------    123    ------
Obrtnija.
Umetno staranje lesa.
Z umetno kombinacijo, z bistro hipotezo ali s srečnim slučajem se je že  pojasnila marsikaka  stvar v pri-rodi. Posebno se da po umetnem kemičnem potu marsikaj hitreje doseči,   nego bi stvar  pustili   naravni  pot.    Vsaj smo že danes  prišli do tega,  da še moremo rast rastlin pospešiti ali  pa zadržavati.    Nekaj  podobnega je tudi v nastopnem načinu staranja lesa. Znano je, da so cenjene stare gosli, posebno take, katere so narejene v delarnicah Amatijevi,   Stradivarijevi  in Storinerjevi itd.,   ali na katere je igral dalje kak slavni umetnik. Godci so že imeli tako rekoč  prazno vero,  da je v tacih  instrumentih občutka polna duša,   katera izliva veselje in žalost v milih akordih.    Čudili so se občno, da taka  godala imajo polnejši, mehkejši in plemenitejši zvok, kakor godala današnjega časa. Dolgo so si ubijali glave, kako se je dosegla dobrina teh starih godal.    Da bi jih posnemali,  ali slučajno  prišli tajnosti na sled,  so lesove zakopavali, obešali na zrak in da še celo v dimnik; koliko se je že pisalo o tem,  kako je ta ali oni  odkril tajnost Amatijevo. Pokazalo se je pa, da je bila rešitev stare uganke lažja, nego se je pričakovalo.   Dobrino  starih instrumentov je napravil jedino čas. Ker pa dandanes ljudje še manj hočejo čakati,  je bila naloga v tem,   da to,  kar je storila priroda v stoletjih,   doseči v nekoliko dneh.    Ko je znanost dognala, da je potrebno pred vsem le les dobro izsušiti, in odpraviti vse  smolnate in olnate  snovi,   da se doseže najvišji zmožnost za tresenje,  to je resanance pri godbi, je tehnika že rešila to nalogo, ki ni druzega, kot umetno staranje lesa. Dotični les se zloži v velik železen kotel, tako, da se posamični kosi ne dotikajo, da pridejo s plini dobro v dotiko, in dvanajst ur se   prepuste vplivanju vročega, nekega zraka.   Tako se odpravi poslednja vlaga iz lesa.    Sedaj se kotel   zapre,   zrak z zračno   se-salko iz njega odpravi in napolni s kislikom, kateri se z električnimi iskrani ozonuje. V ta namen sta dve železni žici napeljane po steklenih cevih v kotel, in končujeta se v platinasti osti, mej katerima vedno  švigajo   električne iskre.   Z močnim vplivanjem  ozona se v poldne  doseže, kar priroda dovrši v stoletjih,  to je odstranijo  se smol-, nati deli iz lesa. Tako pripravljajo les za godala s strunami in za klavirje,  da se doseže polen lep glas.    Sicer pa  poslednji   čas z ozonom  tudi   špirit   čiste in skušajo celo kože strojiti.