D o p i s i. Maribor. (S)ovenska božifinic a.) Družba sv. Cirila in Metoda vzdržuje v Mariboru za slovenske otroke otroSki vrtec, ki ga oskrbujejo čč. šolske sestre. Tem otrokom se je priredila v torek, dne 23. t. m. ob pol treh popoldne božičnica, h kateri je prišlo tudi lepo število slovenskega občinstva mariborskega. Otroci so peli, igrali in prednažali jako ljubko. Odlikovali so se Milka Povalej, Pavla Povalej, Fanika Brandl, Milka Tratnik, Pepca Brandl, Mina Viher, Zofka Breznik, Gabrijel Viher, Edko Povalej, Dragotin Tratnik, Lizika Stehar, Angela Kavčič, Milica Markovič, Edi Kovačič, Jona Štepec, Veronika Šrbela. Nazadnje so se razdeljevala darila, kar je seveda mladim Slovencem in Slovenkam povzročilo največ veselja. Za darila so posebno požrtvovalno prispevali mariborski Slovenci in družba sv. Cirila in Metoda. Studenci pri Mariborn. (SI o v e n c i, n a d a n!) »Kdo je, ki vstaja čez veke na dan«, vzklikajo nasprotniki. V obraz mu poglejte, ali se vam ne zdi znan, ali ni to obraz slovenski, obraz junaka, pred katerim se vam je tresti. Slovenci se vzbujajo in vstajajo. Veselo vest, ki je prineslo mariborskim Slovencem in vsem Božično dete in iioto leto, ]e veselo znamenje pomembnega gibanja okoliških Slovencev. Pred pragom mariborskih tevtonov, v Studencih, ustanonovilo se je društvo, ki bo zbiralo vse Slovence v svoje okrilje in jim budilo narodno zavest. Dne 4. prosinca 1. 1903 priredijo že veselico. Na miloglasne tamburice svirali bodo vuhredaki tamburaši, pevali pa mične pesmice pevci in pevke bralnega in pevskega društva »Maribor«. Katoliško izobraževalno druStvo v Studencih, strah in trepet vseh nasprotnikov in nemčurjev, se obrača z zaupljivo proSnjo do vseh rodoljubov, do vseh slovenako čutečih src, ter prosi, da bi jo, posebno sedaj iz početka podpirali, kakor največ jim je mogoče. Pred vratmi mariborskih Nemcev in nemčurjev mora prospevati društvo, ono mora buditi narodno zavest v okoliSkih Slovencih in potem bo tudi mesto Maribor m o r a 1 o premeniti svoje lice, bode moralo biti s I ov e n s k o. Če pogledamo v Studencih naSe delavstvo, ki so, kolikor jih ni Čehov, sami slovenaki sinovi, in če pomislimo, da bodo ti prej ali pozneje zgubljeni za nas, ako jih ne zbudimo k zavednosti, sprevideli bodemo takoj velik pomen in veliko korist druStva. Delavstvo pridobiti zopet nazaj, zopet ga povrniti v naročje matere Slovenije, to bo delo tega novega druStva. Rodoljubi, prosimo vaa, darujte nam knjige, podpirajte nas gmotno. Dvakrat da, kdor hitro da, pravi pregovor, ne odlaSajte, temveč poSljite nam kmalu kot za novoletno darilce obilo podpore, saj se gre za sveto narodno stvar, da se ne bo naša meja krčila, temveč razširila. Vzamimo krutemu sovražniku podjarmljeno zemljo, rešimo grobove naSih pradedov vednemu zaničevanju. Vi pa delavci, pristopite k druStvu v obilnem številu. Ono bo varovalo in zagovarjalo vaše pravice, vafl slovenski jezik. — Svoje shaiališče imamo, kjer si bodemo lahko brez skrbi potožili drug drugemu svoje križe in težave ter se navduševali za svoj narod. Upamo, da naSa prošnja ne bo glas upijočega t puSčavi, temveč bo našla odmev v vseh slovensko čutečih srcih. V to svrho se Vam že naprej zahvaljujemo za darove in podporo. Naslov, kamor se naj pošiljajo, je: Katol. izobraževalno druStvo v Studencih pri Mariboru. Slovenci od blizu in daleč, dne 4. prosinca pokažite, da se zanimate za nas. Posebno mariborske Slovence proaimo, da nam stojijo na strani v ljuti borbi za našo zemljo. Torej na svidenje 4. prosinca 1903 v Studencih! Sv. Lenart v Slov. gor. (Zagovor.) NaSe bralno druStvo ni naročeno na vsenemško klepetuljo «Marburgerco», zato je udi bralnega društva ne beremo, pa je tudi ne maramo čitati. A plesnjivi dopisun je že skrbel, da smo tudi mi delavski udi zvedeli, da smo grdobi trn v peti. Ti dopisunče vedi, da se mi delavci jako vzviSene smatramo nad teboj in nad delavci tvojega vsenemSkega misljenja. Naš nastop in naSe obnašanje je pošteno in dostojno, kar zabteva tudi bralno druStvo, ki je izobraževalno, kojega udi smo i mi. Ti blatis nas in s tem naše poSteno rokodelstvo, pa spomni se na svojega očeta, ki je mogoče tudi bil delavec; jedel je trd in suh kruh krvavih žuljev in delo so mu gotovo dali Slovenci. Poglej pa na delavce, ki so tvojib misli! KakSni so večinoma ti ljudje? Polni surovega nemSkega vedenja in istotake omike. Kdo napada nas, če ue ti in tvoji somižljeniki; ti goni3 meh in drugi fučkajo. Pomisli le na različne pretepe, ki so jih uprizorili tvoji duSevni bratci! Menda si zvedel, zakotni dopisun, o rabuki pri Avblu, ko so delavci nekega narodnjaka takorekoč teptali, ko je odločno branil in zagovarjal slovensko stvar. Taki so tvoji somišljeniki! Dopisuna pa slovenski delavci pozivljemo, naj nam pove čas in kraj, da bi bili tudi mi slov e n s k i delavci napadali koga in ga tepli. Sram te torej bodi, nehvaležni grdun, zaradi tvoje velike nehvaležnosti proti Slovencem, ki so ti velikoduSno pripomogli do premoženja, in ki že ti zdaj režejo vsakdanjega kruha. Li bi ti popuatil polomljeni «!orSuskasi» obresti in 25%? — gotovo ne, ker si najbrž že pred polomom vzdignil svoje novce. — Pomagaj zdaj kruljevemu nemštvu na noge in ne berači več kot Nemec tako poniževalno in sramotno pri Slovencih, katere po capinsko psuješ. A osveta se že bliža in bo občutljivo potipala tebe in tvoje privržence. Ptuj. (Raznoterosti.) Pri volitvi v odbor trgovskih pomočnikov so letos Se zmagali nemški in nemškutarski pomočniki. Toda slovenski pomočniki ne bodo mirovali, dokler ne zmagajo. — V dvorani, čez katero imajo razpolagati ptujski mestni očetje, bodo na Štefanovo luterani zopet imeli svoje cerkveno opravilo. — Komaj 13 let starega pekarskega učenca Janeza SagorSeka, doma iz Borovec, 80 izročili tukajSnjem c. kr. sodišču, ker je pomočniku iz kovčeka ukradel bankovec za 10 K. Denar je porabil mladi tatič za vožnjo v Gradec in nazaj. — Divjega lovea Franca Berlak, posestniskega sina, so prijeli v Ptuju, ker je 6 ukradenih zajcev prinesel prodajat. Izročili so ga c. kr. sodiSču. — V tukajšnji pekarni mojstra g. Fiirthnerja bi se kmalu dogodila nesreča. Pomočniki in učenci so brez vednosti mojstra nesli iz peči Se žareče oglje v svojo spalnico. Ko so se opravljali spat, odstranili so posodo za premog iz spalnice in Sli k počitku. Razvijajoči plini bi gotovo zaduSili vse, ako se ne bi jeden prebudil in odprl duri in okna. Ko je vse svoje tovariSe zbudil, so bežali na prosto, kjer so vsi zmučeni popadali na tla. Sveži zrak jih je pa kmalu spravil k zavesti. Smartin na Paki. (Še enkrat dr. M a y e r.) G. dr. Mayer, advokat v Šoštanju, je bil zaradi dopisa v št. 49. našega ličta nejevoljen in nam je požiljal v različnih oblikah pojasnila, da jih objavimo. Ker iati dopis samoumevno ni potekel iz naSega peresa, odposlali smo vse doposlane spise dr. Mayerjeve svojemu dopisniku, da nam stvar razjasni in da damo potem tudi g. dr. Mayerju zadoSčenje, ako mu je delal dopis res krivico. Dobili smo sedaj od svojega dopianika aledeče poročilo: >Na Martinovo nedeljo je slovenskonemSka liberalna zveza zbobnala neki shod, katerega 80 se udeležili Nemci, renegati in nekaj — to ie istina — tudi narodnih kmetov, ki pa čudne zveze niso takoj spoznali! Kdo je govoril na shodu? D r. Mayer. Kdo je prišel vkljub slabemu vremenu dne 17. novembra iz ŠoStanja na Pako na volisče, čeravno ni imel volilnepravice? Dr. Mayer. Kdo se je prav pridno gibal ob času volitev med naSimi nasprotniki ? D r. M a y e r. Kdo se je vozil v kočiji, katero je nemški baron dal na razpolago, da ao dovažah one može, kateri bi se sicer zdržali volitve? D r. Mayer. Kdo je šel skoraj zadnji iz volišča? Zopet dr. Mayer. To so torej gola dejstva. Resnica ostane pribita in se ne da ovreči z nobeno izjavo. Tudi Pirtošekovo obžalovanje v zadnji »Domovini« ne spremeni ničesar na stvari. Zalostno resnico more ublažiti d r. M a y e r sam, ako javno obžaluje svoje neprevidno ravnanje. Potem bo vse pozabijeno. Inači pa bodo še dedeci svoiim vnukom pripovedovali: Kakojenemškibaronvpregel v svoj jarem slovenskega advokata in ž njim oral— slovensko ledino.« G. dr. Mayer sedaj menda ne bo več želel pojasnila, stvar je dovolj pojasnjena. Šostanjski advokat torej nili ni volilec v Šmartnu, nima tamkaj nobenib »lokalnih« interesov, a vkljub temu se je vtikal v ondotne razmere. Sedaj pa bi mu naj mi naenkrat verieli, da je bil cel boj pri občinskih volitvah le »lokalnega« pomena!