Uredništvo in upravništvo:
Kolodvornko ulico štev. 16.
Z urednikom so moro govoriti vsak dau od 11. do 12. uro.
Rokopisi bo ne vračajo.
Inserati:
Sostatopna potlt-vrBta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji dajo ae popust.
Ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 55. uri zvečer.
Velja
sa Ljubljano
v upravnigtvu:
za celo loto fl gld., za pol leta 3 gld., ■sa čotrt lota 1 gld. 00 kr., na meaoo 60 kr., po&iljatev na dom volja mo> bočuo 9 kr. voč.
Po poiti velja
za oeloleto 10 gl., sa pol leta 6 gld., >a četrt leta 2 gld. 60 kr. iu za jeden moacc 86 kr.
Štev. 65.
V Ljubljani v soboto, 21. marcija 1885.
Tečaj II.
Iz parlamenta.
Bridke ure je včeraj preživel milovanja vredni vitez Schijnerer! Klaverno je sedel v državni zbornici, starorimskemu Mariju jednak na razvalinah kartaginskih premišljal je minljivost goljufive popularnosti, otožno je poslušal burno odobravanje, s kojim je nekdanja garda njegova, nemška akademična mladež na galeriji, obsipala zmagovitega njegovega tek-roeca dra. Knotza, in motni pogledi svetel-skega vlastelina krožili so nemirno okoli po dvorani, ki je sem ter tj& spominala na sta-robavarsko „žegnanje# v trenotji, predno da padejo prvi udarci razjarjenih kmetskih junakov. Slava Schonererjeva je šla po vodi, niti od daleč se mož ne more primerjati se-vexQfc&al^emu ljudskemu tribunu, kajti masivnost njegovaje zgolj ""slastna^limonada proti žvepleni kislini, s kojo slavni Knotz tako radodarno postreza vladi in državnozborski večini.
Malo tednov je tega, odkar je izvoljenec Neveročeskih mest vstopil v naš parlament, .ali vender smo uže vajeni njegovih oratoričnih ■ izrazov. Toda kar smo včeraj strmeč poslušali v državni zbornici, kar je nemškoliberalni razsajale včeraj bil izustil z vzvišenega mesta avstrijskega poslanca, to daleč presega najstrast-nejše govore, katere je strankarska strast izvabila nebrzdani zgovornosti političnih fanatikov. Do sedaj smo mislili, da je le bratovska nam Hrvatska tako nesrečna, da njenemu ^astonu pred svetom sramoto dela znani d r.
evič. Varali,sma se. tjidvLiz-ol^ž^jUtf&pici se pojiaš^o Rilskim ^unakomX In če se Starceviceva besnost mteiEor ne odobruje in brani — a vender nekoliko zagovarja z raznoterimi hibami in nedostatnostimi hrvatskega javnega življenja, pogrešamo pri pragermanskem Knotzu celo te olajševalne momente, kajti Nemci v Avstriji niti najmanjšega razloga nimajo, hudovati se nad svojo usodo, in kar
Listek.
Njen ljubimec.
(Spomin na predpust.)
Ves potrt stal je tu pred dragoceno, v ninožstvu duhtečih cvetk in vencev obsuto krsto. Brezvladne roke so se krčevito opirale na odprta vrata, jediua opora telesu, v kojem je še nekoliko tlela iskra na pol ugasnjenega Življenja. Možgani, razjarjeni po ostrem zapahu voskovem, svetiljkah in cvetlični vonjavi, so kar vreli. Razne misli preletavale so mladega moža in se križale v njegovi duši, kakor švigajoči bliski na razburjenem nebu. A vender je to oko brez leska, brez življenja zrlo v nepremično, ovenčano truplo, čegar mladostno, alabastrovo obličje, s kojega niti yse uničujoča smrtnega angelja roka ni mogla 'zbrisati nepopisne krasote, ter čarobno odsevalo od rožnatega ozadja, kot popolen umotvor iz roke od Boga nadarjenega umetnika. Le dvojica gostih črnih kit, ki sta se ljubko vili okolo snegobelega vratu, pričala je,
<>a je v tem vitkem telesu kedaj cvelo življenje __
je Knotz včeraj navajal kot dokaz onih v nebo vpijočih krivic, katere nemški živelj tarejo pod sedanjo vlado, jasno pričuje, da je vse jadikovanje nemških irredentarjev goli humbug, po vsem jalovo in neopravičeno govoričenje.
O govoru Knotzovem sicer, kar se stvarne vsebine njegove tiče, ne bi trebalo, veliko povedati. Kakor pri proračunu notranjega ministerstva, tako je nemjki ta Kraft-meier i pri justičnem ministerstvu polno cu-teiT denuucijacij in natolcevanj iztresal pred svojimi kolegi, na veliko radost mladoletnega galerijskega občinstva in sorodnih mu elementov v zbornici. Slikal je razmere med češkimi Nemci v grozovitih potezah, kakor da bi Leit-rneritz ležal Bog zna kje doli na Turškem ter Warusdorfu gospodoval ne presvitli cesar avstrijski, temveč kak črni trinog iz osrednje Afrike. Čestivredni sodnijski stan napadal je s toliko brezobzirnostjo, žalil odsotne osebe, katere se zagovarjati niso mogle, s tako drzo-vitostjo, da se kaj jednakega dosihmal baje še ni čulo v nobenem omikanem parlamentu. In s čem je opravičeval svojo strast?! Nič druzega ni znal navajati, nego da je bil jeden
—	avskultant premeščen vsled političnih razlogov, da imenik litomeriških porotnikov ni sestavljen po njegovem zmislu, da sem ter tj& kak okrajni sodnik na Severnem Oeskem ne govori one pravilne nemščine, katera Knotza odlikuje, in konečno, da je sodnija za nekoliko tednov nekatere rovarje priprla, kateri se prizadevajo, posnemati italijanske irreden-tarje. To je vse, na take podatke se naslanja Knotzov pronunciamento!
Ko smo prečitali govorniško razodetje dr. Knotza ter s posebno paznostjo ogledali si fulminantni konec njegove rhapsodije, urivala se je nam nehote misel, katero je tekom debate naglašal češki poslanec dr. Vašaty. Ali je mogoče — dejali smo sami pri sebi — da je dr. Kn otz čisto pozabil na vse nezgode, katere so češki živelj trle še pred
Mladenič se strese. V očesu mu kar zaiskri, toda takoj ugasne očesa tega žar in otožno zrč predse; v glavi njegovi križale so se zopet kot bliski razne misli.
V	duhu vidi bogato okrašeno dvorano, povsodi polno dragocenosti in leska, zvočna, vabljiva godba, pridvigajoča noge .... Držal jo je — milejšo od angelja — v naročaji; tresočih rok hoče jo pritisniti k razburjenim prsim, da bi krasni ta pojav ne izginil. Pogled globoko temnega očesa, koje je sedaj skrito pod belim zavojem, mu je še vedno v mislih. Želi si, da bi večno igrali ti poskočni zvoki godbe, da bi ne prestal okolo njega rajati plesni roj. In ko konečno vender prenehajo akordi v veličastnem odzivanji, izginila je sladka opojenost
Čutil je, kako se lehko tresejo rame njene, oprte na njegove roke, kako valovita se dvigujejo prsi v burnem vzdihanji, kako ljubko jej je priigrala lehka rudečica na belostna li-čica... On je k nji govoril... kaj je govoril
—	duh ničesar ni vedel ... le tu in tam je pri nekateri besedi udarjalo močneje njegovo razburjeno srce . . .
A ko se je v njega uprlo to krasno, pomenljivo oko, čutil je, kaka blaženost spre-
sedmimi leti, predno je mogočna cesarska beseda spremenila položaj na Avstrijskem? Ali mu res ni več znano, kako hudo so se češki in slovenski rojaki njegovi morali pokoriti za to, ker niso bili jednega mišljenja z nemško ustavoverno stranko in z vlado, izvirajočo iz njene sredine? Ne bodemo spominali, kako se je tedaj postopalo z vladnimi protivniki, ki vender pri vsej svoji opoziciji nikdar niso bili tako brezobzirni, tako nelojalni, kakor dan danes pristaši dr. Knotza. Marsikaj se godf še dandanes po slovanskih pokrajinah, iu sicer v podvojeni meri, kar se Knotzu dozdeva kot vrhunec vladnega samosilstva, in vender je videti, da mu iBte razmere po vsem ugajajo, kakor hitro se prikažejo drugod, a ne med nemškim prebivalstvom. Tako na pr. se je poudarjalo še v včerajšnji seji, da so se siležka sodišča še pred jednim letom branila, sprejemati češke uloge, in vender se dr. Knotz drzne, pritoževati se, da ta ali oni okrajni sodnik na nemškem Češkem ne govori klasične nemščine! Stoprav pod sedanjo vlado se v naših slovenskih pokrajinah na to gleda, da pravosodni uradniki faktično govore deželne jezike; prej tega čestokrat ni bilo, in vender, da-si je skromnega Slovenca tako preziranje b6dlo in grizlo, kedaj je na tak surov način dušek dal svoji notranji bolesti?! Kar se tiče litomeriških porotnikov, govoril je minister Pražak v svojem mirnem — a skozi in skozi tehtnem odgovoru nemškega ropotalca, da se pri sestavi imenika sploh in povsod sodnije ozirajo na daljave ter porotnike najraje jemljo iz bližine. V Litomericah pak so vsaj sami Nemci izžrebani, ali naj si dr. Knotz ogleda celjske porotnike, ali porotnike na Primorskem, in takoj se bode prepričal, da se pod sedanjo vlado najmanj krivica godi baš nemškemu prebivalstvu. Glasoviti warns-dorfski komers narisal je nedolžni Knotz tako idilično, da res ni mogoče, prečuditi se državnemu pravdništvu, katero je tako zaslepljeno bilo, posamezne vročekrvne govornike
letava vse njegovo telo.... Ga je li razumela? . . . Zdelo se mu je, da je nežna roka njena rahlo stisnola njegovo rameno .... A znova oglasč se čarobni, zapeljivi zvSki k plesu. MSnil je, da se vznaša v naročaji ke-ruba k oddaljenim, blaženim končinam, kjer
jima je nadejno nasproti migljal sveti mir__________
Naenkrat pa je izginol zaželjeni raj. .. Ustavijo se, a vender so hrumeči glasovi odmevali brez prestanka po trepečem vzduhu, napolnjenem s parfumom.
... Ozr6 se na spremljajočega angelja. .. glej! belejše od snega to obličje sklonilo se je brezvladno k prsom, burno se dvigajočim, telo se je treslo kakor popkovi listek pred pišem mrzlega severnega vetra in blede ustne šepetale so nekaj.
On skloni glavo, da bi ujel kako besedo njenega govora .... „ Odpustite — meni ni
dobro popeljite me k materi-------------------------
ne, ne, veu na prosto, na zrak .... zrak!“ Omedlela je ... . odpeljali so jo — ni je več videl — do tega žalostnega trenotja — mrtvo!
Ni plakal. Ni bila njegova sorodnica, ni prijateljica, ni znanka, a vender, vender nihče ne pov6, ne popiše, kaka pustinja je zavladala
poslati v preiskovalni zapor, da bi tam nekoliko časa si hladili razgreto čelo.
Ali uže sklep Nittelovega govora, o katerem Knotz trdi, da je le pohlevni citat bil iz Schillerjevega »Wilhelm Tella", vender ni brez vsake pomenljivosti. Kajti v Schillerjevem igrokazu se glas6 pač Attinghausnove besede: Seid einig, einig, einig, toda staro-katoliški župnik, ki je svojo prižnico zamenjal z govorniškim odrom na študentovskem ko-merzu, dodal je iz svojega, pesnika popravljajoč, znamenite besede: Alldeutsch-land hoch! Nečemo reči, da je uže v tem pristavku označena kaka veleizdajska tendenca
—	stvar je sploh poravnana po cesarski milosti — ali toliko se razvidi, da vsaj avstrijska lojalnost ni navdajala niti govornika, niti njegovega navdušenosti pijanega občinstva.
A kaj nam je reči o oni gorostasni frazi, s kojo je strastni zagovornik »zatiranega" nemštva končal svoj govor?! Primerjal je avstrijske Nemce z nemškimi rojaki v Slezvik-Holsteinu, in kakor da grožnja ne bi zadostno umljiva bila tudi brez komentara, dostavil je izrečno, obrnivši se proti desnici, naj nikar na to ne dela, da se bode nemški narod v „rajhu“ spominal svojih rojakov v Avstriji ter na pomoč hitel zatiranim bratom. Poslanca varuje pač nedotakljivost njegove osobe, povsod drugod bi državni pravdnik imel posla s takim govornikom. Prestrašil Knotz pač nikogar ni s svojim žuganjem. Nemški veliki državnik, kateremu se slepo klanjajo brezdomovinski hujskači, je preveč premeten, da ne bi spoznal piškavost takih izjav. Kar se pa avstrijskih narodov tiče, bodo vsi, ne izvzemši lojalno nemško prebivalstvo, kakor en mož se vzdvignili, branit avstrijske mejnike in celokupnost naše države, če bi kedaj kaka sosedna država hotela mešati se v naše notranje zadeve. Knotz se je delal, kakor da bi govoril imenom avstrijskega nemštva -uverjeni smo, da bode baš njegov narod de-janjsko dokazal navzlic vsemu rovanju, da z dr. Knotzom ni jedne misli.
Naši Nemci.
Nemci v Kranjski so v istini »pravi reveži", tako vsaj je čitati po graških in dunajskih listih; nu, in mi smo skoro tudi preverjeni, da so »pravi reveži", saj se nam v taki obleki zmerom kažejo, naj napravijo uže shod v kazini ali pa zbiranje prostovoljnih doneskov za nemški „schulverein“ ali pa — dovelj, pustimo jih! Omeniti pa vender moramo, kako jim trpke pouke podaje včerajšnja »Laib. Zeitung". Ta list piše pod naslovom: »Še nekaj iz slednjega govora gospoda dr. Schafferja" naslednje: »Načelnik konstitucijo-
v prsih njegovih, v srci njegovem. Odtodi izginulo je življenje. Pusto je bilo tu, kjer je še pred nedavnem prekipovalo čutje.
Ni je poznal natančneje, niti besedice ji rekel o ljubezni, in jednake tudi iz njenih ust ni čul, vender je bila srcu njegovemu tako blizu, tako dragocena in mila, da ni mogel prenašati misli, da v tem krasnem telesu v krsti ni več življenja.
Čakal je, kedaj se odpro te črne obrvi in črno, milo to ok6 uprš v njegovo obličje, kedaj priigrži na blede te ustne angeljski usmev in krasni ti roki, složeni križem črez prsi, njemu mignejo. . . . Čakal je.
Prihajali so ljudje, da bi z dopadljivim očesom presojevali krsto, debelost sveč, množ-stvo lepih cvetk in obleko umrle. Opazili so otožnega mladeniča pri vratih ter ga neomilo-vaje pogledavali, šepetajoč:
»Njen ljubimec!"
»Njen ljubimec!" odmevalo je s tisočerno praznoto v njegovih prsih, .... »ljubimec njen!“ šepetale so nehotč njegove blede ustne.
—š--.
nalnega društva v Ljubljani, dr. Schaffer, omenil je v slednjem svojem govoru, katerega je govoril pri glavnem shodu tega društva, med drugim tudi naslednje: nPomisli naj se na odnošaje, ob katerih je vlada razpust slednjega deželnega zbora zaukazala; pomisli naj se na volilni red za trgovinsko zbornico, kateri se je izdal, volilni red, kateri ne jemlje na zakonito zastopstvo trgovine in obrtnije uiti najmanjšega ozira, marveč skuša pod čisto narodnimi ugledi doseči sestavo zbornice, pri kateri naj bi se zaradi dveh sedežev v deželnem zboru Slovencem za vse večne čase zagotovila večina; pomisli naj se, kak vpliv in kaka sredstva je uporabljala vlada, da bi dala deželnemu glavnemu mestu slovensk zastop, kako je jedno zastopstvo za drugim izročila narodnim fanatikom."
Gospod dr. Schaffer je pač, ko je govoril te besede, nekoliko preveč razbrzdal svojo domišljijo. Vlada ni zaukazala razpust slednjega deželnega zbora pod nikakimi posebnimi od-nošaji, marveč o pravem času, da je namreč mogel novi deželni zbor po preteku zakonite šestletne volilne dobe neovirano zopet se sniti. To je samo pravilnost.
Glede novega volilnega reda za trgovinsko zbornico mora vsak nepristranec pritrditi, da jemlje na interese trgovine in obrtnije primeren ozir. Kako neopravičena pa je gosp. dr. Schafferja trditev, da je volilni red, pod čisto narodnimi ugledi, hotel Slovencem dva sedeža v deželnem zboru zagotoviti, se razvida uže iz tega, da so Slovenci, predno se je izdal novi volilni red, torej na podstavi pod prejšnjo vlado sestavljenega volilnega reda, imeli uže prevladujočo večino v trgovinski in obrtni zbornici, in iz tega zastopstva pošiljali dva poslanca v deželni zbor, da bi bili sicer v istem zastopstvu na podstavi ravno istega volilnega reda — po katerem so, in sicer z ozirom na razmerje slovenskega prebivalstva v deželi nasproti nemškemu, imeli nad 2000 volilcev več nego Nemci — imeli tudi za vse večne čase večino in zagotovljena dva sedeža v deželnem zboru, se v6 da, 6e bi se bila vselej spoštovala primerno tudi volilna svoboda. Gosp. dr. Schafferju se torej ne treba spodtikati nad novim volilnim redom za trgovinsko zbornico in nad onimi, kateri so ga izdali. Da je vlada jedno zastopstvo za drugim v deželi izročila v roke narodnim fanatikom, ta trditev Schafferjeva je, pohlevno povedano, zel<5 smela: vlada ni čisto nič izročila, naj-menj pa posamična zastopstva narodnim fanatikom. In v istini, kako pač pride gospod Schaffer do tega, da trdi, da na pr. trdi, da v deželnem zboru, v deželnem odboru, v trgovinski zbornici poleg nemških zastopnikov sedijo narodni fanatiki? Da bi bila vlada kak vpliv ali kako sredstvo vporabila, da bi bila dala deželnemu glavnemu mestu slovensko zastopstvo, se ne spominamo. Kakor da bi bilo treba kakega vpliva ali vladne ingerencije, da si slovenski del prebivalstva v Ljubljani z 18845 slovenskimi Stanovniki nasproti 5658 Nemcem pridobi v mestnem zastopstvu večino!
Sicer pa bi gosp. dr. Schaffer imel naj-menj povoda, pritoževati se, da je občinsko zastopstvo v Ljubljani slovensko, saj on in njegovi somišljeniki (med njimi osebito znani resnicoljubivi dopisnik v »Grazer Tagespost" in »Triester Zeitung"), kolikorkrat so volitve v to zastopstvo, pridigujejo vedno Nemcem, naj se vzdržijo volitev, kakor da bi bila vzdržljiva politika prinesla kedaj kaj basni. So pač nekateri kričači, kateri neprenehoma tožijo o slabem gospodarstvu mestnega odbora, kateri pa misel, da bi bili sami izvoljeni v mestni zastop ter bi tam zastopali dobro stvar, razjarjeni odbijajo. Nu, pa saj poznamo ravnanje teh gospodov. Vstop jednega ali druzega v mestni zastop bi dišal po spravljivosti, spravljivost pa je gosp. Schafferju kakor tudi njegovim somišljenikom gnjus! Ti gospodje igrajo zdaj ulogo, kojo so nekdaj skozi več let igrali Slovenci — dokler niso prišli do boljšega prepričanja!"
Taki so ti naši Nemci!
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Gospodska zbornica pričela bode zopet v ponedeljek svoja posvetovanja. V torek pride baje na vrsto prodloga o kongrui. Ustavoverna stranka gospodske zbornice je pred kratkim sklenila, da bode glasovalo za to predlogo v isti obliki, kakor se je sestavila v poslanski zbornici. Večina gospodske zbornice pa bode glasovala za predlogo v isti obliki, kakor jo je predložila komisija za kongruo, ker je minister baron Conrad dejal, da je inače ne more predložiti v Najvišje potrjenje. Popravek namreč obstoji v tem, da zakon progresivno zadobi veljavo.
V državnem zboru vršili so se v slednjih sejah prav viharni nastopi. Levičarski govorniki uporabljali so vsako priliko, da so zabavljali na vlado in njene organe; vse presegal pa je pemsko-nemški poslanec Knotz. Napadal je vse, kar ne trobi v rog levičarjev. O tem junaku govorimo obširneje na drugem mestu. Govorniki z desnice pa tudi niso ostali dolžni odgovora na nesramno zabavljanje. —
V	jedni pri proračunu za poljedelsko mini-sterstvo govoril je poslanec dr. Vošnjak o zboljšanji agrarnih razmer. Ob tej priliki pojasnjeval je ravnanje štajerske kmetijske družbe ter omenjal pritožb proti njej.
Tuje dežele.
Iz Bukarešta se poroča, da je zbornica vsprejela z 90 proti jednemu glasu postavni načrt glede nastavitve splošnega tarifa carine pri uvažanji in izvažanji.
Francoska zbornica vsprejela je po daljši debati predlog, da se poviša carina pri uvažanji yo1ov za 25 frankov. Neposrednja posledica temu bode, da postane meso dražje.
—	Tudi nameravano povišanje carine na žito uže kaže svoje posledice, kajti v Parizu poskočile so uže znatno cene kruhu.
Iz Aleksandrije se poroča, da so zaprli tam uže več oseb, katere so sumnjive, da so v zvezi z Mahdijem ter da podpirajo njegove čete. — Iz Kortija došla so poročila, katera pripovedujejo, da se je pričel upor proti Mahdiju v Kordofanu. Tamošnji prebivalci umorili so svojega emirja, ker so bili nezadovoljni, ker je nabiral čete za Mahdijevo vojsko. Vročina je neznosna, vender se ranjenci počutijo še precej dobro.
O vstaji, katera se je zdaj zopet pričela v južni Arabiji, v provinciji Yemen, poročajo arabski listi: Zdaj je jasno, da so vstaši v Yemenu pismeno v zvezi z Osmanom Digmo; to pismeno zvezo posredujejo trgovci iz Ha-deide in Moke, kateri so prevzeli oskrbovanje angleških čet v Suakimu z žitom in živino. Ti so pred kratkim prinesli vstašem od Osmana Digme mnogo orožja in streliva. Ta je namreč nakupiti velel orožje v Suakimu ter ga potem dalje odpraviti. Osman Digma, kateri ima mnogo denarnih pripomočkov na razpolaganje, poslal je uže večkrat vstašem tudi denar. Mnogo izmed teh vstašev nosi uže zdaj Mahdijevo uniformo. Vstaje namen je, zvezo med obrežjem in mesti, kjer so turške posadke, odrezati, da se te tako osamijo ter primorajo udati se. Če torej Turčija ne pošlje kmalu večjih vojnih čet v to provincijo, razširila se bode vstaja čez vso provincijo, morda celo do Meke in Medine.
Iz Suakima se poroča, da so angleške čete po kratkem boji osvojile si Hasheen. Sovražnik se je premagan umaknil. Angleži so na to preiskali okolico ter se konečno podali v tabor. Sovražnik zašel je zopet postojanke, ko so odšli Angleži. General Graham zapovedal je vojnikom, da naj bodo vedno v orožji.
Iz osrednje Amerike dohajejo prav vznemirljive v6sti. Tako se poroča iz Meksike. da je poslala uže 15 000 mož na meje Gua' temale. Meksika je namreč jedna izmed oni» ljudovlad, katera neče nič vedeti o združenj1 vseh ljudovlad v osrednji Ameriki v jedo® ljudovlado; Meksika torej skuša Barriosovo namero s silo preprečiti.
Razne vesti.
— (Samomor gimnazijca.) Hi še dolgo tega, kar smo poročali o samomoru nekegagijn-nazijca na Dunaji in sedaj se iz tega mesta poroča o dnigem enacenr dogodku. Rudolf P., dijak sedmega gimnazijalnega razreda in sin nekega uradnika, storil je z revolverjem konec svojemu življonju. 15. t. m. predpoludnem ob doseti uri spri^kaLs^, ja., nekoliko ^ojpa, potem pa jo šol naravnost k prodajalcu orožja in jo kupil tam revolver in municije. Na to gre v bližnji liotel in si najame sobo. Popoludno ob štirih hotel je natakar k njemu, in ko v sobo stopi, dobi mladega moža v krvi ležečega na postelji. Ko so ga potem natančneje ogledali, prepričali so se, da je mrtev. Bil si je v desno sonce sprožil revolver tor so tako usmrtil. Trdi se, da je bila nosrečna ljubezen kriva, ki jo dovedla mladega moža do obupnega čina.
— (D_oJjxa^šala.) Ko jo pred ne dolgim znamenita igralka na gosli, Teresina Tua, v nekem šlozijskem mestecu koncertovala, vskipelo je navdušenje nekaterih za umotnico tako daleč, da so po koncertu, ko so je imela domov peljati, spregli konje ter sami vlekli voz do hotela. Ko
, dotični entuziasti drugi dan v hotel h kosilu pri-<j*lejo, dobe vsak na svojem okrožniku šop sena in /^nekoliko ovsa. Kodo si jo to šalo dovolil, so jim ^ni^osre^ilo zvedeti.
— (Nepovoljon vspeh.) Iz Pariza se P°roča: „Eden na^riljubljflngjših duhovnikov imel J0 pred kratkim postno pridigo in je k poslušalcem med drugim tudi sledeče besede govoril: „Kadar zvon zazvoni, ki vas v cerkev kliče, ga no slišite, ampak vležote se na ušesa; če vas kedo za miloščino prosi, tedaj zatisneto žep; druzega vam ni na misli, ko . . .“ tu iamo duhovnik žvižgati začetek neke polko, po koji sejo zadnji predpust mnogo plesalo. Toda, kako so prestraši, ko jame vse zbrano gfthožnft .občinato žvižgati in peti za njim isto {nejočlijo, in sicer tal{0 dolgo, doklor ni bila vesela skladba z vsem ponavljanjem do konca spota. Plesalo se pač le zaradi prevelike gnječe ni.
— (Kitajsko navade pri novoporo-č en ih.) Pri Kitajcih ni ta navada, kakor pri nas, da bi poročenca obiskavala svoje prijatelje in znance, ampak nasprotno obišče nja, komur so lo ljubi. Pri tem mora mladi par sodeti vštric pred posteljo. Najprej imajo vstop možki. Vsak prikloni so globoko in so vstopi potom pred mlado ženo ter jo od nog do glave natanko opazuje. Nagovoriti je ne sme, tudi ona no sme ust odpreti. Tim več pa mora njo mož govoriti, kajti njegova naloga je, da kolikor mogoče v žarnih barvah naslika krasote svoje žene. Opozoriti mora vsacega poseboj na majhne njene noge, na bele roke, na milo nje oko itd., med tem, o ona nepremakljivo, kot bi bila iz voska, poleg njega sedi. To slavenje ponavlja se vedno in vedno, dokler kak radovednež prihaja. Potem dobi vsak izmed teh v stranski sobi v pokrepčilo nekoliko čaja in pa pipo tobaka.
Domače stvari.
—(O potovanji cesarjeviča in cesaričine) so poroča z dne 20. t. m. iz Kotora: Cesarjevič in cesaričina došla sta ob polu 6. uri sim; pozdravil ja jo na „Miramaro“ nadvojvoda Štefan in namestnik; prebivalstvo ja je navdušeno pozdravljalo. Cesarjevič podal se je na suho; tam pozdravila so ga oblastva; ogledal si je častno kompanijo; kmalu vrnil so jo zopet na krov „Mi-ramare“, kjer je bil obed. — Iz Cetinj se pa z istega dne poroča: Krasno pomladansko vreme dela sijajno okrašeno Cetinje še lepše. Povsodi visijo avstro-ogersko in črnogorske zastave. Hiše so okrašene z zelenjem. Posebno krasno jo ozal-šana stolica knezova, kakor tudi stara stolica kneza Danila. Slavoloki so povsodi postavljeni. Ljudij se jo obilo sešlo, in pač redko je bila tolika množica v Cetinjah. Iz vse Črne Goro prihiteli so prebivalci, da pozdravijo avstrijska prestolonaslednika. Povsodi kraljuje veselje. Knoz odšel je z vsemi ministri, vojvodi in dostojanstveniki danes ob 3. uri popoludne v Njegnav, kjer pronočijo, jutri zjutraj pa pozdravijo na meji avstrijska prestolonaslednika.
• (Knezoškof gosp. dr. J. Misija) podal so jo včeraj na Dunaj; spremljal ga jo novi
kanonik ljubljanske stolne cerkve gosp. dr. Jan. Kulavic in državni poslanec gosp. K. Klun.
— (Popularno - znanstveno predavanje.) P. n. čitatelje usojamo si opozarjati na predavanje gosp. prof. Senekoviča, katero se bode vršilo jutri v dvorani tukajšnjo roalke v korist »Narodni Šoli". Gosp. profesor predaval bode o električni luči in ob jednem s praktičnimi poskusi pojasnjeval svoje predavanje.
— (;Krištof Ernost Coronini,) državni grof Kronborški, baron Dornberški, višji dedni deželni točaj v Kranjski in Slovenski marki, c. kr. komornik itd., umrl je dn<§ 18. t. m. v Gorici v 71. letu svoje dSbe.
— (Cesarice Elizabete otroška b61-nica) imela je dno 17. t. m. svoj občni zbor. Med mnogimi članovi društva bila je prisotna tudi namestnica visoke pokroviteljice gospa baronovka Emilija Winkler. Načelnik g. vitez Laschan pozdravil je zbor ter se v toplih besedah spominal umrše dobrotnice Magdaleno Giinzler. Društveni tajnik Leskovic poročal je o računskem sklepu za 1884. 1. Dohodki so znašali 3554 gld. 25 kr., izdatki pa 3453 gld. 51 kr., torej ostano v bla-gajnici še za 1. 1885 znesek 100 gld. 74 kr. Društveni načelnik je omenjal, da je stanje blagaj-nico samo zaradi tega tako ugodno, ker je gosp. Julij pl. Trnkoczy daroval vsa zdravila, katerih se jo porabilo za 488 gld. 89 kr. Društveni načelnik izražal mu je najtoplejšo zahvalo za ta visokodušni čin. Proračun za 1. 1885 kaže po-trobščine 3000 gld. 62 kr., dohodkov pa samo 2745 gld. 44 kr., torej primanjkljaja 255 gld. 18 kr., kateri pa se bode pokril z darovi gospij in gospodičin. Pri volitvi bil je zopet načelnikom izvoljen g. vitez Laschan, v odbor pa vsi prejšnji odborniki. Konečno izjavi lekarnar gosp. Julij pl. Trnkoczy, da bode tudi v bodočem lotu dajal zdravila brezplačno, čo bi jih tudi več treba bilo v slučaji nalezljive bolezni. Trdilo se je sicer od noko strani, da je on zavezan dajati zdravila, a to niistina, on jih daje prostovoljno in brezplačno. Društvoni načelnik izreče Juliju pl. Trn-koczyju za njegovo visokodušnost najtoplejšo zahvalo.
— (Brezsrčna mati.) Neznana ženska privela je predvčeranjim zvočor v neko hišo na Št. Peterskem predmestji svoje petlotno nezakonsko dete ter jo tam zapustila, češ, da tam stanuje njegov očo. Policija išče trdosrčnico.
— (Nepoboljšljiv tat.) Potepuh Fran Breskvar ml., užo večkrat zaradi tatvine kaznovan, prišel je te dni iz zapora; a še isti dan, ko je zadobil zopet svobodo, ukral je več reči pri gosp. Druškoviči na Dunajski cesti. A zasačili so ga pri tatvini ter izročili sodniji.
— („Usmiljena Samaritana.11) Iz Kranja se nam piše : V noči 17. na 18. t. m. prišla sta v tukajšnjo žandarmerijsko kosamo dva popotna ter sta naznanila, da leži na Savskem mostu nek človek, ki jo najbrž mrtev. Žandarmerija poda se na dotično mesto, a navidezno mrtvega bili souže drugi prenesli v mestno stražnico. Spoznali so v ponesrečenem mizarskega pomočnika J. W., ki se je bil preveč nasrkal duhtečega žganja in so mu vsled tega opešale moči, tako da so je nezavesten zgrudil k tlam. Dobili so ga pa ležečega brez suknje in tudi srajce ni imel na sebi, ampak je poleg njega ležala. Videlo se je takoj, da ga je nekdo okradel. Žandarmerija jela je takoj stikati za popotnima, ki sta celo zadevo naznanila in ju je konečno tudi na nokem skednju zaslodila. Morala sta takoj razložiti, kako sta unoga dobila in sedaj še le sta povedala, da sta bila še druga dva popotna z njima, ki sta na tleh ležečemu preiskala vse žepe in mu potem suknjo in srajco slekla, suknjo vzela sta seboj, a srajco sta baje iz samega usmiljenja nazaj položila zraven njega. Žandarmerija podala so jo taKoj za ^usmiljenima Samari-tanoma“ in ja jo na potu proti Tržiči prijela tor odvedla v zapor, kjer bosta imela časa dovolj premišljevati nehvaležnost sveta.
— (Občinsko volitve.) Pri novi volitvi občinskega predstojništva bili so v občini Volčji Potok v kamniškem okraji izvoljeni, in sicer županom Fran Škorjanc iz Volčjega Potoka, občinskima svetovalcema pa Jakob Kratnor iz Volčjega Potoka in Lorene Šavl iz Eudnika. — Pri novi volitvi občinskega predstojništva v občini Tanča
Gora v črnomeljskem okraji pa je bil izvoljen županom Juri Matkovič iz Tanče Gore, a Peter Panjan iz Dragovanje Vasi in Ivan Gerdešič iz Goleka občinskima svetovalcema.
— (Požarna kronika.) Iz litijskega okraja poroča se nam o dveh požarih. Dne 13. t. m. po noči vnelo se je v kašči Josipa Lauša v Velikih Dolah in se je ogenj, ker je sapa pihala, kmalu razširil tudi na bližnja poslopja. Pogoreli so štirje posestniki, in sicor razen Lauša še Auton Medved, Florijan Laurih in Anton Tiček. Vsa škoda ceni se do blizu 6000 gld. Zavarovana sta bila samo Medved in Tiček, in sicer prvi pri peštanski, drugi pa pri graški zavarovalnici. — Dne 14. t. m. popoludne pa je nastal ogenj v hiši posestnika Ivana Bratuna, vulgo Kremlja na Kresniškem Vrhu in jo pogorelo vse gospodarsko poslopje in razen toga vse pohištvo ter okolo 150 mernikov različnega žita. Škoda ceni se na 3000 gld. Zavarovan pogoreli ni bil. Ogenj je baje nastal po dimniku, ki jo bil le slabo napravljen.
— („Ljudske knjižnice") izšel je ravnokar 6. snopič, kateri prinaša: Pobožne pripovedke in povesti. Zapisal J. S. Go m barov. Vsebina je naslednja: Jezus in sejavec. — Kristus v goste povabljen. — Mati božja in nema kraljica. — Usmiljenje. — Sv. Gregor. — Od kod navada, da o Božiči jaslice stavimo. — Angelj varuh. — Pripovedka o početku cerkve sv. Duha na Stari gori. — Pripovedka o cerkvi na Črni gori. — Boris ali krščenje Bolgarov. — „Zadnja večerja" od Leonarda da Vinci. — Lep solnčni zahod. — Kdo je ljudem kruh sprosil. — Na 95 straneh podajo se torej toliko raznovrstnega berila za samo 6 krajcarjev!
Telegrami »Ljubljanskemu Listu
Kotor, 21. marcija. Mesto in pristanišče sta bila včeraj zvečer sijajno razsvitljeni. Na okolo ležečih gričih goreli so kresovi. Danes ob 8. uri v jutro odpeljal se je cesarjevič in cesaričina v Cetinje v črnogorskem dvornem vozu; za njima so se peljali nadvojvoda Janez z namestnikom in drugim spremstvom.
Dunaj, 21. marcija. V carinskem odseku izjavil je trgovinski minister, da se mora skleniti carinska novela koj zdaj, oziroma po Vd-liki noči, kajti drugače bi morali ostati nasproti naredbam drugih držav brez obrambe do jeseni. — Po kratki debati se je sklenilo, da se preide v specijalno debato. Predložili sta se poročili večine in manjšine o aferi Kaminskega. Poročilo večine predlaga, naj se vzame v znanje pojasnilo Kozlovskega o njegovi udeležbi pri deželski banki glede trans-versalne železnice; poročilo manjšine pa predlaga, da se izreče obžalovanje, da je Kozlovski smatral tako postopanje združljivo s častjo poslančevo.
Berolin, 20. marcija. Princ Waleški prišel je včeraj zvečer sim; spremljajo ga njegov sin princ Albert Viktor in njegov brat vojvoda Edinburški.
Rim, 20. marcija. Zaradi včerajšnjih ae-mirov, kateri so v zvezi ^z oni|ni n^jseači-Vli&či^Turinu, zaprlo se je Jukajšiijii vseučilišče in zasele so je četeT^
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 21. marcija.
Jednotni drž. dolg v bankovcih......................83'55
>	»	*	» srebru..........................83-90
Zlata renta............................................108-80
5°/o avstr, renta.......................................99-25
Delnice nirodne banke............................... 864- —
Kreditne delnice...................................... 303-10
London 10 lir sterling.................................124-15
20 frankovec........................................... 9-785
Cekini c. kr............................................ 5-80
100 drž. mark  ...............................  .	.	60-50
Meteorologično poročilo.
| Dan	Čas opazovanja	Stanje baro-motra v ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nobo	Mo-krina v mm
g	7. zjutraj	731-63	4-8	vzh. sl.	obl.	
E	2. pop.	731-89	8-0	»	>	0-00
o CM	9. zvečer	730-32	2-0	szpd.sl.	jasno	
Umrli so:
Dne 19. marcija. Blaž Dolenec, mestni revež, 88 1., Karlovška cesta št. 7, plučni emfizem. — Ana Slapničar, mestna reva, 78 1., Karlovška cesta St. 7, vodenica.
D n 6 20. marcija. Josip Petrovec, gostač, 33 1., Cesta na Grad št. 12, jetika. — Marija Sochor, ka-pelnikova hči, 7 dnij, Cojzova cesta št. 2, ošpice.
V civilni b61nici:
Dn6 18. marcija. nik, 41 1., za kozami.
Dnfi 19. marcija. vsled telesnih poškodb. 17 1., jetika.
Fran Grablovic, bivši urad-
Fran Čern6, delavec, 26 1., - Marija Šušteršič, delavka,
Važno za častnike in vojake!
Vojaške knjige spisal Komel pl. Sočebran, ces. kr. stotnik, se dobivajo v bukvami
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg
na Kongresnem trgu št. 2 r
Službovnik za o. kr. vojstvo, I. in II. del, slovensko, po 30 kr.
Službovnik za o. kr. vojstvo, II. del 30 kr., 111. del 20 kr. (slovensko-nemški). Oarnizonska In stražna služba, 30 kr. (slovensko-nemški).
Bojna služba itd., 40 kr. (slovenski).
Slovnioa vojaška, 1 gld.
Werndljeva puška (slovensko-nemški), 20 kr. Pouk o zemljišči (slovensko-nemški), 20 kr. Osnova vojstva, 20 kr.	(28)	4
1
I
i
Df
H
1
EB
Cesarsko in eksportno
pivo
T7- stelslenicali
priporoča
A. Mayerjeya trgovina piva v steklenicah
v Ljubljani. (1) 51-13
lUni
riMi
P
1
I
I
§
I
Blago za obleke
le iz trajne ovije volne, za moža srednje velikosti
3-10 metrov ( za	gld.	4,96	iz	dobre ovčje	volne;
za < »	»	8,—	»	boljše >	»
jedno obleko 1 »	»	12,40	»	jako fine »	»
Popotne	ogrinjače,	komad po gld.	4,	5,	8
in do gld. 12,— Najfineje obleke, hlače, prevle-kače ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne plašče, tifl, loden, komis, predenino, cheviot, tri-cot, ogrinjače za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča
Jan. Slarofsij 5*^
Ustanovljeno
faTorišlca zaloga ir Brnu.
Vzorkl franoo. Vzorki (ogledniki) razpošilja-vajo se gg. krojaškim mojstrom nefrankovano. Fošiljatve proti povzetji čez 10 gld. franoo.
V zalogi imam sukna vedno za več nego 150000 gld. av. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane mnogo suknenih ostankov, dolzih od 1 do 5 metrov, in sem torej primoran, take ostanke po jako nizkih fabrlšklh cenah razpečavati. Vsak pametno misleč človek mora sprevideti, da od tako malih ostankov ni možno razpošiljati vzorkov na ogled, ker bi marveč vsled nekoliko stotin naročenih teh vzorkov ne ostali v kratkem nijedni vzorki a je torej skozi in skozi sleparija, ako firme sukne-nega blaga inserirajo suknene ostanke; v tacih slučajih so vzorki odrezani od celih kosov a ne od ostankov, torej je namen takega postopanja očividen.	(7)	24-7
Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjavajo ali pak se pošlje nazaj denar.
Dopisi vzprejemljo se v nemškem, ogerskem, češkem, poljskem, laškem in francoskem jeziku.
Najboljša semena!
Velikanska pesa, velikansko korenje, prava, najboljša cesarska senožetna mešanica (trave in detelje), domača in nemška detelja, prava japonska ajda, ona, en malo gostejše sejana, za zeleno klajo posebno izvrstna, kakor tudi druga zanesljiva, kaljiva in najboljša semena priporoča po najnižji ceni
J. R. JPanlin,
(35) 6—2	specerijski	trgovec,
Pred škofijo št. 1, na voglu Špitalskih ulic
Velikanske izgube, katere so zadele veliko londonsko tovarno za železne meblje, Godoridge Brothers and Comp., pri najnovejšem padcu glasgovske banke, so isto tako silno omajale, da je sklenila, tovarno zapreti ter velikansko zalogo, zlasti pri vseh izložbah s zlatimi kolajnami odlikovanih mebljev za četrti del pod tovarniško ceno po polnem razprodati. Prodajam torej pri meni od gori omenjene hiše v zalogi se nahaja-
Postelje so skoro tu narisani slične.
joče čudalepe 400 železne postelje za odraščene (nedosežna krasota za vsako stanovanje in sobo) po baje vi ti, tii še nečuveni smešni ceni, komad le po 8 gld. (prejšnja cena 30 gld. 50 kr.) Izvršujem tudi posamezna naročila, dokler zadostuje zaloga, v vedno izbornih in brezhibnih izvodih takoj proti vpošiljatvi gotovine.
I3vxo;uiiyi
zaloga strojev, Dunaj, Landstrasse, Krieglergasse.
Zlasti spomladi in poleti se železnim posteljam, ker za vse slučaje vedno podajejo varnost zoper mr-čese in nesnažnost, dalje nepokončljivo vztrajejo in se mog6 lehko skupaj skladati, d&je prednost pred lesenimi.	(21)	10—3
Fabriška zaloga
pristnega
tirolskega lodna za gospe in gospode
pri Franu Greilu v Innsbrucku.
Vzorci zastonj in franko; izvršuje se vestno in proti povzetji. (36) 3—1
Balzam zoper ozeblino
od dr. Marinellija
izdeluje G. Piccoli, lekarnifiar „pri angelji", Ljubljana, Dunajska cesta.
Najboljše in najsigurniše osvedočeno sredstvo zoper ozeblino.	(109) 15—11
l*ii Steklenica s kopelišnim praškem 80 kr.	IjT*
S  Zr^
raooooooooooc_.
g V Ameriko
pride najceneje, kdor se obrne na
Arnolda Reifa, Dunaj, 1., Pcstalozzigasso
najstarejša tvrdka te vrste.
Natančneje Izpovedbe in prospekti zastonj. (22) 50—4
xxxxxxxxxxxx
a
ž
c
<D
bo
tu
ci
Ui m
i £
pa •
M ° ?* N m Sh
J °
:	r°
N 'C 0'~ e&
O af S
M J.
a §\*
” s
s >1 s
ja .S n
rt ti.SP
> £ a
O r;
.. c
10
tri
3»,!
I 1
■H . I
<v . ei
g-sjŠ-S.š
,5	®	S
> U!... m -e
M
£
9 '5
>0
CJ od
^ z
71 5
•■M
S O
co
ei
bD
ei
(U
s ! > -
1	g,
p 2 r , is ^ Ki
j*.«9 U fj '5 g'
S -	s a
o - rt
s
•H
o
■?
r-2	>
CQ o ..
..ffS.
•>—» OJ
ti g ° O
S 3
ui O
s
<D .
o gp
<u -
ra a £ N N .
co
T—<
‘O
C
Q
sT>3
. zt > «5
t> W K/2 O *■*
P- N
M
G d
g
■§1
^30
g K .g,
S H
cn
o-S
U S3 - > b
“'O bO i
a
... =3 « S S K g S >• w
»3 .a t m >
* »f c cn m 5
i3« I o!®
•FH OT I M O £
cn ~
«-s J > r? S o a
C O
s.a »"S
-M
m
Račune, nakladne liste, kuverte, vizitke, sploh vsakovrstne tiskovine
izgotovlja v mični izvršbi in po nizkih oenah
tiskarna Kleinmayr& Bamberg
v Ljubljani.
■1». 6CHUTZH>WI<«
>TR0PFEM
Nim ECHT bei
APOTHEKER TRNKOBZV LAIBACH t SIltfKaaf
J.pLTmMczj, lekar pri ,pri zlatem samorop*
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Marljaceljske kapljice
za želodec,
katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo Bredstvo zoper: mankanjo slasti pri Jedi, slab želodec, urak, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobdl, krč v želodou, bitje srca, zabasanje, gliste, bolezni na vranici, na Jetrih in zoper zlato žilo, — 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld. Svarilo! Opozarjamo, da se tiste istlnlte Marijaoeljske ka-pljioe dobivajo samo v lekarni pri „Samorogu“ zraven rotovža na Mestnem trgu v Ljubljani pri J.pl.Trnkoozy-ja. Razpošiljava se lejeden tucat.
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križu ter živoih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „ovetu zoper trganje po dr. Maliču" n zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.
Planinski zeliščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in plučne bolečine 1 steklenica 58 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
(8) 5
Pomuhljevo
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bez-gavne otekline. 1 steklenica 60 kr., 1 velika 1 gold.
19“ Salicilna ustna voda
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kri čistilne kroglice
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže lisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah h 21 kr.; jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gold. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj.
Naročila z dežele izvrše se tekoj v lekarni pri »Samorogu"
Jul. pl. TRNKOCZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani.
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.