto inventaria....... » blagajniški konto..... . K 16458073 10 117039 4858090 872 7784983 66852 239710 108000 912 6500 74548 Penzijski slad. Na: konto efektov •..... » zaostalih obresti od efektov » kontokorent-konto . . . . MARIBOR, dne 31. decembra 1911. 29715582 39960 350 348 40658 72 80 SO Per: konto vleg interesentov . . . . • konto naprej plačenih obresti od hipotečnih posojil..... » konto napiej plačanih obresti od občinskih posojil...... » konto glavnega rezervnega sklada » mestna občina Maribor: >/t delež od čistega dobička za 1911 . Penzijski sklad. Per: čisto premoženje . . Ravnateljstvo: 2971; Cfiristof rotter m. p. Paul m p. Hib lin i p. Muki Kaspar tarainger m. Or. F. I Hrenu n, i. Or. Heinridi Lortter m. p. pravni konsulent. odvetnik. Predležeči računski zaključek se je v zmislu § 29 pravil z glavnimi in postranskimi pregledal, blagajna in vse ostalo preiskalo ter pravilno našlo. Revizijski komite mestne občine Maribor, dne 8. februarja 1912. m. i. Dr. Oskar Oral I 61 0327 Langen & Wolf Dunaj X, Laxenburgerstr. 53 Inženirska pisarna : Gradec, Annenstr. 10. originalni „OTTO"-motorji a bencin, bencol, petrolin, „sauggas" in surovo olje ^encin-IokomobiTi s streho ali brez nje. Mašine za obdelovanje lesa. , tetno pohištvo za žage in mizarske delavnice.* Ledenice in hladilne uredbe inženirja, proračun troSkov, prospekt 526 A. B. Z. zastonj. 869 ^pyxoyv3^M>M^mixm^ ■■•■•?. Veleprima bakreni vitrijol (Kupferuitriol) ena kila 64 vinarjev le pri Ferd. Hartinger trgovina /. deželnimi prednkti MARIBOR, Tegetthoffstrasse 29. 303 Lepa hiša *^llll novo zidana, z opeko krita, 12 let ima 4 sobe, 2 štedilni knhinji, ko klet, perilno kuhinjo, vodnjak, velik vrt, velike ceste in šole, v lepi ravnini, V« nre iribcra, miren in brez prašni kraj, toraj ()do za penzijoniste mirojlubni dom, se takoj Cena 8600 kron. Vknjiženo pa ostane ?Yeč o tem pri lastniku Franz Podlipnik, Thesen štev. 37, Marburg. 3os /ijodskakopelj mestnega}^ kopališča v Ptuju. |Čas za kopanje: ob delavnikih od 12. Uk ■ure do 2. ure popoldne (blagajna je od HB^ VMQl2. do 1. ure zaprta); ob nedeljah luRtt, ■ praznikih od 11. do 12. ure dopoldne. PJW 1 1 kopelj z vročim zraKom, paro ah „Brausebadu z rjuho K —*60; postrežba K --10. _____ Priporočljiva domača sredstva. Tekoč (tUjatc . ielezni Malaga, kapljice za okrepčanje krti proti i in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenic« 2 K. "točina za prša in pljuče, stekl. V20 K proti . težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi »in. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam za ude ia živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki »d- bolečine. — BleiburSki živinski prašek a 120 K. proti odvajenju krvi v živalski vodi a 1'60. — strap za podgane, miši, Ščurke a K 1"—. Raa- I L. HerbSt, apoteka, Bleiburg na Koroikeat. itročji vozičk za 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte v velikem izbiru se dobiva v veliki trgovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostoru (Zahtevajte cenik). Peter Kol-a naslednik [elje na glavnem trgu zraven apoteke priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih vrst usnatega blaga kakor kofre, taške za šolo, m nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, žlic, nože za žep in prave Solinger britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tadi pletarsko blago npr. korbe za potovanje vseh vrst Razno blago iz stekla in porcelana, talarje, piskre, sklede, flaše, glaze in druge v to stroko spadajoče reči. Bazami oddelek že od 20 vin. naprej. Posebno lepe reči pa za 60 do K 1*20. ii iti in teno se dobi 165 mano blago, perilo in obleke pri Adolfu VVesiak. Maribor, Draugasse št. 4. I Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in pliuarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur ..........— v porabo. — Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. Hiša T*@ v sredini mesta, kjer se nahaja že mnogo let dobro idoča ključavničarska obrt in kjer se nahaja 9 strank, 1 delavnica, skladišče itd ter se dobi netto-dohodek iz mitninc letno 1.200 kron, — se za 22.000 K takoj proda. Izplačati je 11000 K. Vpraša se pri: Aloia Riegler, Maribor, Triesterstrasae 34. 167 Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kf. sivih slišanih 2 K; boljših 2 K.+0 k; na pol belih 2 K 80 h; belih 4 K; belih mehkih 5 K 10 h; 1 kg najfinejših sn-žeiiu-hiT-Ii. Slišanih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg llauma (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najhnejSi prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, potem franko, pBp- Gotova postelja "*Vi iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nankinga. I lulient, 1»0 cm dolg, 120 cm širok, z 2 Klavnima hlasinaiiiH, raaka 80 cm dolga, 60 cm široka, napolnjene z novim, sivim, trajnim in (laninastim perjem za postelje 16 K; pol>daune 20 K; dai'me 24 K; posamezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne blazine 3 K, 3 K 50, 4 K. Se pošlje po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar se ne dopada denar nazai. S. Bentscb, Deschenlu Nr. tsiko, (Bčlraen). Cenik gratis in franko. 716, Lepo posestvoL Pstilno 25 minut od krasnega kopališča Rogaške Slatine; poletni gostje zelo radi tja zahajajo, ker je tam najlepši razgled naokoli. Primerno je za kagega vpokojenca. Cena je 14.000 K. Posojilničnega denarja lahko OBtane 4000 K. Posestvo je vse okoli hiše. Natančno se poizve pri gospodu Franc Pirmanu, TOIFOLE p. Rogaška Slatina, Spodnje Štajersko. V četrtek dne 2. majnika se vrši v S vstopnina (štandgeld) se ne bo pobirala; živino- pose3tniki ste povabljeeni vsake vrste živino na ta sejem prignati, ker pridejo domači in tuji kupci po živino. 345 IESaz^ošiljalan.a liišo, za otroške vozičke, otroške postelje, športne vozove, reformske stole, železno pohištvo, mesinkovo pohištvo, matrace in ^einsalze", po originalnih fabričnih cenah. Angl. voz od K 22-— naprej. 1'rhives voz od K 36— naprej. Voz (Kastenwagen) z gamijem od K h7--- naprej. Otroške postelje (Gitterbetten), velike od K 20 — naprei. Mesinkove postelje od K 90- naprej. Špecialiteta: „lirennabnrwagen". Najboljše po vsem svetu v vseh cenah. Naj-cčju izbcml Najnižje cene ! 247 L. Berlach, Gradec, Joanneumring 7. Javna dražba. Dne 24. aprila ob ^ll. uri dopoldne vršila se bode pri e. kr. okrajnem sodišču v Sevnici v sobi dražba zemljišča vi. štev. 211, k. o. Rajhenburg, spadajočega v konkurs po Leopoldu pl. Rainhofen. Zemljišče, ki bode prišlo na dražbo, je cenjeno na 1600 kron. Najmanjša ponudba znaša 1066 K 66 v. Dražbene pogoje in zemljišča se tičoče listine kupci lahko pregledajo pri c. kr. okrajnem sodišču v Sevnici ali pa pri upravniku mase dr. Fritzu Zangger-ju v Celju. Upravnik mase je pripravljen, pojasnila tudi pismeno dati. Parcela, ki pride na dražbo, je sredi trga Rajhenburg ležeč lep vrt, ki se prav posebno lahko porabi za stavbisče. Interesentje se torej vabijo, da se dražbe prav polnoštevilno udeleže. 30a Varstvena marka „Ankeru Liniment Capsici corap. nadomestilo za anker-pain-expeller je znano kot odpefjajoče, izvrstne in bolečine odstranjajofie sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se t vseh apotekah po 80 h, HO in K 2—. Pri nakupu tega priljubljenega domaČega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v sfcat-Ijah z našo varstveno znamko „Anker", potem se dobi pristno to sredstvo. Dr. Ricnter-jgva apoteka ..zlati In" v Pragi, Elisabetstr. št. 5 nov. Razpošilja se vsak dan. ITe T7-sa3sa "bolezen. se da z zdravili zdraviti. So bolezni, ki so nastale vsled slabe izreje; torej je za zdrave in bolnike ednako važno, položiti na pravo i?.rejo največ pomena. Kateri so pravi principi izreje, ki zssignri življenje it zdravje, to vedo žslibog le malokateri; tako pride, da iignbl mnogo ljudi prerano svojo moč in krepkost. Svetovno-znano redilno sredstvo Nutrigen (post. varovano) ki se vsled izborne njegove sestave opravičeno imenuje kralja redilnih sredstev, je po znanstvenih principih narejeno, kar dokazujejo potrjene kemične analiza. Seznanite se z izrednimi lastnostmi tega redilnega sredstva. Nutrigen zastonj za vsakogar! Zahtevajte s sklicevanjem na ta list eno dozo Nutrigena zastonj in poštnine prosto "^P| in zahtevajte tudi podučno gratisknjigo, v kateri se temeljne principe prave izreje natanko popisuje. Doslej se je ni Avstro-Ogrskeiu 250000 'doz porabilo, kar dokazuje pač najbolje nedoseženo dobroto in velik« priljubljenost tega redilnega sredstva. 344 . .H., mirnim ie. odd, m. Kdor na deželi 343 iskalca za vodne vire (Wasserquellensucher) za naprave vodnjakov in vodovodov potrebuje, naj piše na: Johann Entstnitscli. Leibnitz, Sctimidtgasse to 8. dekle za vsa domača dela, ki se da tudi v iztoča žganja porabiti, se takoj sprejme. Vpraša se pri Max Straschill v Ptuju. 618077 5 92 �42759 Po zelo znižanih cenah! Ivan Berna v Celju, Herrengasse štev. 6 lilijala Orazergasse Štev. 15, in telefon itev. 87/VIII, telefon Htneigasstffef- 94/1 priporoča stojo bogato zalogo obuval za pomladansko letno in zimsko sezijo, vse vrste moških, damskih in otroških čevljev lastnega in tujega izdelka, (iumi za pete, vrvice, zaponke, vedno v «aj-vetji izberi. Priporočam tudi specialistom prave gorske II lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila. Postrežba točil, cele solidne. Zunanja naročila prot povzetju. Hi M^Mi^W&Cs:miiW&SSf^!S&i Najzanesljivejše orožj vsake vrste prodaja Friedrich Ogris, tovarna pušk Sv. Marjeta v Rožu, Koroško. Prvorazredne puške za šajbo in lnv, vsak zisteni, dvojecevke, flinle (Biichsflinten), iste za visok tov (Hochjagd), trojke, štucni za lov, itd. s petelini ali brez njih. Popravila, nrpdrngačlc, novo šaflanje se v najhitrejšem čaiu izborno izvrši. Zlasti se priporoča VVemdl-infanterijske puške, model 67/77, prenarejene ta. Lauca-stre-šrot-patrone, kaliber 28, i komad z zavojem samo 14 kron. Ako se vzame 10 komadov, dobi se 1 zastonj. Prazne patrone se vsaki puški zastonj doda. Garantirano i/.borni strel. Najboljše in najcenejše urodje za domače varstvo. Naročite takoj in opozarjajte svoje prijatelje na ta inzerat. Nikjer se Vam ne pMtrfi« MJ>I ibi ^yy^ccixcccc^&^ccfW^^pcpf^sm IZJAV da je zanesljivo desinfekcijsko sredstvo v vsaki hiši potrebno. Za čiščenje ran, turov, za irigacijo pri damah, za desin-fekcijo na bolniški postelji, za odpravo slabih duhov in potnih nog, je steklenica Lysoform desinfekcijskega sredstva priznano najboljše. 133 Se dobi z navodilom za rabo v vsaki apoteki in drožeriji po SO vinarjev* v originalnih steklenicah. — Lysoform-toaletno milo 1 krono za en komad. Rabljeni motorji za surovo olje izvrstno ohranjeni 3 —50 PS pod polno garancijo se ugodno prodajo. Prvorazredni fabrikati! — Prij. ponudbe 108 Leo Klein, Dunaj I, Krugerstr. 5/St. iooo kron plačila za take, ki so plešasti in nimajo brade. Elegantno rast brade in las zamore se tekom 8 dnij z rabo Čara povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih in redko z I oseb v rast. Čara je najboljši izdelek moderne znanosti na tem polju in je priz balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih) povzročiti. Čara lasni balzam se vsled tega tudi od vseh mladih in s po celem svetu rabi. Čara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po rabi mal se vsled tega v jako kratkem času krepko rast las. Za neškodljivost se gari starih gos) Ako to ni res, plačamo IOOO kron netto vsem osebam, ki -o plešaste, brez brade ali redke obraSčeue in ki so Čara I nspeha štiri tedne dolgo rabile. Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi. Gospod Josef gilhany piše : Qhe dtelfPPfni Tfllflli Vcleccnjena firma! .""* «••»»• *•»•" *««wi»j. Ker je m0j prijaleij 2 Vašim balzamom tekom 3 tednov lepo rast I prosim, da mi pošljete en oaket Čara a 6 kron po povzetju. Z velespoštovanjeo Cara-HauB, Kopenhagen. Josef Sllhanv, Erszebetfdlu Za mi poslani zavoj Čara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj Vaše lasno sredstvo tekom 12 dnij in sicer z dobi. moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in teiji; tudi niso tako malo rasli, odkar sem pričel Vaš lasni balzam moja brada postane brezdvomno krepkejša kakor preje. Jaz sem ze mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha,in za. Vam torej iz vsega srca za Vaše krasno lasno sredstvo. V bodoče bodem to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo. i zahvalo ostajem Vaš „, V- „ Kopenhagen. Čara daje lasem in bradi Svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko in mehi pošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo specialno trgovino. En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja io kron. -in, lifiilapi ttl* »trnki (Pisma treba frankirati s 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji). Brata Slawitsch v Ptuju Floraniplitt in Ungailorgessi priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po Bledeči ceni: Singer A ročna mašina . . K 60 — Singer A . K 60— 70 — DQrkopp- Singer . . K 70— 90--DUrkopp-Ringschiff za šivilje . K 130 — DUrkopp-Zenlralbobbin za šivilje K140 — j; Dtlrkopp-Ringsuhiff za krojače K 160 — Durkopp Zentralbobbin mit versenkbarem Oberteil, Luxusausstaltung ..............K 160-—180 — DUrkopp-Zylinder-Elastik za čevljarje......K 160 —180-— Minerva A..................K 120 — Minerva C za krojače in čevljarje........K160 — Howe C za krojače in čevljarje.........K 90 — Deli (Bcstandteile) za vsakovrstno stroje. — Najine cene so nižje kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rale). Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidnost je le tistim znana, kateri imajo mašine od nai. Cenik brezplačno. 5 Stavbeni Yozniki in lastniki kapsoy! Pri cestni zgradbi Konjice-Oplotnica se bode okroglo 9000 knb. metrov kamenja in prodeca (50 ha) iz kamnolomov l1/. kilometra daleč prevažalo.. Ponudbe je vposlati na inženirja Kari pl. Rossler v Konjicah. 331 Gostilna in ekonoi z lepimi ravnimi travniki in polji, 20 Maribora, iztoc" vina, pive, mošta in ki gre dobro, primerno i za trgovino, Vprašanja : Lendler, Marlboi 7 i MellingerstraBe 9._______L Vozički za otroke! (Kinder Sitz- und Liegewagei terih lahko otrok sedi, pa i 2a ležati, imata vedno v t priporočata po 13, 16, 20j 35, 40—50 K. Cene so ni« ki so lično in močno izdeb menim naročilom se hitro, in točno ustreže. SLAWITSCH, trgovina Kari Kaspe trgovina z meianim blagom in saloga amotji = PTUJ =£, priporoča iv»jo bogato »logo di špecerijskega blaga nadalje smodnika za lov in razstrelbe, cinfl ter predmete mnnicije za lov kakor pifl kapseljne, šrot itd., nadalje glavno svojoM v umetnem gnoju za travnike, njive in vinfl i. s. Toma-'ova moka, kajnit itd nadalje m bast in bakreni vitrijol itd. po najnižjih ca Mestna parna veleperilnica (Dampfwascherc| _____in zavod za kopanje v Ptuju ^Pl' priporoča se cenjenemu občinstvu za prevzetje vsake vrste perila v svrho racionelnega čiščenja. D| se izvršijo po najnižjih cenah v najkrajšem času. Nadalje se najbolje priporoča kopelj na paro (Dampfbad) in v vanah istotako po najzmernejših cenah. veliko trgovino Johann Koss, Celje» zaradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; [tam se vse dobi kmet le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otrr" kle buke, čevlje, sploh obutalo, štrikane in šifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, ----- • grobne vence in trakove, z eno besedo vse. ■ j I 35