VESTNIK

Poštni urad 9020 Cetovec Veriagspostamt 9020 Klagenfurt izhajavCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov
P. b. b.

LETNiK XXXV))
CELOVEC, PETEK, 12. MAREC 1982
ŠTEV. 10(2061)
Koroški dan"vLjub!jani
OBČN) ZBOR ZVEZE SLOVENSKiH ŽENA V CELOVCU:
Ve!ikjede!ež žena
v narodnem de!u in v boju za mir in enakopravnost
Tudi ietos so se koroške siovenske žene za mednarodni praznik žena 8. marca zbraie na občnem zboru svoje organizacije, da po eni strani demonstrirajo svojo pripadnost veiikemu, ves svet obsegajočemu gibanju demokratičnih si), ki se borijo za mir, za prijateijstvo med "arodi in za enakopravnost vseh tjudi; po drugi strani pa izpričajo svojo angažiranost kot pripadnice siovenske narodne skupnosti na Koroškem, ki se mora še vedno boriti za uresničitev svojih narodnostnih pravic. Tako je bi) 8. marec dan praznovanja in obenem dan boja.
tičnih žena Marija Kranzi je spomnita na tradicije ženskega gibanja pred in med drugo svetovno vojno ter naglasita, da prav Zveza slovenskih žena sodi med tiste organizacije, ki so tem tradicijam ostale zveste tudi v povojni dobi. V tem smislu je pozvala k solidarnosti z vsemi tistimi silami, ki se danes borijo proti vojni nevarnosti - za ohranitev miru. Predstavnica ženske organizacije v Kranju Zlata Kumer pa je opozorila na dolgoletno tesno sodelovanje med ženskimi organizacijami v Sloveniji ter Zvezo slovenskih žena na Koroškem in kot viden izraz teh stikov izročila spominsko darilo.
O nalogah in delu naše ženske organizacije je spregovorila predsednica Milena Groblacher, ki je najprej poudarila aktivno vključevanje slovenskih žena na Koroškem v široko mednarodno gibanje vseh tistih sil, ki so jim mir, demokracija in napredek srčna zadeva. Omenila je ietošn;^ 40-letnico pregnanstva koroških Slovencev in vključitve v oboroženi protifašistični boj ter obširno prikazala dejavnosti, ki jih razvijajo naše ženske
..Koroški dan" ob koncu minutega tedna v Cankarjevem domu v Ljubtjani je bi) v prvi vrsti namenjen predstavitvi kutturne dejavnosti — obširno poročito o tej manifestaciji objavtjamo na 3. strani. Vendar pa je bita ob tej pritožnosti prikazana tudi cetotna problematika sio-venske manjšine na Koroškem, na zgodovinskem prostoru demokratične obtike predaje obtasti in zibetke stovenske državnosti ter v nekdanjem središču siovenske kuiture. Predvsem na „okrogii mizi" v petek zvečer je bi) izčrpno prikazan kuiturni, gospodarski in poiitični po-iožaj stovenske narodne skupnosti na Koroškem. V podijski diskusiji so sodeiovati predstavniki organizacij in ustanov koroških Stovencev ter predstavniki poiitičnega in kuiturnega živijenja Siovenije. Uvodne ugotovitve je poda) predsednik ZSO dr. Franci Zvvitter; gtavne misii iz njegovega izvajanja prinašamo na 7. strani.
SLOVENC) V )TAL)Ji:
dobatna zaščita
ne pa uzakon!tev diskriminacije in asimiiacije
Predvsem zasleduje krščanskode-mokratični osnutek vodilni namen, da bi slovensko manjšino razdelili na tri različne kategorije, katerih vsaka bi imela posebno „stopnjo" pravic — torej podobno kot je napravila Av-
Ijenja in družbenega dogajanja.
Nadaljnje poročilo o poteku občnega zbora Zveze slovenskih žena, ki mu je po delovnem delu sledilo prijetno družabno srečanje, objavljamo na drugem mestu.
Občnemu zboru Zveze slovenskih žena, ki je zasedal v celovški Delavski zbornici, je izrekel pozdrave tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Fran-ol Zvvitter, ki je zbranim ženskam pestita! k njihovemu dnevu. Menil is, da danes že lahko ugotavljamo, da je ženska v glavnem priznana in spoštovana kot enakopravna z "loškim ter se enakovredno vključuje v aktivnost na vseh področjih družbenega življenja, še posebej is poudaril vlogo in zasluge žensk da področju vzgoje in otroškega Carstva, pri čemer je opozoril na konkretne uspehe, kot se kažejo v obliki otroških vrtcev. V pogledu "a občni zbor ZSO, ki je predviden še to leto, je ženske pozval, "aj se še bolj aktivno vključijo v vsestranske dejavnosti ter se potrudijo, da bodo enakopravno zastopane v vseh forumih naših or-9anizacij. Končno pa je omenil tudi današnje razmere v svetu, ko se devamo stopnjujejo napetosti, ko sboroževalna tekma zavzema vedno "sij pošastne oblike in ko zlasti Srozi strašna nevarnost atomske vojne. V teh okoliščinah je potrebno, da se vse miroljubne in demokratične sile v svetu odločno postavijo v obrambo miru in enakopravnosti med narodi in ljudmi, pri pemer je še posebno važna zavzetost žensk.
čestitke zbranim ženam je izreko! tudi konzul Alfonz Naberžnik, ki to pri tem omenil znani ljudski pre-Spvor, da žena podpira tri vogale d'še. Zastopnica Zveze demokra-
ŠE ENKRAT:
Znači/ne po veza ve
3t7f	?7cbiz; tc^;' .S77!0 v TMŠer?!
/At;; poroča/; o zfMČ;7n;7? povezava/? mer/ ne?M%o7!ac;'oHa/H;7H; orga;;;'zac;-;am; /M Korošbcm ter r/Mnoeb^tre??;;-$t;ČM;???; za*r;;žcrzj;. Pr; tern smo Mgo-tov;/;, e/a sc o/? or/b?*;t;;; teh povezav wars;'^a/ v;e/; $ prav;rw obrazom, bar se je prej sbr/va/o za brmbo nebe posebne ^r/omov/nsbost;". /Va<ča/jrije podrobnost; o te/? povezava/? pa so postaje znane o/? bonen ?n:'n;;/ega ter/na, bo je z/?orova/a borošba por/ružn/cd Pargerjeve NDF.
/Ve borna p;'sa/; o tem, ba; so na zborovanja govor;/; /n babo so n;e</ seboj tebmova/;, bJo se bo Zzbaza/ bo/j „pr;strzo nemšbega" — te n;;-bove /zjave so že r/obro znane /n se o n;;b ne /zp/ača zgab/jat; bese;/. Fo-/;bo bo/j zanbn/ve pa so obo/nosf/, b; bažejo, ;z babšn/b brogov se rebrat;-rajo pr/staš; organ;zae;je, b; jo sp/osno avrščajo na sbrajno Jesn/co po/;-t;cnega spebtra v Avstr;;;,' ;n se z/ast;, ;z babšnega rezervoarja črpa ta organizacija na Aiorošbe?n svoj voJi/ni ba^er.
Po dolgoletnem zavlačevanju se je v senatni komisiji za ustavna vprašanja v Rimu končno začela razprava o predloženih osnutkih zakona za zaščito slovenske narodne manjšine v Italiji. Kakor to dejstvo Slovence
na raznih'področjih'narodnega živ-	^	zadoščenjem, da so s svo-	strija z zloglasnim zakonom o narod-
pm	bojem	le doseglt pristop k reseva-	mh skupinah, ki je glede na stopnjo
nju	svojih	vprašanj, pa se hkrati po-	pravic koroške Slovence razdrobil kar
javlja in veča pri njih zaskrbljenost, na osem različnih kategorij. In da se sedanja razprava ne bi končala z resnično zaščito manjšine, marveč z uzakonitvijo njene	diskriminacije in
asimilacije.
Njihova skrb je brez dvoma upravičena. Sedanja razprava bo veljala različnim osnutkom	zaščitnega zakona, pri čemer pa	so razlike med
osnutki, ki so jih	predložili poleg
slovenske skupnosti še socialisti in komunisti, ter med osnutkom, ki ga je vsebino KF/D-;'et?sbega g/as;7a Fn/ izdelala demokristjanska stranka, ta-Jer F/e/mat. /n bot tret;; v tej zvez; ko velika, da si je težko predstavljati, je posta/ neb; /Vber/e/Zner, svojecasno da bi dosegli sporazum, ki bi bil za babor Fegr;n zat/o/žen za g/as;Vo F/e;- prizadeto manjšino res zadovoljiv. Te žave. matr/Zensta, sicer pa /anbcZonar FPO, razlike so namreč tako ogromne, da Ob takih „izgledih" je pač razum-batere	se je	venc/ar	nave/Zča/	/ber /na	morejo Slovenci —	kakor je v Pri-	Ijivo,	da	se Slovenci	v	Italiji	s	takšno
je bZ/a	prema/o	nemšbonacZona/na^	Zn	morskem dnevniku	zapisal predsed-	rešitvijo	ne	morejo	sprijazniti,	zato
nik Slovenske kulturno-gospodarske bodo s podporo naprednih demokra-zveze v Trstu Boris Race — samo upati, da bodo „uspeli prepričati Krščansko demokracijo, da odstopi od stališč, ki prav gotovo ne delajo časti in mečejo temno senco na njen demokratični značaj".
podobnosti med avstrijsko ..rešitvijo" ter načrti italijanske desnice je še dosti več: v enem in drugem primeru gre za 25-odstotno mero; tu in tam manjšina ni zaščitena pred asimilacijo, marveč jo nasprotno ..zaščitni zakon" naravnost sili vanjo; ne pri nas ne v Italiji pravice manjšini niso priznane po objektivnih kriterijih in na njenem avtohtonem ozemlju, marveč po subjektivnem priznavalnem načelu itd. Na kratko povedano — manjšinska varstvena določila niso v zaščito manjšine, marveč v zaščito dr-
je presek/ b R;;rgerjet?Z ZVDF.
Že te/? neba; drobcev meče značilno /ač na /;;;J; Zn broge na Koroš-bem, b; se tabo rac/Z trbajo na sz?o;a „^omot?ZnZ zvesta" prša, pa se potem s;7no razburjajo, če b;/o oi/briva njihove r/abozine sorodstvene vezi.
tičnih sil nadaljevali boj za dosego resnične globalne zaščite. In v tem boju jim koroški Slovenci zagotavljajo bratsko podporo in solidarnost.
Madridski sestanek Odbor Združenih narodov do jeseni
obravnaval manjšinsko politiko Avstrije
Kot „prvi drže/ni govornih" /to je menda predsednib) borošbe NDP je nastopi/ ing. Franz StOKrac, stari znanec iz tabo imenovanih „domov;'n-sbih" organizacij, saj je bi/ do/ga /eta na vodi/nem podpredsednišbem po/o-ža;a tabo pri brambovcih babor pri č/eimatdiensta, v baterem je po/eg tega ime/ še /anbcijo deže/nega organi-zacijsbega re/erenta. Za svojega taj-niba si je izbra/ Friedricha Pegrina, prav tabo znanega ..pristnega Korošca", bi je svoječasno odgovarja/ za
Odbor OZN za odpravo vseh ob)ik rasne diskriminacije, ki trenutno zaseda v Ženevi, je ta teden med drugim obravnava) tudi poročiio avstrijske viade o izvajanju obveznosti, ki jih je Avstrija prevzeta z raznimi mednarodnimi dokumenti giede odprave vseh obiik rasne diskriminacije in spoštovanja čiovekovih pravic.
V razpravi o poročitu Avstrije je biio govora predvsem o avstrijski manjšinski poiitiki ter so se čiani odbora pri tem iahko opirati tudi na staiišča neposredno prizadetih. Zveza siovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Siovencev sta namreč čiane odbora znova opozorita na poiožaj narodnih manjšin v Avstriji. V posebnem pismu sta spomnita na svojo viogo iz teta 1980, v kateri sta temu forumu Združenih narodov izčrpno toimačita diskriminacijski značaj in po-stedice sedanje ureditve manjšinskega vprašanja potom tako imenovanega zakona o narodnih skupinah, obenem pa poudriia, da se poiožaj manjšin v Avstriji od takrat nič ni spremeni) in predvsem nič iz-boijšai.
Podrobneje bomo o tem vprašanju poročati drugič, ko bodo znane podrobnosti o poteku razprave.
Madridska konferenca o evropski varnosti in sodelovanju se je — kakor smo že poročali — znašla v resni krizi fer je le zasluga neuvrščenih in nevtralnih držav, da se ni povsem razbila. Dokončna odločitev o njeni nadaljnji usodi bo sicer padla šele danes, vendar je že gotovo, da bodo sklenili odložitev konference do jeseni ter določiii tudi datum, kdaj se bo delo spet nadaljevalo.
Večmesečni premor naj bi države-udeleženke madridske konference izkoristile za posvetovanje o možnostih nadaljnjega poteka dialoga. Opazovalci menijo, da bo to tudi uspelo, ker so si menda vsi edini, da se pogajanja nadaljujejo in da bi skupaj sestavili uskladen in vsebinsko bogat sklepni dokument. Pri tem ne gre le za ohranitev .helsinškega procesa", temveč tudi za voijo predstavnikov 35 držav, da se madridsko srečanje uspešno konča s sporazumom o obogatitvi konference o varnosti in sodelovanju v Evropi.
PS)H!ATER DR. RtNGEL O NARODNOSTNEM POLOŽAJU NA KOROŠKEM:	OD 20. DO 25. MARCA V CELOVCU:
Strašno je, če pojmujejo uporabo materinega jezika že kot sovražen akt
Avstrija se ničesar ni naučita iz zgodovine. Narodi so teta 1918 odvzeti Avstro-ogrski monarhiji tegitimacijo za vodenje večnarodne države. To so upravičeno napraviti, ker pač država ni bita kos takšni natogi, je dejai prejšnji petek na otvoritvenem referatu 7. Rožanskega izobraževainega tedna dunajski psihiater dr. Erwin Ringet v Šentjakobu. Ringe), ki je angažiran in kritičen kristjan, je s takšnim giedanjem potrdit, da skuša povezovati čim boij družbeno dogajanje z duševnim razvojem posameznega čtoveka. Zato je v svojem predavanju o psiho-toškem poiožaju manjšine in večine na Koroškem zavzet žeto kritično statišče do avstrijske manjšinske poiitike, prav tako pa je svarit manjšino pred reakcijami, ki jo privedejo v resignacijo in pasivnost.
14. sejem „Gast"
V času od 20. do 25. marca bo na cetovškem sejemskem razstavišču spet strokovni sejem gastronomije in turizma „Gast 82". Že štirinajstič po vrsti bodo imeti domači in tuji obiskovatci pritožnost, da si ogtedajo pestro razstavo vseh tistih potrebščin, ki sodijo k področjem tujskega prometa in gostinstva — torej gospodarskih panog, ki morajo biti še posebno „na tekočem", če hočejo, da bodo pri-vtačne.
Ceiovški sejem „Gast" zato poiaga posebno važnost na to, da interesentom predstavi vse novosti. To vetja za tehnično opremo, za modernizacijo, za razširitev in za vzdrževanje turističnih in gostinskih podjetij, kjer bo ponudba spet segata od strojev za vetike kuhinje preko pribora do opreme tujskih sob. Pomembno mesto pa zavzemajo tudi posebne razstave in prireditve, na primer mednarodno tekmovanje v pripravijanju mrztih ptošč, mednarodno tekmovanje miadih kuharjev, strokovna zborovanja o turizmu ter posebne razstave pekov, vrtnarjev, cvettičarjev, drevesnic, pivovarn in podobno.
Strokovni sejem gastronomije in turizma je v prvi vrsti namenjen ..strokovni" pubiiki - interesentom iz tistih pokiicnih skupin, ki so boij ati manj povezane z gospodarskimi dejavnostmi gostinstva in tujskega prometa. Razumtjivo pa nudi marsikaj zanimivega tudi za širšo javnost in bi tukaj še posebej omeniti mednarodno tekmovanje mta-dih kuharjev, ki bo v okviru cetovškega sejma prirejeno že enajstič. Tudi tetos se bodo strogi žiriji predstavita tri moštva: Avstrijo bodo zastopati mtadi kuharji iz Gradiščanske, iz Nemške demokratične re-pubtike pride skupina iz vzhodnega Bertina, iz Jugostavije pa bo prvič sodetovata ekipa iz Osijeka. Vsako moštvo ima v okviru tekmovanja na razpotago dva dneva: prvi dan nastopi z mednarodnim menujem, drugi dan pa predstavi nacionaine speciaiitete iz svoje domovine.
S pestro paieto strokovnih prireditev ter z bogato ponudbo naj-raztičnejših potrebščin in btaga bo strokovni sejem „Gast 82" ob so-detovanju btizu 800 razstavtjatcev iz števitnih držav brez dvoma spet prireditev, ki bo pritegnita širok krog obiskovatcev.
Zgolj
z osebnimi rošadami
se O VP ne bo pribori/a do p o Jožaja voddne sfranJre
Dvakrat je dr. Ringel v zadnjem času že predava! na Koroškem. Tokrat se je posveti! psihološkim mehanizmom, ki obvladajo odnose med večinskim narodom in manjšino. Razmerje med večino in manjšino je primerjal z razmerjem med starši in otroci, pri tem pa poudaril, da bi morali zapovedi .spoštuj očeta in mater' dodati tudi še zapoved: spoštuj otroka. Po temetjitem študiju koroškega vprašanja in po temeijitih pogovorih s prizadetimi je prišei do zaključka, da večina manjšini ne daje zadostne pomoči in podpore. Pritisk, ki ga izvajajo na slovensko narodnostno skupnost, pa je razložil z mehanizmom projekcije, v katerem prenaša močnejši (oz. prizadeti) vse svoje slabosti na slabšega. Dotični sam pri sebi ne najde nobenih senčnih strani, vso krivdo za težave in probleme, ki jih ima pa zvali na slabšega. Pri svojem opisu teh mehanizmov je navedel vrsto takšnih projekcij, ki jih iahko zasledimo v zgodovini evropskih narodov, tako je prebral zapisek nekega nemškega nacionalističnega pesnika iz prejšnjega stoletja, ki je pripisoval nemškemu narodu vse dobre lastnosti, francoskemu pa vse slabe.
Odnosi med večino in manjšino so dostikrat iracionalni, ni jih mogoče obvladati z razumom, je dejal Ringel. Vladajoči pa so vedno delati in delajo s strahom in izrabljajo ta iracionalna čustva. Heimat-dienst je Ringel uvrsti) med tiste organizacije, ki vedno ogrevajo ta strah. Pod takšnimi pogoji nastane
vzdušje, v katerem se zlahka razvijajo duševne bolezni, vzdušje ki moreče vpliva na manjšino.
Slovence je svaril pred tem, da pri ocenjevanju večinskega naroda le-tega ne vržejo v en koš, še bolj pa jim je prigovarjal, da naj se ne podvržejo številnim pogubnim mehanizmom, saj je zelo razširjeno, da se čuti nekdo, ki ga stalno zapostavljajo, zares manjvrednega. Tudi izguba identitete je takšen mehanizem, največkrat nastane z zanikanjem narodnosti in jezika. Vedno spet pa je opaziti tendenco kola-
boracije z močnejšim je dejal dr. Ringel, škodljiva za manjšino pa je prav gotovo tudi zagrenjenost, zapiranje vase in izolacija, ki privede do duševnih in telesnih ukvar.
Za zbliževanje med manjšino in večino je po njegovem mnenju najbolj pomemben odprt razgovor, ki pa mora sloneti na tem, da oba partnerja skušata razumeti jezik drugega. Dunajski gost to ni razumel samo v prenešenem smislu, temveč je pri tem mislil dejansko tudi na slovenski in nemški jezik. Kar se tiče šole pa je poudaril, da to ne sme biti samo inštitucija, kjer se otrokom posreduje izključno faktografsko znanje, temveč mora postati kraj, v katerem se mladina uči skupnega življenja in premagovanja težav.
Posebno v diskusiji v manjšem krogu (v soboto v društveni sobi) je dr. Ringlu uspelo ustvariti zelo odprto vzdušje, v katerem so ljudje pripovedovali o hudih duševnih posledicah težke manjšinske situacije, prispevalo pa je tudi k spoznanju, da le samozavestno nastopanje narodnostne manjšine, da samo odpor in uveljavljanje slovenskega jezika koristita pozitivnemu, svobodnejšemu razvoju tako vsakega posameznika in celotne skupnosti. V tej zvezi je predavatelj zavrnil vse tiste, ki vidijo rešitev v tem, da slovenski jezik izgine, svaril je pred ..gnilim mirom", saj ta ne pozna dejanske svobode. Poudaril je pomen vsakega jezika in dejal, da je strašno, če nekateri že uporabo materinega jezika pojmujejo kot sovražen akt. Zato je odločno zagovarjal pravico do uporabe materinega jezika.
Dr. Ringel je prišel kot prijatelj koroških Slovencev, kot svobodomiseln človek, ki ga je njegov poklic in njegovo človeško mišljenje privedlo do tega, da se ne ustraši nobenih oblasti in ki vsakemu pove svoje prepričanje v obraz. To so čutili vsi navzoči. Sam pa je dejal, da ga je veselilo, če je s svojo navzočnostjo in svojimi izvajanji mogel dvigniti moralo manjšine. Povedal pa je tudi, da je sam mnogo pridobil.
^vstrijs^g /jKf/s^d strani s^r/?Z vs<zj Z<! svojo pM/d/c/tetO; Za ^OMfC 7n/nK-/fg%	je pripntvi/g svoj p%rtijs^i
^OMgres, r/a Jv na MjfTM /zpovet/^/a, ^a^o s/ p)'e<fst%v/j% J?ot/očo po/it/^o v zlvstr/jZ. TozJa ^aj Movegg v /?ZstvK Tzž zTTzc/a Mzč porfčJatz, zrzarvfč je po-zzav/ja/a že zzzazza ge$/a.
Po rzjezzezzz zTzzzezzja socza/zTfzcna $tran^a Mzenz/a zzz Teč zzzzožzza, </% Z?Z še TMprej TozJz/a zčržavzze pos/e, žaro so potre/?He čzzzz/zrejjzzje vo/Ztve. Go-spozJars^a po/ZtiJ;% je Jvzje popo/rzofTM zza Tzapacfzr potZ — et/Zno pr^vZ/rtZ recepf ona OVP, zn ra se g/asZ, &z je za grazčzzjo ^ozzjerezzčzzega eezzfra rza Dzzzzaja pret/vZt/enZ zčezzar tre/?% por%-J?rfr v c/rage zzarrzefze. ččaMzzz naj Jv Jv/r rZ nanzezzz, je ot/vZsno oz/ vsa^o-^rafnega gOTorzzz^a OVP; ez/en Jzoče vec stanovanj, z/ragz več z/eJovnzJz nzesr, tretjz več z/enarja za varstvo o^o/ja ztz/., jzač vsaAo^rat oz/vzsno oz/ tega, pret/ ^aMnzzn Joraznozn ez/en a/z' z/rzzgt govor/. Ez/znz so s/ prez/stavnz^z /jaz/s^e stranke ez/zno/e v oz//:/anjanja konferenčnega rentra, kar kkrafr Zz-z/aja njzkovo provzneza/nost, kar se tz-ce razaznevanja za szrso znez/naroz/no /zo/ztzko. Prav tako, kakor se z/anes zaganjajo protz konjerenčnezna centra, so se še prež/ nez/avnzzn potego-va/z za nakap vojaški/? /eta/, ki ki avstrijski proračan enako okrezneni/i, avstrijsko varnost pa niti za pičico ko/j zavarova/t kot oznenjent konferenčni center.
A/ock je torej napovez/a/ koj kon-ferenčnezna centra ter zakteva/ čim prej nove z/ržavnozkorske vo/itve. Po je v kistva po/itzena izpovez/ OVP-jevskega kongresa in ..avstrijskega znoz/e/a", ki je ki/ sprejet na tem kongresa. Skromnosti te ZzpovrdZ pa se je očitno zaver/a/a taz/z sama voz/i/na garnitara OVP, ki je svojo vsekinsko revščino skaša/a zato przkrztz z manevrom, ki je v Avstriji vez/no z/e/e-žen posekne pozornosti.' žrtvovati kakšno voz/z/no oseknost in na njeno mesto postaviti novo. V takšnik roša-z/ak je /jaz/ska stranka že z/okaj izka-šena — žrtev tega kongresa pa je ki/ z/osez/anji genera/ni tajnik stranke Sixtas Panner, ki ga je nas/ez/i/ z/anaj-skz oz/vetnik A/ickne/ Graff.
Zamenjava na tem pomemknem strankinem po/ožaja pomeni krez z/voma več kot samo izmenjavo z/o/o-čene oseke. Proti Pannczja sta se v zaz/nj.k /etik postavi/i prez/vsem in-z/astrija in gospez/arska zveza; Pan-
ner sam je ki/ ez/en zaz/njik re/iktof nekz/aj ze/o vp/ivne kmečke zveze V voz/stva /jaz/ske stranke. Z njegovz? e/iminacijo je OVP e/iminira/a vp/Zv kmečke zveze in se kkrati zneki/a po-/itika, ki svoje pos/e ni ravno spretno voz/i/ (saj ga je ce/o poz/prez/sez/nik SPO P/ecka nekoč ironično imenova/ „našega č/oveka v /jaz/ski stranki").
Vez/no, kaz/ar se je vrte/ voz/i/ni karase/ OVP (in tako vrtenje je na-vaz/no znak z/o/očene krize v stranki), so si konservativni s/oji ve/iko oketa/i oz/ novega fankcionarja, očitno mnenja, z/a genia/en č/ovek /akko sam oz//oča o po/itiki a/i vsaj o iziz/a prikoz/njik vo/itev. Pako „neoz/visni" tisk taz/i tokrat ni varčeva/ s kva/isa-njem.- končno je priše/ z/o oz//oči/ne fankcije ..energičen", ..ofenziven", „neastrašen" — in kaj je takik az/jek-tivov še več — mož, ki ko v/az/i po-kaza/, kje z/a je /jaki kog z/oma. Po-sekno priporoči/o za Graffa (ki se je izkaza/ taz/i že kot zagovornik KEP) to gotovo ni; Paas je ki/ svoječasno z/e/ežen poz/oknik vnaprejšnjik priznanj in je k/jak tema konča/ v naj-ko/jšem primera kot tragikomična fi-gara in epizoz/a v avstrijski notranji po/itiki.
A/enz/a je Graff A/ockova izkira, s katero se ni že/e/ zameriti nokeni /jaz/skostrankarski organizaciji; novi genera/ ne prikaja iz vrst kmečke zveze, ne iz inz/astrije in taz/i ne iz go-spoz/arskega zz/raženja, marveč je kot oz/vetn.k zastopnik tako imenovanik „svokoz/nik pok/icev". Po po eni strani krepi njegov po/ožaj, ker ni niko-mar oz/govoren; toz/a po z/ragi strani taz/i nima nokenega organiziranega za/ez/ja, kar spet vk/jačaje nevarnost, z/a ko, kakor je ki/ izkran, /akko taz/i spet oz/stav/jen — in ravno to še ni-ko/i ni ki/a posekna novost v perso-na/ni po/itiki /jaz/ske stranke.
5icer pa Graff očitno taz/i sam ne ze/i posekno z/o/go ostati v fankciji genera/nega tajnika /jaz/ske stranke. Ok svojem nastopa je povez/a/, z/a ko prikori/ A/ocka ^o/ožaj prikoz/njegzt zveznega kanc/er;a — če ma to ne aspe, ko mora/ pač priznati, z/a njegova pok tika ni aspe/a. //ok, ki si ga je s takšno napovez/jo postavi/ sam, je torej ze/o kratek, kajti zgo/j z osek-nimi rosaz/ami, ki naj ki prikri/e po-/iticno impotenco opozicijske stranke, ()VP ??e ko z/oseg/a niti re/ativne večine, kje torej še/e akso/atno.
frater.
Hovek naj bo središče našega de!a
Nesporno dejstvo je, da je prisotnost predstavnikov slovenskih organizacij na terenu „močna" pravzaprav le takrat, kadar so razne volitve. Res močno prisotni na terenu smo bili v letih 1976 in 1977, torej takrat, ko je bil tudi pritisk največji.
Ne bom povedal nič novega, če ugotovim, da je prisotnost na terenu le ob volitvah in drugih „posebnih" priložnostih premalo. Marsikaterega rojaka smo že izgubili zaradi tega, ker smo govorili, kot da se trese gora, rodila pa se je le miš. Tudi s stalnim apeliranjem na ljudi, s pozivi in sploh s pristopi, ki ljudi obravnavajo le kot objekt in ne kot subjekt, ne moremo in ne bomo uspeli.
Zadnja leta akcijskega dela na terenu nas učijo sledeče: V krajih, kjer nam je uspelo zaktivirati sposobnosti in pripravljenost ljudi, ki poznajo domače razmere in potrebe, tam so zaživele tudi nove dejavnosti, tam domačini takorekoč brez stalne pomoči iz centrale v pravem pomenu besede samoupravno organizirajo, izgrajujejo in izvajajo kulturno, gospodarsko, športno, mladinsko in ne nazadnje politično dejavnost. V takih krajih tudi narodnopolitično napredujemo, beležimo večje število prijavljenih otrok k dvojezičnemu pouku ter povečano aktivnost na vseh področjih družbenega dogajanja. V krajih, kjer centrale — politične, kulturne in tudi zadružne — od časa do časa milostno delijo kakšno finančno pomoč in ljudem ne pomagajo, da bi se sami z lastnimi silami in močmi konkretno lotili domačih problemov, pa je aktivnost manjša, tam stagniramo ali celo nazadujemo.
Naš cilj ne sme biti samo konservacija trenutnega stanja; prizadevati si moramo, da zastavljene akcije in delo vodijo do novih kvalitet, do narodnega in družbenopolitičnega preporoda. Pri tem nas zgodovina uči, da smo dosegli vedno samo to, kar smo sami ustvarili s požrtvovalnim delom ali si priborili v trdi borbi — vsi drugi „nauki" in ..ideologije" so v preteklosti odpovedali in bodo tudi v prihodnje.
Ko gledamo našo narodnopolitično situacijo iz tega zornega kota — in to je edino realistično —^ potem se moramo zavedat:, da je naše najmočnejše orožje razgledan, demokratično orientiran in na vseh področjih aktiven član slovenske narodne skupnosti, pa naj bo
delavec, kmet, nameščenec, izobraženec, mladinec, študent, vernik, socialist, komunist ali strankarsko nevezan — skratka človek kot subjekt. To velja za posameznika in hkrati za različna društva kot izraz kolektivnega kontinuiranega narodnopolitičnega dela.
In prav naša največja moč — človek je bil v preteklosti pogosto pozabljen ali pa obravnavan bolj kot izvajalec sklepov, sprejetih na višjih nivojih. Zato se ne smemo čuditi, če so naši ljudje v nekaterih narodnostno ogroženih delih pasivni in užaljeni, saj so morali ob stalnem političnem in socialnem pritisku pogosto prenašati še malomarnost in neupoštevanje s strani central v Celovcu.
S krajevnimi odbori, ki so bili ustanovljeni v zadnjih mesecih, ima ZSO dobre izkušnje. Povezava med terenom in centralno pisarno v Celovcu je boljša in predvsem stalna. Na sejah krajevnih odborov domačini obravnavajo najbolj pereče probleme v domačem kraju, in to od narodnostnih preko gospodarskih do komunalno-političnih vprašanj. Vedno bolj pogosto se morajo sestankov krajevnih odborov udeleževati tudi tovariši in tovarišice, ki so prej le bolj redko prišli na krajevne sestanke. Predvsem pa se ljudje, ki sestavljajo krajevne odbore, vedno bolj počutijo in obnašajo kot subjekti, ki se zavedajo, da niso oni zaradi centrale, ampak da mora biti centrala njim na razpolgo.
In kako naprej?
Če nam bo uspelo na podlagi odprtih narodnostnih problerrsov celotne narodne skupnosti na Koroškem in še posebej na osnovi neštetih krajevnih problemov, s katerimi se naši ljudje in sploh ljudje na Južnem Koroškem dnevno srečujejo, nakazati ustrezne rešitve in pri tem zmobilizirati in zaktivirati skrite sile pod geslom, da mora biti človek samostojen in samozavesten subjekt in kreator politike v svojem domačem kraju, ne pa le poslušen opazovalec in izvajalec direktiv iz central, potem se nam ni treba bati težkih nalog, ki nas čakajo v prihodnjih mesecih in letih. In če bomo ob taki usmeritvi uspeli voditi še široko frontovsko politiko, ki drugače mislečih ne izključuje, ampak se bori za vsakega posameznika, potem tudi uspehi ne bodo izostali.
dip!. inž. Fe!ihs Wieser
tajnik ZSO
V CANKARJEVEM DOMU V LJUBLJAN!:
/!v im aviemtieem prikaz
Koroške
Kot živ in avtentičen prikaz slovenskega kuiturnega utripa in delovanja na Koroškem je minuto soboto izzveneia dvodnevna predstavitev koroških Siovencev v giavnem mestu Siovenije. Osrednji poiitični dogodek v okviru petih prireditev je gotovo bita okrogia miza o sio-venskem enotnem kuiturnem prostoru v petek zvečer, medtem ko je Po kulturno-umetniški piati osrednji nastop v soboto zvečer, ki ga je neposredno prenašata tjubtjanska tetevizija, bit višek zamejskih dni v Ljubljani.
Okrogla miza v Okrogli dvorani Cankarjevega doma — tudi vse ostale prireditve so bile v tem no-vsm kulturnem centru — je bila posvečena tematiki enotnega slovenskega kulturnega prostora. Pod vodstvom Sandija Čolnika je diskutiralo trinajst razpravljalcev z obeh strani meje. Uvodoma sta predsednika obeh slovenskih osrednjih or-Sanizacij dr. Franci Zvvitter in dr. Matevž Grilc zarisala poiitični okvir 'n opredelila sedanji narodnopolitični trenutek koroških Slovencev. Ob tem je dr. Franci Zvvitter pod-črtal anomalijo avstrijske manjšinske zakonodaje, ki bolj ščiti pravico do asimilacije, namesto da bi ščitila manjšino pred njo, in naštel številne primere, kako ta zakonodaja koroške Slovence prikraj-šuje za temeljne pravice. Poudaril Pa je pripravljenost za dialog s pristojno vlado in tudi za kompromis, kolikor je mogoč, dopusten in sprejemljiv brez škode za osnovne pravice in nadaljnji obstoj in razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Dr. Grilc je po prikazu raznarodovalnega značaja avstrijske manjšinske zakonodaje na osnovi tristrankarskega sporazuma kot bistveno ocenil vsestransko Podporo matičnega naroda, dodal Pa je, da bi v razvijanju dobrososedskih odnosov koroški Slovenci korali postati dejavnik. Podobno jo dipl. inž. Feliks VVieser poudarit, rta so Slovenci na Koroškem lahko most med državama, nočejo pa biti most, po katerem bi drugi hodili. Predvsem v razpravi o kulturnem delovanju slovenske narodne skup-hosti pa je prišla do izraza dinamičnost tega področja, kjer se bolj m bolj pojavljajo nove oblike dela. Pesnik Ciril Zlobec je v tej zvezi Postavil zahtevo, da se mora enot-
ni kulturni prostor utrjevati tudi prek različnosti in polemičnosti, in poudaril, da se narod lahko ohranja le do tistega trenutka, dokler ima moč, da se upira pritisku, da se pokaže enakovrednega tudi z vidika njegove ustvarjalnosti.
V tem smislu je brez dvoma tako okrogla miza sama kot predvsem
Razgovori z !jub-ijanskim županom
V soboto dopoldne so se predstavniki	slovenskih
osrednjih organizacij v ljubljanskem rotovžu sestali tudi s predsednikom skupščine mesta Ljubljane Marjanom Rožičem in sodelavci. Koroški Slovenci so se pogovorili s predstavniki mesta Ljubljane o števtlnih vprašanjih, ki zadevajo medsebojno sodeio-vanje na kulturnem, gospodarskem, športnem in političnem področju. Obe strani sta ob tem poudarili, da mora manjšina kot subjekt biti udeležena v vseh kontaktih, ki jih goji slovensko glavno mesto s sosedno Koroško in Avstrijo.
na samopomoč, prav gotovo ni mogoče reči, da prenavljanje kulturne dejavnosti gre na račun avstrijske zakonodaje.
Pri okrogli mizi so poleg imenovanih sodelovali še Tomaž Ogris, Lovro Kašelj, Filip VVarasch, Janko Malte, Reginald Vospernik, Danilo Turk, France Štiglic, Jože Ostrman in Jože Hartman. Morda bi drugič kazalo, krog razpravljalcev skrčiti na manjše število, da bi bilo več prostora za neposredno razpravo.
Prava manifestacija kulturne dejavnosti koroških Slovencev pri Žili, v Rožu in Podjuni je bil sobotni nastop ansamblov, zborov in posameznih izvajalcev, ki je do zadnjega kotička napolnil Srednjo dvorano Cankarjevega doma. Na televizijskih ekranih pa so nastop lahko spremljali po vsej Sloveniji in preko njenih meja. Ne kaže zgubljati besed o posameznih nastopajočih, vsi so pokazali, da se lahko s svojim delom postavijo tudi v kulturni metropoli slovenskega naroda. Posebej omeniti bi bilo morda le raznolikost in barvitost sporeda, ki ga na podobnih osrednjih prireditvah v Celovcu včasih pogrešamo, in tempo, ki ni pustil prostora za duhamorne in nerodne odmore med posameznimi nastopi. Gotovo bi bilo mogoče povedati tudi kako kritično, ki pa celotne manifestacije nikakor ne bi okrnila. Tako je v veznem besedilu ob obilici znanih in manj znanih imen iz koroške kulturne panorame manjkala še marsikatera znana osebnost. Prav tako bi se kazalo zamisliti ob prikazu ziljskih plesov, marsikomu pa se postavlja tudi vprašanje, ali ne bi osrednji nastop raje končali z bolj optimistično pesmijo, namesto s „himno", ki je sicer koroška, ki pa morda le preveč izziva sentimentalne občutke, ki bi se jih radi v zvezi z našo skupnostjo znebili. V celoti vzeto pa lahko rečemo, da so vsi sodelujoči pristno in kvalitetno prikazali našo ustvarjalnost in da se nikomur ni treba sramovati za svoj nastop.
Dober odziv pri občinstvu je imela tudi gledališka predstava odra „mladje" s humoresko Hodi de Bodi, ki so se ji predvsem mladi v publiki od srca nasmejali. Šmihel-ski lutkarji s predstavo Ringa, ringa, raja pa je navdušila številne otroke s starši.
dvodnevni krog prireditev v Ljubljani pokazal, da slovenska narodnostna skupnost na Koroškem to moč do ustvarjalnosti, ki je hkrati moč in volja do življenja, ima, kajti značilno je, da prihaja do večjega razmaha kulturnega dela ravno v dobi, ko avstrijska država skrajno restriktivno obravnava manjšino. Sedaj, ko manjšina ob podpori matice črpa iz svoje moči in se opira
V	petek na večer so ob otvoritvi razstave — v organizacijski naglic) se je sicer zgubila predstavitev razstavljajočih slikarjev — predstavili s kratkimi teksti koroške književne ustvarjalce, za vezni tekst pa je poskrbel dr. Pavle Zablatnik. Razstava v spodnjem preddverju Cankarjevega doma bo odprta še ves teden, kazalo pa bi razmisliti, ali bi jo postavili še kje drugje.
V	tem preddverju je za zaključek koroških prireditev avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Georg VVeiss v soboto zvečer priredil sprejem za vse nastopajoče.
P. W.
AULA SLOVENICA
Vljudno Vas vabimo na otvoritev razstave grafik akad. slikarke
Tince Stegovec
v ponedeljek 15. marca 1982 ob 19. uri.

Razstava bo odprta do 2. aprila 1982, od ponedeljka do petka od 13. do 17. ure.
Prisrčno vabljeni!
„Du!ški zvon"
Vsak pojav, ki opozori na našo prisotnost, je izraz naše življenjske volje. To posebno velja, če kakšno življenjsko znamenje prihaja z roba našega etničnega prostora. Zato s posebnim veseljem poročamo o izidu prve številke revije .Dulški zvon", katerega namen je biti glasilo rojakov v Ziljski dolini in se tudi ukvarjati z umetnostjo, literaturo, narodnostjo, politiko, kritiko in prosveto. S tem si je urednik „Dul-škega zvona", Vincenc Gotthardt postavil širok spekter, ki bo brez dvoma zbudil pozornost bralca, ki bo revijo dobil v roke.
Da gre ob tem za resno prizadevanje, potrjuje prva številka, ki že nakazuje ambicije kvalitetne revije — kar je uredniku tudi uspelo. To velja tako za grafično zasnovo kot za vsebino. Prav je, da urednik gleda široko, da je v revijo vključil tudi predstavitev kulturnega delovanja drugih ljudi s Koroške, čeprav ,Dulški zvon" želi biti pričevalec svojega kraja, ljudi Ziljske doline, zlasti iz okolice Šmohorja. Tako zatrjuje urednik Gotthardt v svojem uvodnem članku. Sicer pa prvo številko posveča likovni umetnosti in bralcem predstavlja mladega slikarja Valentina Čertova iz Sel, osmošolca slovenske gimnazije v Celovcu.
Seveda tu ne moremo mimo komentarja ZVONA izpod peresa V. Gott-hardta, ki resno opozarja na narodni položaj naših rojakov v Ziljski dolini
- g!as iz Ziije
in na odnos političnih predstavnikov do tega predela našega naselitvenega prostora. Zato želimo, da bi DULSKI ZVON kar najbolj glasno bil plat zvona, da bo njegova beseda našla širok odmev.
Ugtedno čtanstvo
Božidar Jakac, znani slovenski slikar in grafik, je pred kratkim bil sprejet kot redni član Evropske akademije znanosti, umetnosti in književnosti. O njegovem sprejetju v ta visoki forum je akademika Jakca obvestil predsednik te ustanove Raymond Daudel. Imenovana akademija trenutno šteje 118 članov, med njimi je večina še živečih Nobelovih nagrajencev. Član akademije lahko postane priznan umetnik, ki je dopolnil najmanj 65 let.
Akademski slikar Božidar Jakac je prvi Jugoslovan, ki je postal redni član Evropske akademije znanosti, umetnosti in književnosti. Božidarju Jakcu k sprejetju v to ugledno članstvo iskreno čestitamo.
Nova števitka ^Mladega roda«
Vedno smo veseli, kadar ga dobimo v roke — Mladi rod namreč, šolski list za koroško mladino, katerega izdaja konzorcij učiteljev na dvojezičnih šolah Koroške. Tokrat gre za številko 7-8, oz. za meseca marec in april 1982 in, kot je znano za 31. letnik Mladega roda.
Že mnogokrat smo obširno poročali o tem izredno pomembnem glasilu za šolsko mladino ljudskih in nižjih razredov srednjih šol. Zato naj bo tokrat le zabeleženo, da je tudi nova številka Mladega roda izredno pestra in bogata po vsebini kot tudi po umetniško dovršenih ilustracijah. Vendar ne moremo mimo razveseljivega dejstva, da se med stalnimi domačimi sodelavci pojavljajo še nova imena. Tako smo v tej številki med avtorji zasledili tudi prispevke pesnice Milke Hartmanove, pisateljice Marice Kulnik in književnika Janka Messnerja.
Novo številko Mladega roda lahko naročite na naslovu „Mladi rod" poštni predal (Postfach) 45, 9021
Klagenfurt/Celovec. Lahko pa ga kupite tudi v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu. Cena za posamezni izvod znaša šil. 10.—
7. ROŽANSK) iZOBRAŽEVALNt TEDEN:
Krajevna zgodovina v ospredju
13 prireditev med 5. in 14. marcem obsega ietošnji 7. Rožanski izobraževaini teden. Večina prireditev je že mimo. Prvič sta se ietos vkijučiii društvi iz Boroveij in Siovenjega Piajberka, tako da ta serija prireditev pokriva že zeio širok pas ob Dravi. Temeijitega izobraževai-nega koncepta še ni. Prav gotovo pa iahko ugotovimo, da so društva z ietošnjim sporedom na pravi poti. Saj je eno težišče s katerim je mogoče zainteresirati naše prebivaistvo predvsem probiemi, ki so povezani z domačim krajem.
Kot poročamo na 2. strani je imel prvo predavanje letošnjega izobraževalnega tedna dunajski psihiater dr. Erwin Ringel v Šentjakobu. Govoril je o psihološki situaciji večine in manjšine na Koroškem in zbudil precejšnje zanimanje, farna dvorana v Šentjakobu je bila skoraj do kraja napolnjena.
Štiri vključena društva so se osredotočila na 40. obletnico pregnanstva in vključitve Slovencev na Koroškem v odpor proti fašizmu. V Slovenjem Plajberku in v Borovljah je zadnjo soboto in nedeljo predaval na to temo dr. Janko Malle, ki je na splošno erisal politične razmere, v katerih so pripravljali izselitev koroških Slovencev. Pokazal je vlogo Hei-matbunda in Stidmarka, opozoril je
na podporo, ki so jo dobivale te organizacije s strani uradnih krogov in deželne vlade. S konkretnimi primeri je navedel vlogo domačih nacistov v Borovljah in Slovenjem Plajberku. Z osebnim pričevanjem je v Slovenjem Plajberku obogatil prikaz domačin, ki je bil izseljen.
Prav zanimiv in pretresljiv večer je pripravilo SPD Šentjanž. V bistriško šolo je vabilo na prireditev o izseljevanju Slovencev ter protifašističnem uporu v Bistrici, Šentjanžu in Svetni vasi. Janko Malle je podal zaokroženo sliko o pripravah za izseljevanje, o vlogi domačih nacistov ter o prebivalstvu, ki se je uprlo fašističnemu terorju. Številni izseljenci in žrtve tega nasilja so pretresljivo pripovedovale o tedanjem času in o pogumnem
^ ' .m §
S psihiatrom Ringei-om :e je razvita ii va debata

SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi staro in miado na MLADiNSKO REViJO

v nedeijo 28. marca 1982 ob 14. uri v kutturnem domu na Brnci. Nastopajo otroci iz zgornjega Roža in Zite.
Prisrčno vabijeni!
Koroška poje
V nedeljo je Krščanska kulturna zveza priredila svoj osrednji koncert KOROŠKA POJE v polni dvorani Doma glasbe v Celovcu. Prireditev, ki je bila tokrat posvečena 80-letnici rojstva pesnice Milke Hartmanove, je obiskalo tudi mnogo vidnih osebnosti s Koroške in onstran meja.
Predsednik KKZ, Lovro Kassl, je pozdravit navzoče in poudaril pesničino delovanje na kulturnem in vzgojiteljskm področju. ..Hvaležni smo ji in ponosni smo nanjo", je zaključil svoj pozdrav.
Koncert je otvorit mešani mladinski pevski zbor slovenske gimnazije v Celovcu pod vodstvom profesorja Jožka Kovačiča. V nadaljnjem sporedu pa so se zvrstili predvsem zbori iz Podjune, ki so vsi imeli v svojem repertoarju tudi uglasbitve Milkinih pesmi. Tako so se zvrstiti mešani zbor ..Podjuna" iz Pliberka ped vodstvom Toneta
Nartnika, moški zbor „ Kralj Matjaž", ki ga vodi Hanzi Košutnik, mešani zbor „Peca" pod vodstvom Janeza Petjaka, pevsko-instrumen-talna skupina ..Korenika", MPZ ..Gallus" pod vodstvom Janeza Tratarja in pa dekliški zbor zavoda šolskih sester v Šentjakobu pod vodstvom Jožeta Ropitza. Kot gosta pa sta nastopila še mešani zbor ..Rupa/Peč" iz Gorice pod vodstvom Zdravka Klanjščka in pa mešani zbor ..Glasbene matice" iz Ljubljane pod vodstvom Franca Bana, ki je še posebno navdušil s svojim brezhibnim izvajanjem umetne in ljudske pesmi.
Iz življenja Milke Hartmanove je med posameznimi točkami besedilo, ki ga je napisal Feliks J. Bister, brala Micka Demšar.
Prireditev so v prijetnem vzdušju zaključili združeni zbori ob spremljavi ansambla Korenika.
odporu slovenskega, prebivalstva teh krajev. Dober obisk in navzočnost bistriškega župana Baurechta sta organizatorjem potrdila, da so izbrali temo, ki ima tudi v današnjem političnem življenju svoj pomen. Precej zanimanja pa je kazala tudi mladina, kar je posebno razveseljivo.
Iz zgodovine koroških Slovencev pa je predaval v Kotmari vasi sodelavec slovenskega znanstvenega Inštituta Teodor Do-mej, ki je temeljito teriala o političnem in kulturnem dogajanju iz Kotmare vasi. Številni obiskovalci te prireditve so bili zelo zadovoljni, da je bila prikazana zgodovina tudi iz domačega zornega kota. Isti dan je v Svečah pri Mihiju pre-
7. ROŽANSK! tZOBRAŽEVALN! TEDEN
Sobota 12. marec, od 17. ure naprej, Sveče, pri Adamu
Dan domačih jedii
ob 16. uri, Bilčovs, pri Miklavžu
Nastop učencev giasbene šote
Nedeija 14. marec ob 14.30 uri, Bistrica v R., kinodvorana Zaključna prireditev
Srečanje rožanskih pevskih in instrumentainih skupin
daval o imenih iz Sveč in okolice dr.
dr. Gert Lach iz v Rožeku govoril o aktualnih vzgojnih vprašanjih. V ljudski šoli so se zbrali starši, ki so dr. Lachu stavljali številna konkretna vprašanja, ta se pa ni omejil samo na odgovore vprašanj navzočih staršev, temveč se je potrudil, da bi čim bolj vključil starše in njihova gledanja na vzgojo. Pri tem se je izkazalo, da so zelo velike razlike v gledanju mlajše in starejše generacije na vzgojo, predvsem kar se tiče ubogljivosti otrok.
Včeraj zvečer sta predavala pri Knaberlnu v Velinji vasi Rudi Grob-lacher in Stanko Schellander z diapozitivi o potovanju po Kitajski.
Do srede je prvih devet prireditev obiskalo že okoli 500 ljudi.
Razstava oživ!jenju KartaPrušnika-Gašperja
Študijska knjižnica na Ravnah na Ko-rotkem je v ietožnji je:en:ko-zimski sezoni pripraviia obtiren deiovni načrt. Gre predvsem za razstave knjižnih de!, predavanja in priprave posebnih pubii-kacij. Tokrat so posebno pozornost posvetiti korožki zamejski književnosti, saj so med drugim pripraviti razstavo zamejske koroike književnosti ter predavanje o te-tej; v načrtu pa imajo !e predstavitev znanstvenih det, napisanih in izdanih na KoroSkem.
Prihodnji torek, 16. marca 198Ž, bo v Študijski knjižnici na Ravnah poseben kuiturni dogodek. Kajtit ta dan bodo tam odprii razstavo o živijenju in deiu veiikega korotkego revoiucionar-ja Karia Prutnika-Gažperja. istočasno bodo predstaviti bibiiogratijo o Pučnikovem pubiicističnem deiu in bibiio-grafijo petnajstih ietnikov Vestnika ko-roikih partizanov, istega dne bo tudi uradna stekia akcija za Pruinikovo braino značko, ki jo bodo prvič pode-tiii maja ietos.
Anton Feinig.
Šolski psiholog Celovca je v torek
Novo delo skladatelja R. Gobca
Znani slovenski skladatelj in veliki prijatelj koroških Slovencev Radovan Gobec je pravkar končal novo glasbeno delo vokalno-instrumentalnega značaja. Prof. Gobec je skladbo napisal na besedilo pisateljice Vide Brest z naslovom „Boj v Jelenovem žlebu". Pri tem gre za tridelno simfonično kompozicijo, ki nosi stavke partizanska trifonija", „Dražgoše" in ,,Njegovo ime je legenda (Pohorski bataljon)". S tem je Radovan Gobec svojemu obširnemu umetniškemu opusu, ki obsega skladbe za zborovsko petje do zahtevne resne glasbe, zlasti S partizansko tematiko, dodal novo delo, ki dopolnjuje njegove skladbe na temo NOB kot je partizanska opera ,,Kri v plamenih", ..Mladinska simfonija" ter kantate „Svobodna zemlja", ..Osvoboditeljem", „Splavar-ji na ognjeni reki" ..Poslednja rožica" in „Hej partizan".
Radovanu Gobcu k novemu umetniškemu dosežku iskreno čestitamo in želimo še mnogo ustvarjalnega zanosa.
Občni zbor žena v Ceiovcu
V	svojem poročilu na občnem zboru Zveze slovenskih žena je predsednica Milena Groblacher poudarila, da slovenskim ženam borba za dejansko enakopravnost ni le beseda temveč vsakodnevna skrb, prav zaradi tega jih zaskrbljujejo med drugim primeri diskriminacije v Velikovcu in v Žitari vasi.
V	okviru danih možnosti izpolnjuje Zveza slovenskih žena svoje naloge povsod kraju primerno. Ker so žene vključene v razna društva in organizacije, je delo le-teb včasih zabeleženo v drugih zapisnikih, vendar, je povedala Milena Groblacher, je važen le učinek dela in napredek. Tako organizirajo žene skupno s kulturnimi društvi izobraževalne prireditve, skrbijo za vpisovanje k dvojezičnemu pouku, vabijo na izlete in organizirajo letovanje otrok, sodelujejo pri otroških vrtcih in še drugje. Opozorila je tudi na to, da bo ZSŽ v prihodnjem letu proslavila svojo ustanovitev pred 40 leti, ko so bile žene vključene v protifašistični odpor.
Letos pa bodo žene 14. maja pripravile v Celovcu srečanje žena treh Sosednjih dežel, na katerem bodo poročale o konkretnih problemih žena v naši deželi. Prav takto pa jih vabi državna sekretarka za ženska vprašanja Johanna Dohnal na sodelovanje pri diskusijah o aktualnih vprašanjih.
Namesto šopka rož je ob občnem zboru in dnevu žena podaril slovenski oddelek celovškega radia zbranim ženam prvi direktni prenos iz Celovca, v katerem so prišli do besede Milena Groblacher, Jelka Kucbar in dr. Franci Zwitter. Naro je sledila diskusija, v kateri je prišlo do izraza tudi bolj kritično gledanje mlajše generacije žena do raznih družbenih vprašanj. Šlo je za upoštevanje problemov žena na delovnem mestu v tovarnah, za večjo pažnjo specifičnim proble-
mom žena v vsakdanjem življenju, za odprto diskusijo o kontracepcij!, pač zato, da se pripravi program, k! bolje upošteva številne probleme današnjega modernega časa. Spet druge so se spominjale junaške vloge žena v narodnoosvobodilnem protifašističnem boju, v katerem so pokazale s svojo ljubeznijo do ljudstva, kako visoko zavest imajo in kako miroljubne so. Prišel pa je tudi predlog, da bi gospodinje na vasi podpirale mlade matere s tem, da bi skrbele za otroke v času, ko imajo matere opravila v mestu, ali če gredo za zaslužkom-
V diskusiji so žene daie dobre pobude
Kritično pa je bilo navedeno tudi, da je v marsikaterem področju žena le formalno enakopravna, posebej je bila omenjena kmečka gospodinja, ki mora opravljati težaška dela, socialno pa še ni enakopravna.
Občni zbor žena je potrdil soglasno stari odbor. Kot predsednica ZS2 je bila ponovno izvoljena Milena Groblacher, kot podpredsednici pa Jelka Kuchar in Lojzka Boštjančič, tajnica je Ančka Kokot, pomagala ji pa bo Marija Jurič, blagajniške posle bo opravljala Mira Prušnik. Tudi razširjeni odbor je bil izvoljen soglasno.
Dan žena v Železni Kapii
Že dvajset iet je od tega, odkar so žene v Žeiezni Kapii pod iniciativo Tince Sadoišek, Hanije in Jeike Kuhar ustanovite žensko organizacijo. Vsako ieto ob dnevu žena se zberejo in praznujejo mednarodni praznik žena.
Letos so se zadnjo nedeljo popoldne srečale v hotelu Obir v Železni Kapli, da bi prisluhnile kulturnemu sporedu, poudarile svoje mesto v družbi ter se v družabnosti poveselile. Pozdrav in čestitke k mednarodnemu dnevu žena je kot prva izrekla Jelka Kuhar. O pomenu tega ženskega praznika, ki ga žene slavijo že nad 70 let je nato spregovorila predsednica Zveze slovenskih žena Milena Groblacher. Srečanja kapelškib žena pa so se udeležile tudi socialistične žene, katerih zastopnica Silvia Haderlap je v obeh deželnih jezikih pozdravila zbrane ženske. Da pa imajo prav tako moški razumevanje za enakopravnost žena je pokazal Mihi Kuhar, ki je čestital v imenu slovenskega prosvetnega društva Zarja in v imenu občine.
Z recitiranjem pesmi sta se vključila Štefan Vavti in Sonja Haderlap. Na kiavirski harmoniki sta zaigrala Tatjana in Marjan Sadoišek. Prav gotovo pa bo le malo krajev na koroškem, v katerih zapojejo ob tem prazniku moški ženam, kot to delajo že nekaj let kapelški pevci pod vodstvom Joška Wrulicha. Prav posebno veselo in živahno pa postane, če nastopi najmlajša folklorna skupina pod vodstvom Urške Paul. Skozi spored pa je vodila Karla Haderlap. Moški pa niso samo zapeli, temveč so se izkazali tudi s tem, da so ob tem prazniku servirali in stregli pijače in jedi, ki so jih prej zbrale pevke pri okoliških kmetih. V solidarnosti žena različnih svetovnonazorskih taborov je izzvenel letošnji praznik žena v Železni Kapli.
,,Vestnik koroških par- j tizanov" zaključil 15. letnik
„Vestnik koroških partizanov", ki ga izdaja Osrednji odbor koroških partizanov v Ljubljani, s številko 4 in letnico 81, zaključuje 15. leto izhajanja. Temu jubileju je posvečen tudi uvodni članek predsednika uredniškega odbora Pavleta Žaucerja-Matjaža. Avtor najprej z zadovoljstvom ugotavlja, da sta tako Osrednji odbor koroških partizanov v Ljubljani in Zveza koroških partizanov v Celovcu častno opravila nalogo, ki sta si jo zastavila ob ustanovitvi tega glasila. Tedaj so v prvi številki zapisali, da bodo usmerjali preživele borce in aktiviste v trdnejše medsebojno povezovanje in v močnejše udejstvovanje v družbeno-politično življenje ter v zbiranje zgodovinskega gradiva, k pisanju zgodovine koroškega partizanstva in za prenašanje tradicije NOB na mladi rod. Matjaž tudi ugotavlja, da „Vestnik koroških partizanov" v tem času tudi ni zanemarjal boja koroških Slovencev za njihove narodnostne pravice. Nadalje Matjaž piše: ,,Naš Vestnik se je v teh 15 letih razvil iz skromnega društvenega obveščevalca v strokovno revijo za zgodovino in za ohranjanje revolucionarnih tradicij
koroškega partizanstva. Postal je zakladnica virov in arhivskega ter spominskega gradiva ne le protifašističnega boja na Koroškem, temveč je tudi spremljevalec žive problematike slovenske narodnostne skupnosti na. Koroškem". Pavle Žaucer-Matjaž potem razglablja o bodočih načrtih revije in pravi, da bodo tudi v prihodnje izdali letno po eno izredno, posebno številko Vestnika. Tako bo prva posebna številka izšla ob drugi obletnici smrti Karla Prušnika-Gaš-perja. Ta bo vsebovala bibliografijo Gašperjeve publicistične ustvarjalnosti in bibliografski pregled vsebine vseh številk 15 ietnikov „Vestnika koroških partizanov".
Za naslednja leta uredniški odbor predvideva v posebnih številkah objaviti dopolnjeno bibliografijo o koroškem partizanstvu in novo, izpopolnjeno izdajo biografij koroških narodnih herojev in vidnih koroških partizanov. Ob tej priložnosti naj bralce opozorimo na bogato vsebino nove — in zadnje številke 15. letnika ,,Vestnika koroških partizanov", zlasti na prispevek Joška Kežarja, ki piše o življenju in delu Zveze koroških partizanov v Celovcu.
Alpinist svetovnega formata Stane Belak predaval v Celovcu
Uspešni atpinist Stane Beiak se je v petek zvečer 5. marca v Slomškovi dvorani Mohorjevega doma v Ceiovcu predstavi) Korošcem s Predavanjema o južni steni Dauiagirija, ki jo je stovenska tako imeno-vana ,-žepna odprava" prepiezaia pretekio jesen prav pod njegovim vodstvom in o vzponu po deviškem zahodnem grebenu na Mont Everest. To izredno zanimivo dia-predavanje je organizirato Stovensko ptanin-sko društvo Ceiovec in s tem našim ptanincem in prijatetjem društva "aredito vetiko veseije.
pmtst Stane Betak, med alpini-t imenovan tudi Šrauf, je sodelovat v številnih odpravah v Himalajo, atenh je vedno spet dokazal svojo re no alpinistično zmogljivost. Med plezal v južni steni 3 aluja, osvojil vrh Kangbačena, ont Everesta itd. Njegov zadnji ve-
rii' ^ južna stena Daulagi-ja, ki je visoka preko 4000 metrov.
Je doživela žepna odprava (trije Puusti) v južni steni Dauiagirija m je v lepih slikah in v napetem 'spoštovanju (da je marsikomu kar zastala sapa) posredoval °oja te odprave Belak.
Do zadnjega kotička nabita dvo-^ doživela Staneta Belaka ža*^ S svojimi 41 leti še vedno iz-g reva nenavadno vitalnost in navdu-^	ekstremnimi vzponi. V
°jem predavanju nas je najprej po-Pe jal skozi Nepal — deželo gora in žfl' -SOjjP' ki je izredno lepa. Trdo 'v jenje in garatije dan za dnem ku-^ Prebivalce Nepala, ki se večinoma j y*Jo s poljedelstvom. In če je pri-- Preskromen, potem si zaslužijo ekaj dolarjev kot nosači na odpra-, uSahibov". Brez pomoči šerp i??. .."e bi bilo mogoče izvesti eks-°^d'cij, ker po „poteh" skozi Nepal rriogoče transportirati materiala s °vornjaki, ker so preozke in tudi Prenevarne.
^ nosači, ki so jih najeli se je ta
OKRAJNA PtSARNA PLtBERK
Na pobudo krajevnih dejavnikov in Krajevnega odbora 2SO bo pisarna odsiej zasedena vsako drugo soboto od 9 do 12. ure.
V soboto 20. marca 1982 bo v pisarni dip). inž. Feiiks Wie-ser tajnik Zveze stovenskih organizacij na Koroškem
žepna odprava pomikala približno 14 dni skozi soteske in divje doline predno je sploh dosegla bazno taborišče pod južno steno Dauiagirija. Iz baznega taborišča so naskakovali steno, zavarovali dele stene s fiksnimi vrvmi in se zopet umikali nazaj v bazno taborišče. Da so se hitreje aklimatizirali so obiskali še en sosednji nižji vrh in hkrati študirali steno Dauiagirija. Ko so bili boljši pogoji
—	lepše vreme, so naskočili zopet steno, v kateri so prebili skoro 13 dni. Slike s te odisejade, ki jih je napravil Stane Belak v steni ogroženi od plazov in padajočega kamenja so večkrat kar poskrbele, da nam je šlo malo mrzlo po hrbtu. Ko so se končno rešili nevarne stene, so rabili še en teden za povratek do baznega taborišča, ki so ga ostali trije tovariši že zapustili, misleč da je tovariše ugonobila stena.
Ko je naša trojka pod najtežjimi pogoji premagala steno na približno 8000 metrov višine, je imela v načrtu še vzpon po grebenu na vrh Dauiagirija, ki pa ga ni mogla izvesti, ker se je vreme zelo poslabšalo. Povratek so si izbojevali pod najtežjimi pogoji
—	temperature okrog —40 stopinj, snežni viharji in brez hrane. Da so vse to preživeli je pravi čudež. Po 13 dneh so končno prišli pod steno, kjer so jim prvo pomoč v hrani — kislo mleko in sir nudili nepalski pastirji. Ampak s tem se pot še ni končala, trajalo je še tri tedne predno so dosegli zdravniško pomoč, kajti enemu teh treh alpinistov Cenetu Berčiču so ozebli prsti na nogi (v Ljubljani so mu jih morali amputirati).
Stane Belak je svoje slike zelo živo in napeto komentiral. Česar ni mogel v slikah posredovati (pri nizkih temperaturah fotoaparati niso delovali) je posredoval v besedah — psihični napori, ki so jih morali prenašati, strah, pa tudi veselje. Vsa razpoloženja so te tri slovenske alpiniste spremljala na njihovi odisejadi. Za vsem tem uspehom pa je bila jeklena volja, nečloveški napori in mnogo sa-mopremagovanja. Stane Belak se je izkazal ne samo kot izvrsten alpinist, temveč tudi kot izvrsten predavatelj.
Seveda je bilo na koncu predavanja še mnogo vprašanj in mnenja o takšnih odpravah so bila najrazličnejša (nekateri so menili, da je to samomorilstvo). V zvezi s tem je Belak poudaril, da ne hodi na ekspedicije
zaradi nevarnosti, vendar pa je treba vedno računati tudi z neprijetnimi oziroma nenačrtovanimi dogodki.
V okviru tega dia-predavanja je sodeloval tudi slovenskim planincem na Koroškem poznani alpinist in vodja odprave na Grenlandijo (pred meseci predaval v Celovcu in v Ločah) Janez Bizjak, ki je zbrano publiko seznanil z uspehi jugoslovanskih alpinistov. Pri tem se je skliceval na eno najvidnejših alpinističnih revij na svetu „Mountain", kjer je pisalo, da so si Slovenci z uspehi zadnjih let priborili mesto najboljših na svetu.
AL T.
Semislavče - Lipa
V četrtek 4. MMrcd smo se M po-^opg/isČK v Lipi Vr/?o za vedno pos/ovr/r od Terezije Afar^ofic iz 5e-mis/arč pri Tožena. To do/g: fež&i M/czn: je I. marca v 60. /eta starost: za vedno zatisnila njene do/?re oči.
g/oML: za/osti je zapasti/a moža, j?cer&o in sina, ^i jo Lodo ze/o pogreša/:. Pogojna je <čaij časa ZmTAaZa, ta-^o da je mora/a v.Zm/mšmco, vendar ni Mo več pomoči.
Pogojna Terezija AtarMvic je Ma da/jnja sorodnica akademskega s/ikar-ja Petra Afarkoviča, katerema so dan pred njeno smrtjo rožeški prosvetaši odkri/i spomenik. Kot sorodnica tega ve/ikega rožeškega rojaka se je ze/o vese/i/a, da ko /e-ta doki/ spomenik. Na ža/ost se odkritja spomenika ni mog/a ade/ežiti, vendar je z ve/ikim zanimanjem sprem/ja/a priprave in pomaga/a z informacijami, saj se je se dokro spominja/a strica „mavarja" in mnogo vede/a povedati o njem.
Terezija Markovič je k:7a do/ga /eta poštarica (pismonoša) v Požeka. Za časa njenega s/ažkovanja ni ki/o avtomoki/ov, da ki razvaža/i pošto, ampak je ki/o treka koditi peš. Pi/a je sp/ošno pri/jak/jena in š/a ze/o na roke okčanom. Zaradi težav z nogo pa je mora/a iti predčasno v pokoj. Z njeno smrtjo smo zgak:7i dokro ženo in mater in zvesto pripadnico naše narodne skapnosti. Kako je ki/a pokojna pri/jak/jena med našim /jad-stvom pa je najzgovorneje prikaza/a ve/ika ade/ežka na pogeka.
Pogreka se je po/eg domačinov od k/iza in da/eč ade/eži/o tadi ve/iko štev:7o dakovnikov in kogos/ovcev iz Pa/zkarga (s/ednji so ko/egi sina pokojnice, ki štadira kogos/ovje v 5a/z-karga).
Od drage pokojnice so se pos/ovi/i sa/zkarški kogos/ovci s pesmimi ža-/ostinkami v okek deže/nik jezikik.
Pokojno Terezijo Markovič komo okrani/i v častnem spomina, moža kčerki in sina ok tej težki izgaki izrekamo naše g/okoko soža/je.
Ob štirideset!etnici pregnanstva in upora
Podatke za izselitev
je zbiral koroški Heimatbund

(Nada/jevanje iz zadnje števi/ke)
Tožilec: Ali ste postavili Maier-Kaibitscha za vodjo tega urada, ker je dobro vršil funkcije v pokrajinskem uradu za narodnostna vprašanja?
Rainer: Da, imel sem zaupanje vanj.
Tožilec: Obtoženi Rainer, selitve na Koroškem so se vršile v letu 1942. Po kakšnem kriteriju pa so se tam vršile selitve?
Rainer: Krog oseb se je določal po dveh straneh, po eni strani potom gestapa, k temu pa je potem še Maier-Kaibitsch iz državno-po-litičnega vprašanja zavzel svoje stališče. Če sta oba soglašala, tedaj je prišlo do selitev.
Tožilec: Ali ste se pri Maier-Kaibitschu zanimali, odkod ima podatke za te osebe?
Rainer: On je točno poznal to cono in je imel zaupnike v koroški domovinski zvezi (Karntner Hei-Heimatbund, naslednik prvotnega Karntner Heimatdiensta — op. ured.) v posameznih krajih.
Tožilec: Kdaj pa so te podatke ti zaupniki zbrali?
Rainer: Ves čas delovanja Hei-matbunda, to je od njegovega obstoja.
Tožilec: S tem priznate, da je Heimatbund zbiral te podatke?
Rainer: Da.
Pomočnik tožilca: Posledica tega pa so bile prav izselitve koroških Slovencev. Od kdaj je Heimatbund zbiral te podatke o Slovencih?
Rainer: Na to vprašanje sem že odgovorit. Od svojega obstoja.
Pomočnik tožilca: Ali je te podatke zbiral samo Heimatbund ali pa tudi avstrijske državne oblasti?
Rainer: Smatram, da se je tudi avstrijska policija bavita s tem.
Pomočnik tožilca: Ali se je avstrijska policija bavita tudi z narodnostnimi vprašanji?
Rainer: Pečala se je tudi z nacionalnimi stvarmi.
Pomočnik tožilca: Ali ste Maier-
Letos obhajamo štiridesetletnico pregnanstva In obenem tudi čtirt-desettetnico vktjučitve koroških Stovencev v vstajo stovenskega naroda. Obeh dogodkov se bomo spominjati skozi četo teto, osrednja spominska svečanost pa bo v ne-detjo 18. aprtta 1982 v cetovškem Domu gtasbe.
Kaibitscha vprašati, odkod ima podatke, da se morajo te osebe izseliti? Kako je to podrobno utemeljil?
Rainer: Kaibitsch mi je rekel, da se imena teh ljudi vedno zopet ponavljajo.
Pomočnik tožilca: Torej je Maier-Kaibitsch odlično vplival na to, kdo bo izseljen?
Rainer: On je bil z vodjo gestapa skupno merodajno odločilen.
Bogata in pestra dejavnost Avstrijsko-jugosiovanskega društva
Prireditve 1981:
Aprit — ViGREDNi iZLET 1981. ..Vigredi naproti... v Zadar" — 1—4. oprita Maj — MA OBISKU PRi PRUATELJU. ..Umetnik Joie Horvat-taki" — njegovo živtjenje, njegove ideje, njegova deta — H. maia [dnevni iitet)
Junij — KLUBSKA PRiREDiTEV. ..Mepoinana Jugodavija — po dedovih zgodovine" — kombiniran iztet z tadnim o:ebnim avtom in z žeteznito — od S. do 11. junija	's
RAZSTAVA V CELOVCU. „Stoven:ko dikardvo od romantike do impredo-nizma" [v Korožki dežeini gaieriji)
Juti) — HALO SOSED. ..Foiktorni večer na Otoku/Maria Worth - oder na jezeru" Počitnitka akcija za miadino v Veiem Lotinju Avgud — Počitniika akcija za miadino v Batki na otoku Krku [izmenjava) in v tzoti v tdriji
September — JESENSKi iZLET 1981. ,.Otimpij:ko medo Sarajevo" — Pre-tektod, $edanjod in prihodnod — od 30. :eptembra do 3. oktobra Oktober — RAZSTAVA A-J DRUŠTVA V MURSKt SOBOT) .CARANTAMA".
Razdavtjajo korožki umetniki November — OBiSK GLEDALiSČA V LJUBLJAMi
December — MARiBORSKO LUTKOVNO GLEDALiSČE bo godovato na Koroi-kem [tudi v nemžkem jeziku)
OBCMi ZBOR A-1 DRUŠTVA v Cetovcu — ob tej pritoinodi bo razdava ,Dubrovnik — biier Jadrana" z deti ini. Mirka Megtiča
***<
ime:
leeeeeeaeeeei
ieeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeneeeHeeeeeee!
im
imi
'VAN DOLENC	2
tNDUANKA
Sam sčveda rti bil eden tistih, ki bi se spustili v pre-^ ore zgolj zaradi telesnih čarov neznane ženske. V sve-' v katerem je živel zadnja leta, menjava hotelskih cip ali samijenih ločenk z ulice ni bila nič posebnega. Na svojih otovanjih je videl marsikaj, zato se ni prav nič čudil ne-"ančevi ponudbi sredi noči. Vzdržal je pri vratih in po-ašai, ke,. gg mu je prikradla misel o tem, kaj bo z neti dekletm, če se on ne zavzame za njega — pa če-samo za nekaj ur, do jutra, ko jo lahko popelje na stojen način iz hotela in ji ponudi vsaj majhno južino nekaj denarja, kar tako za vsak primer in za mučno vroč n, ki jo spet čaka na cesti do večera. Pošlje jo lahko tudi "lov, če ga pozna, potem se odpelje dalje po svojih po-- 'nel bo vsaj zavest, si je rekel, da je revi olajšal nekaj r Prostaškega življenja v civilizirani divjini, e Bilo pa je še nekaj drugega, kar je Sama nagovarjalo, ^ naj nekaj stori. Odkar je zapustil šolo ob izbruhu vojne, takrat še ni bil dopolnil svojega petnajstega leta, ga je Prevzela želja, da bi pomagal ljudem krog sebe. Ni-' se ni vprašal, od kod ta njegova zavzetost za bridko-' drugih, če pa bi si kdaj le zastavil to vprašanje, bi go-Prišei stvari do dna s preprostim odgovorom, da mu Po*° Podarila vojna — s svojim slepim sovraštvom, ki je drugi strani pognalo na ruševinah prav toliko cvetja ^Sloblje občutene ljubezni.
Tačas se je s hitrostjo filmskih podob zvrstilo pred njegovimi notranjimi očmi tistih nekaj ljudi, ki jih je srečal in pobliže spoznal samo zaradi tega svojega nagona.
Ali ga ne vleče k neznani Indijanki prav ista čudna sla, ki mu je nekoč, pred leti povedala, da je zaljubtjen v dekle, ki ne more govoriti? Ali ne misli zdaj kakor takrat, ko je hotel nememu dekletu postati vodnik in dobrotnik? Kako zelo mu je bilo tisto dekle hvaležno in kako močno ga je ljubilo — z očmi, rosnimi od solz, z dotikom drobnih rok, z nebogljenimi, sramežljivimi kretnjami? Kdo naj to pozabi!
Toda teh svojih občutkov Sam ni izreke). Bert Satler bi se mu smejat v brk, če bi le zinil kaj takega. V tem delu Kanade Indijanci niso ljudje. Morda gledajo v kakšni drugi provinci nanje drugače, tam pa Sam še ni bit, da bi to videl.
„Velja," je kratko in tiho izjavil. „Tu je deset dolarjev. Ob štirih se odpravite iz hotela, kakor ste obljubili. Dajte mi to obleko. In povejte še, kaj neki počenja punca sama v sobi?"
Bert mu je izročil zvitek rožnate svile in zgrabil za denar v Samovi roki. Porinil je bankovec v žep in si pri priči zadrgnil pas. „Spi," je odgovoril. „Vze! bom še srajco in čevlje iz sobe, medtem pa se pripravite za premik. Takoj se povrnem."
Sam je v naglici zbral po sobi obleko in prtljago. Tako zelo se mu je mudilo, da se ni niti oblekel. Gol, kakor je bil prej v postelji, se je postavit k vratom in čakal na vrnite nočnega gosta.
Ta se je res hitro vrnil. Potrkal je nalahno na vrata in vstopil brez Samovega privoljenja. Pred posteljo je položil par obnošenih čevljev, srajco je vrgel prek stola ob steni. Potem je mirno legel, kot da je od nekdaj v tej sobi doma, in se poslovil od Sama: „Hva!a za uslugo." S tem se je
obrnil na postelji in zaprl oči.
Sam je stopil na hodnik in pogledal proti sosednji sobi. Pred njo je gorela na hodniku medla žarnica. Nekaj je še okleval, potem si je reke), da se zdaj nima več kam umakniti, ker je njegova soba zasedena in si tam postelje brez večjega hrupa ne more osvojiti. Po prstih je zakora-kar proti veliki sedemnajstici na vratih. Tiho je vstopit, odložil za vrati svojo prtljago kar na tleh, nato je vrata za seboj zaprl in obrnil v ključavnici ključ.
Šele ko je vse to opravil in si kratko oddahnil, je pogledal po sobi. Hotel si je čimprej ogledati žensko, ki ga je tu čakala. Toda namesto nje je štel številne pivske steklenice na tleh, videl je kozarce, ki je v njih še plavalo žoltorujavo pivo, in v na pol temni sobi je razločil tudi igralne karte, razmetane po mizi, po postelji in po tleh, kot bi jih nekdo nalašč posejal naokrog.
Ob svoji prtljagi je odkril ženske čevlje, rujave in s petami, ki so bile nekoč visoke, pa so izgubile vsaj polovico svoje nekdanje dolžine pri hoji po mestnem tlaku.
Indijanke ni bilo nikjer. Ali ga je Bert prevari! in mu prodal samo oblekco in ničvredne ostanke čevljev?
Sam je stopil k oknu onstran postelje. Z visoke širjave tam zgoraj je, prav kakor v njegovi sobi, lila mesečina in metala sence od stene do stene. Nagnit se je skozi okno in zajel polna pljuča svežega jutranjega zraka. Pripravljen je bil pozabiti neslano šalo in si privoščiti nekaj ur spokojnega spanja. Pretegnil se je torej in odstopit od umazanih šip. Vtem je zadel z nogo ob nekaj mehkega in se obrnil.
Pred njim je ležala ženska, ki jo je prej zaman iskat po sobi. Spala je na preprogi vzdolž postelje in njeni dolgi črni lasje so počivali na velikem belem zglavniku, ob katerega je zadel Sam. tndijanka ni imela na svojem temnem telesu niti najmanjše krpice blaga.
4y<Drtz nz2cdfr<DS?%z
(PRIPOVEDKA !Z STARE BUHARE)
V Oimu je živel modri starec Siradžadin. Kadar je kdor koti težko zbolel, je njegova družina iskala leka pri Siradžadinu in bolnik je ozdravel. Če se je v Oimu pojavila suša, je modri starec nagnal potoke, da so narasli in napojili žejno- zemljo. Kadar so sosedna plemena napadla O-im, je Siradžadin dajal bojevnikom svojega plemena tako modre nasvete, da jih noben sovražnik ni mogel premagati.
Slava modrega Siradžadina se je razširila po vseh muslimanskih deželah. Od povsod so ljudje prihajali v Oim prosit Siradžadina nasvetov. In modrec jih je dajal vsakomur.
Nekoč so iz daljnjiih krajev prišli močni in zdravi ljudje, s. torbami, polnimi darov, ki so jih položili pred Siradžadina. Najstarejši izmed njih mu je dejal:
„Prišt! smo k tebi, o Siradžadin, iz raznih krajev. Vsak od nas je najznamenitejši in najmodrejši med svojim ljudstvom. Toda naša modrost je proti tvojemu znanju ničeva kakor žuborenje potoka ni nič v primeri s stavčevo pesmijo. Deli svojo modrost z nami in mi jo bomo ponesli po vsem svetu."
Siradžadin je pogledal potnike, toda ni jim odgovoriti, niti ni sprejel njihovih darov. Tedaj je isti človek pono-vtil:
„0 modrec! Usliši našo prošnjo! Ti edini obvladaš veliko modrost. Tvoja dežela je podobna raju; v njej vse cvete in napreduje, a pri nas suša pustoši polja, živina nam propada, ljudje umirajo. Nauči nas, da tudi naši kraji postanejo podobni raju, kakor je tvoj kraj, o modri Siradžadin."
Siradžadin je pogladil svojo kot bombaž belo brado in rekel:
„Otroci moji! Razumem vašo željo. Tudi jaz želim, da bi po moji smrti bili na svetu ljudje, ki bi s svojo modrostjo pomagali tjudstvu. Toda modrost je mogoče doseči samo tako, če se človek odreče vsega. Jaz sem svoje znanje zbiral počasi, z velikim trudom in odpovedovanjem. Povedal vam bom, kako je to bilo."
In Siradžadin je pričel pripovedovati svojo povest:
„Bi!o je to davno, davno, v času ko je živel moj praded, a mogoče še prej. Na svetu se je naselila Modrost. Tavala je med ljudmi, toda nihče je ni pozna! in ni vedel, kako je treba z njo ravnati. Vendar se je našel neki človek — carskega rodu — pameten in domiseln. Ta človek je zavladal nad Modrostjo in njegovo ljudstvo je postalo največje med vsemi. Toda njegova veličina je šla po poti, prepojeni s krvjo. Napadal
je sosedna plemena, jih premagoval in vodil! v suženjstvo, ropajoč njihova bogastva. Ubijal je neposlušne in pošiljal bolezni nad svojega sovražnika. Cele pokrajine je, če jih ni mogel premagati z orožjem, zasipal s peskom, a iz dežel, v katerih so živeli siromaki, je odvračal vodo, da je z njo napolnil svoje potoke. Zaradi njegove zahrbtne modrosti je narod trpel kot pod jarmom.
Uganke

Ima !e borne črke tri, na prodaj se povsod dobi, ijudem tekne, saj je jed, ki vsakomur gre v siast.
Od zadaj beri črke te, pa brž nastane drugo ime — ime zveri, ki je gorje, če kje dobi te v pest.
(sp—ns)
Prva je giasnik pomladi, ptič je to kaj kiepetav, doig mu kijun je, vrat pa kratek, suknjič črn je, iesketav.
Niti polžek, niti grozdje pred črnuhom varno ni, biebetati nauči se, dasi papiga on ni.
(33^03)5)
Na strehi poseda,, pa v kuhinjo gieda.
diuuiia)
Takret pa. je velika Modrost, videč da jo izkoriščajo ne samo za dobrobit ljudi, ampak tudi. za njihovo škodo, rekla svojemu gospodarju: .Preveč lahko si me dobil in zato nisi razumel, niti kaj veljam, niti zakaj sem potrebna. Odslej me b-o spoznal samo tisti, kdor bo vloži! mnogo truda in potrpljenja v to, da me najde in razume.' Nato je Modrost zapustita carski dvor in šla v goro.
Preteklo je mnogo vekov in mnogo ljudi je iskalo goro, v kateri se je skrila Modrost, vendar je ni nihče našel. O tej gori tudi jaz nisem nič vedel.
K temu ljudstvu sem prišel še kot otrok. Sprejel me je nek bogataš, ki me je vtaknil med sužnje. Delal sem od zore do trde noči.
Vsako noč sem po delu, ki me je trlo, padel na golo zemljo in grenko jokal. Nekoč je k meni prišla stara Mor, dobra kača, ki se ml je zvila okoli vratu in rekla:
„Že nekaj noči te gledam, kako se mučiš, dečko. Nekoč sem slučajno popila nekaj kapelj tvojih solza in v njih sem začutila toliko grenkobe, da bi ti rada pomagala. Povej mi, kaj si želiš."
„0 modra Mor!" sem odgovoril kači. „Ti si prvo bitje, ki se je zmenilo zame in prišlo k men! z dobro namero, kajti jaz sem sirota in nimam nikogar na svetu. Vprašaš me, kaj si želim? Prvo, kar bi rad izvedel, je to, kako bi moglo postati delo sužnjev lahko, a življenje svobodno. Potem bi rad zvedel, kakšno moč ima moj gospodar, da si je on, kii je sam, podredil toliko dobrih ljudi. In še mnogokaj bi rad, toda ne bom našteval svojih želja, ker se mi ne bodo izpolnile. Saj sem beden suženj in niti z mesta se ne morem premakniti, ne da bi to izvedel moj gospodar."
V	nabito polnem v!aku so se vozili ljudje. Poletna vročina je bila neznosna. Mladi potniki in potnice so prepuščali svoje prostore starejšim možem in ženam, da s-o jim olajšali potovanje.
V	kotu vagona se je stiskal mladenič. Kakih petindvajset let mu je bilo. Zraven njega je sedel starček. Bil je njegov oče.
Na majhni postajici je v prepoln vagon vstopil potnik v najlepših letih. Spotoma se je bil nekje opil. Nekaj časa je stal, toda ker v nogah ni čutil ravnotežja, ga je v vagonu premetavalo sem in tja. Pisano je pogledoval v kot, kjer je sedel mladenič bledega
& u r o v e z
obraza. Iznenada pa je zakričal:
„Hej, ti, mladenič, ali tako spoštuješ starost? Jaz sem starejši od tebe! Spodobi se, da mi prepustiš sedež!"
Mladenič se je žalostno nasmehnil in molčal. To pa je opitega možaka ujezilo, da je kakor spodboden bik skočil k njemu in ga potresel za ramena. „Prepusti mi prostor, ali pa te vržem skozi okno!" je rjovel.
Zdajci se je oglasil starček. „Le potrpite, saj že greva," je dejal.
In ko je vlak ustavil na prihodnji postajici, si je starček naložil na ramena sina ter ga ponesel k izhodu. Po nogah
so mu opletale prazne sinove hlačnice...
„Ho, kaj vaš sin nima nog?" je vsiljivi možakar izbuljil oči.
„Ne, nima jih," je odvrnil starček. „Komaj šestnajst let mu je bilo, ko je odšel k partizanom. Fašistična mina mu je odtrgala noge nad koleni."
Starček je izstopil s svojim tovorom. Nesel je sina k zdravniku, kjer so nanj čakale naročene proteze.
Vsiljivi možakar se je z zmedenim obrazom zazrl v potnike. Iz vseh oči je bral tihi očitek: „Surovež!"
Osramočen je izstopil na drugi strani vagona in utonil v množici.
Naš psiček
psiček, Aou, Aov,
7MS	tatov,
poJt postopače, potTtert ti ^Zače, če tZrezaZ vattj. tlTtrtt we pozna, ttapre; se igra, če Jr%gega tti, svoj repei? iovi.
„Ne, dečko," mii je odgovorila Mor, „zna* nje se ne kupuje z bogastvom. Veliko srce imaš in mnogo želja in odločila sem se, ds ti pomagam. Z jutrišnjim dnem bom vzela tvojo motiko in kopala bogataševo zemljo-Ti pa boš šel v goro, ki je nedaleč od tod. Zvečer se boš vrni! in tvoj gospodar ne bo nič vedel, da si bi! v gori.
Tam v gori je še v prastarih časih Mo* drost pustila svoje spise. Mnogo plasti zetn* Ije jih je pokrilo. Pod vsakim slojem so rodovi Modrosti skrivali po eno Znanje, a kače smo jih iz veka v vek čuvale. Mogoče d bo treba vložiti vse življenje v delo!, toda ko boš dignil poslednji sloj zemlje s poslednjega spisa, boš postal največ;! med ljudmi."
Drugo jutro sem šel v goro in pričel kopati prvi sloj zemlje. Toda bil sem izmučen in lačen in do mraka sem izkopal samo nekaj prgišč peska. V obupu sem gledal ničeve plodove svojega dela, kar je k meni počasi prišla želva. Prinesla mi je jajc; ko seri se najedel, mi je šlo delo hitreje od rok-Drugi dan mi je riba iz jezera dala svoje ikre, mravlje so mi privlekle zrnja, celo skobec mi je vrgel svežega fazana. Tako sem. s pomočjo ptic, rib, zveri in žuželk delat neutrudno, še sam ne vem koliko let. Komaj mi je uspelo odkopati en spis in ga prebrati, že se je razsul v prah, da ga kdO drugi ne bi bral brez truda. In znanje, ki sem s-i ga pridobil, sem uporablja! v dobrobit svojega ljudstva. Po! veka je trajalo, preden sem pod granitnimi in drugimi sloji zemlje našel poslednje Znanje. Tedaj ser" postal to<, kar sem, a življenje mojega ljudstva se je izboljšalo.
Vam, otroci moji, svetujem: „Pojdite na razne strani in iščite višine, na katerih jo Modrost skrila svoja Znanja. Posvetite svojo življenje nekemu velikemu smotru in takrat boste doseglii, kar ste hoteli. Kajti modrost' si ni mogoče pridobiti tako lahko, kakor s& naučimo pesmi. Do nje je treba priti z delom in vztrajnostjo."


Bert nikakor ni pretiraval, je pomislil Sam. Na preprogi je ležalo lepo dekle. Zalito in od sonca ožgano telo se je svetilo v mesečini pod oknom. Velike, enakomerno okrogle prsi so se dvigale in spuščale z vsakim vdihom in izdihom. Črni konci so bili zaostreni kakor puščici. Sam je vdihaval ostri vonj mladega ženskega telesa. Dišalo je po divjih mačicah.
Moja je, si je nenadoma rekel, skrbeti moram zanjo.
Odkorakal je nazaj k vratom in potegnil iz ključavnice ključ. Zapr! ga je v predal omarice pred posteljo. Nato je legel in v mislih drsel z rokami po speči ženski na preprogi. Te razburljive misli so- povsem izpodrinile podobie sveč in načrtov za jutrišnji poslovni dan. Zaspal je, da sam ni vedel kdaj.
Ko se je prebudil, so ga skelele zaspane oči. Po sobi je bilo razlito vsiljivo dopoldansko sonce. Pogledal je na uro. Bilo je ob,devetih. Sedel je na postelji, prekrižal noge in si z obema rokama pomel oči. Bolela ga je glava.
Ob vznožju postelje je stala Indijanka. Stala je nepremično pred njim, oblečena v svojo rožnato obleko, in ga opazovala.
„Hi!" je pozdravila, ko je videla, da je odprl oči. „Ča-kala sem, da se prebudiš. Lep dan je zunaj."
„Hi!" je pozdravi! Sam in jo pozorno motril od pet do glave. Bila je visoka in vitka. Razen dolgih, vranječrnih las prav nič na njej ni spominjalo na njeno indijansko poreklo. Imela je enakomerno izoblikovan obraz, lepe, nabrekle ustnice, in prav raven nos. Ko ga je pozdravila, mu je pokazala svoje zdrave bele zobe.
Stopila je bliže k njemu. Menda je čakala, da jo Sam povabi k sebi. On pa ni rekel več besede in jo je samo meril z očmi, kakor je to delat s svojimi svečami ob dnevih, kadar jih ni veliko prodal. Skušal se je dokopati do njene
prave cene. Kar tako iz navade in ne morda zato, ker bi jo smatral za prodajno blago.
„Sedi k meni," je končno rekel. Indijanka je ubogala. Sedla je k njemu na rob postelje in potegnila svoje bose noge podse. Z roko se je naslonila na posteljni okvir in še bolj odprla svoje velike oči. Sam je imel občutek, da bi se lahko potopil v njihovi zelenini, tako so bile globoke. Nekaj časa. jo je samo gledal. Spraševal se je, kako neki sta mogla njegova sinočnja soseda poslati to zrelo lepoto spat na tla kot žival. Podleža! je zarohnel sam zase. Njene dolge črne trepalnice niso trenile.
Ko se je je nagledal, se je spustil nazaj na žimnico in rekel:
„Povej mi, kaj vse znaš." Komaj je to izrekel, že si je mislil, kakšno neumnost je izgovoril. Saj vendar ne gre, da bi hotelski gost vprašal svojo priležnico najprej po njenem poklicu.
..Negovala sem bolnike," je Indijanka nedolžno odgovorila. „Biiasem bolniška sestra."
Sam jo je debelo pogledal. Takega odgovora ni pričakoval. Da bi skril svojo nerodnost, je povzel:
„Ali bi negovala tudi mene?"
„Zakaj pa. ne? — Sl bolan?"
„Sem, in še hudo resno," je odgovoril.
„Kakšne nege si potreben?"
„Znaš zdraviti domotožje?" je naglo vprašal.
..Domotožje? Ni mi neznano." Indijanka se je presedla na postelji.
„Kaj veš o njem?"
„Vse, prav vse, sl mislim. — Angleščina ni tvoj jezik?"
„Ne."
„Čudno!"
„Kaj je čudnega na tem? Oba sva tujca v tej deželi."
„Res je. Jaz sem Oj!bwa, ti pa Evropejec."
„Šolana si."
„Do šestnajstega leta sem hodila v našo šolo." Poudarila je ,našo', s čemer je označila indijansko šolo.
Nekaj prikupnega je bilo v njenih odkritih besedah-Samu se je zdelo, da bi se s kakšno< petnajstletno šolarko ne pogovarjal drugače. Dekle je bilo olikano in je izbiralo ! besede. Govorilo je z lahnim naglasom quebeškiih Francozov. Pa si je Sam brž rekel, da ta primerjava ne more obveljati. Ojibwe nikoli niso govorili francoski.
..Potemtakem dobro veš, kdo je domačin in kdo ni," je spet spregovoril, samo da je nekaj rekel.
„Da. Prebudila sem se dolgo pred teboj in te opazovala. Takoj mi je nekaj reklo, da nisi od tukaj."
„Po čem si to povzela? Po mojem trdnem spancu?"
„Ne. Noben domačin me ne bi pustil spati, kakor si t' to storil. Takoj bi nekaj zahteval za svoje dolarje."
„Ta.ko? Pa si vsaj dobro' spala?"
„Hva!a. Odlično."
Sam je zdaj vedel, da se ta dan nikamor ne bo premaknil. Indijanka se mu je prikupila. Pomisli! je na to, kako lepo bi bilo, če bi vedno imel na potu ob sebi takole dekle-i Svoje večne samote se je najedel. Bolela ga je še bolj kot domotožje, ki je prišlo nadenj samo od časa do časa.
Toda v hipu se je otresel otožnih misli in zaklical:
..Pokaži mi, kako znaš poljubljati!"
Ženska se je naglo premaknila, kot bi nekdo sprožit v njej jekleno vzmet. Črne trepalnice so se jii pozibale 'h usta nasmejala. Legla je k njemu in mu nastavila svoj3 temnordeče ustnice. Sam jo je potegnil nase in jo bežno poljubil. Njena usta so bila vroča in dišeča kakor kuhad^ maline. Po tem prvem poljubu ga je poljubljala sama, licih, po vratu, po rokah. Samu je to prijetno delo. Pri svo-jih osemintridesetih letih in pri svoji obilni teži še ni bH star, čeprav močno osamljen in nevajen nežnosti z žensko-
("Dalje v pnToJnjz
Naša dejavnost dokazuje
da spadamo med najboij aktivne in trdožive narodne skupnosti
podpisa avstrijske državne pogodbe, je dejal predsednik ZSO. in le ob poznanju navedenih vzrokov je mogoče razumeti, kako je moglo priti do sedmojulijske zakonodaje iz leta 1976, ki je tipičen odraz agresivne nacionalistične miselnosti in domišljavosti kulturne vzvišenosti.
Bujna dejavnost koroških Slovencev na kulturno-prosvetnem področju, na literarnem in zaiožniškem, na likovnem in ne nazadnje tudi "a znanstvenem področju v zadnjih letih je brez dvoma izraz naše nezlomljive živtjenjske volje in dokaz, da spadamo med najboij aktivne 'n trdožive narodne skupnosti v Evropi. Iz dneva v dan bolj zaznavna gospodarska prizadevanja z ustvarjanjem novih deiovnih mest ne krepijo le gospodarsko osnovo naše narodne skupnosti, marveč tudi na-rodno zavest našega človeka kot pogoja za njegovo socialno in poetično osvoboditev, brez katerih je — kakor pravi Cankar — nemogoča kulturna svoboda. Prav zaradi teh pozitivnih aspektov - ki jih s slovensko gimnazijo dopolnjuje še razveseljivo dejstvo stalne rasti iastne-9a intelektualnega potenciala - pa se mi zdi, da imamo in čestokrat 1"di sami ustvarjamo preveč optimistično sliko o dejanskem našem Položaju.
Tako je dejal v svojih uvodnih Izvajanjih na „okrog!i mizi" v Ljubem predsednik ZSO dr. Franci Witter, ki je potem opozoril, da e kljub dobrim sosedskim odno-oni, kljub vsevrstnemu sodelovali med Avstrijo in Jugoslavijo, lub podobnim stališčem nevtral-e Avstrije in neuvrščene Jugosla-Jja v Združenih narodih in na raz-'h mednarodnih konferencah, kljub 9°spodarskemu sodelovanju na vetjih tržiščih, kljub številnim edsebojnim obiskom državnikov le-te spremljajočim pozitivnim komunikejem ter kljub absolutne-Priznanju meje, njene nedotak-1'Vosti in nespremenljivosti, kar ss bi moralo vplivati in se odrasti v odnosu do manjšine kot ved-° spet poudarjene naravne porednice med sosednima državama '"da se vse to nikakor ne odraža v Odnosih politike in družbe večin-kega naroda do slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
"V tem pogledu tudi obveznosti, j jih je sprejela Avstrija v členu 7 rzavne pogodbe, niso ničesar spremenile. Odnosi uradne avstrijske politike in avstrijske družbe siej ko prej trpijo pod topo nacionalistično miselnostjo zlasti odlo-cujoče koroške družbe, pod domiš-lavim .kulturtragerstvom' metropo-^ nekdanje avstro-ogrske monar-d'je in končno pod bolestnim, neracionalnim antikomunizmom uradne Avstrije ne glede na njeno tre-lutno strankarsko-politično vladno
strukturo."
To so vzroki za neuspešnost ali °ije povedano neučinkovitost in ^Prodornost naše politične^borbe ^Se od konca vojne in zlasti od
je navedel konkretne primere, kako oblasti prav s sklicevanjem na zakon o narodnih skupinah prepovedujejo Slovencem uporabo materinega jezika ter zahtevajo odstranitev dvojezičnih napisov.
„A!i ni to najbolj groba kršitev človekovih pravic iin demokratičnega upravnega ustroja," je naglasil dr. Zvvitter. „Zato je tudi razumljivo, da je bil ravnatelj žitrajske šole Franc Kukoviča in da smo bili koroški Slovenci v tem primeru deležni solidarnostne podpore velikega števila demokratičnih družbenih struktur iz skoraj vseh političnih strank v Avstriji, pa tudi iz Nemčije ter od številnih mednarodnih ustanov. Ne zamerite mi, če v tej zvezi kritično pripomnim, da na žalost iz Slovenije in Jugoslavije tako spontane solidarnostne podpore nismo bili deležni. Vzrokov nočem iskati, je pa to dejstvo ob stalnem
B Ali ni naravnost izzivalno, da zakoni, sprejeti baje v zaščito manjšine, ščitijo pravico do asimilacije in ne manjšine pred asimilacijo, kakor to zahtevajo vsi mednarodni manjšinsko-varstveni dokumenti in dogovori?
S Ali ni naravnost anomalija, da se moramo na Koroškem v zadnjih letih, to je od leta 1976 naprej, boriti proti formalno-pravni, zakonski ureditvi naših življenjskih vprašanj, za katero smo se borili več kot dvajset let?
V podkrepitev svojih ugotovitev
Sporočamo Vam, da proizvajamo, dobavljamo in servisiramo moderne sisteme regulacije za vse vrste ogrevalnih naprav. IMP-METALL-sistemi regulacije omogočajo prihranek energije do 35 odstotkov.
Naš strokovnjak Vam je na razpolago za pomoč pri izbiri moderne in cenene regulacijske avtomatike.
! M! P meta«
G. m. b. H.
9184 ŠT. JAKOB V ROŽU
Telefon (0 42 53) 544 - Te!ex 045752
NA
POČITNICE
2 YUG0T0URS0M
^ letalom z letališča Ljubljana od maja do oktobra tPrevoz iz Celovca do letališča in nazaj vključen)
* ^ d e n s k o
Srednjo Dalmacijo, Južno Dalmacijo in Črno goro

Amfora/Hvar jj- Neptun/Dubrovnik ^1 Bellevue/Budva
n e v n o
1 4 - d Ciper C"ok Kos kreta Rodos
Clifada (Atene)
7 dni polpenzion soba kop WC bk od 7 dni polpenzion soba tuš WC od 7 dni polpenzion soba tuš WC bk od pogled na morje
14 dni apartman	od
14 dni tuš WC bk polpenzion od 14 dni tuš WC noč/zaj	od
14 dni tuš WC noč/zaj	od
14 dni tuš WC noč/zaj	od
2.985,—
2.599.—
2.750,—
^se informacije in knjiženje:
S 5.730,— S 7.230,— S 5.313,— S 4.740,— S 5.720,—
popust za otroke od 10—30°/o
YUGOTOUHS CELOVEC, Pfarrplatz 5/2 telefon 0 4! 11 / 80 5 83, 80 5 64
poudarjanju trajne skrbi matičnega naroda in permanentne prisotnosti našega vprašanja v medsebojnih odnosih simptomatično, da naše vprašanje očitno le ni dovolj prisotno, da bi ob takih vznemirljivih pojavih sprožilo zanimanje in skrb ne le politične strukture, marveč celotne slovenske družbe."
Ob vseh teh dejstvih je pač razumljivo, zakaj koroški Slovenci odklanjamo trenutno formalnopravno ureditev naših življenjskih vprašanj potom tako imenovanega zakona o narodnih skupinah; zakaj se še naprej borimo za uresničitev dotočil člena 7 državne pogodbe po duhu in črki; zakaj nočemo sodelovati v sosvetih, ki hočejo političnim organizacijam koroških Slovencev odvzeti pravico legitimnega zastopstva slovenske narodne skupnosti in jih, ker gre le za posvetovalne organe, izločiti od sodelovanja in soudeležbe na odločitvenih procesih v manjšinskih zadevah. Prav tako razumljiva pa je tudi naša senzibilnost, če gre za pravice in dolžnosti matičnega naroda v korist podpore svojih manjšin in za naloge države matičnega naroda kot zaščitnice slovenske narodne skupnosti v smislu avstrijske državne pogodbe in drugih mednarodnih dokumentov.
Svoja izvajanja je predsednik ZSO zaključil z zagotovilom, da smo koroški Slovenci kijub vsemu pripravljeni za dialog. Stojimo neposredno pred obiskom avstrijskega državnega predsednika dr. Kirchschlagerja v Beogradu ter neposredno pred razgovori med pristojno vlado in prizadeto manjšino. „Pozdravljamo dobrososedske odnose, ker je v časih brez konfrontacije lažje reševati odprta vprašanja. Nismo prišli tožarit in črnit našo državo, ampak smatramo, da je objektivna informacija potrebna. Poudarjamo, da smo iskreno za dialog, da hočemo v enakopravnem dialogu pokazati širino in pripravljenost za kompromis — v kolikor je le-ta brez škode za osnovne pravice in za nadaljnji obstoj in razvoj slovenske narodne skupnosti mogoč, dopusten in sprejemljiv. "
RAD!0-TELEV!Z!JA
		AVSTRIJA 1
&		PETEK, 12.	9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke
— 9.30 Ruščina — 10.00 Šot-ska oddaja: porcetan — 10.30 Mačka tovi miš — 12.15 Ko cveti puščavska roža —
13.00	Uredništvo — 17.00 Za predšoiske otroke — 17.25 Luzie, strah ceste — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Panoptikum
—	18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Primer za dva — 21.15 Modna revija — 21.20 Jo!!y Joker — 22.10 Rektama in šport — 22.20 Nočni studio —
23.20	Poročita.
SOBOTA, 15. 5.: 9.00 Poročita — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Poj z nami — 11.05 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju — 11.55 Nočni studio — 13.00 Uredništvo — 14.25 Sodnik za mtadinske prekrške — 16.00 !z partamenta — 17.00 Risanje — stikanje — obtikovanje — 17.30 Pasje zgodbe — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Dober večer v soboto žeti Heinz Conrads — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 Čas v stiki in šport
—	20.15 Eden bo zmagat — 22.05 šport s svetovnim prvenstvom v umetnostnem drsanju — 0.00 Poročita.
NEDELJA, 14. 5.: 11.00 Uvod k današnjemu ORF koncertu — 11.15 ORF stereo koncert — 12.40 Retorična komunikacija — 15.00 Cteo, tjubezen in antika — 16.30 Ena, dve ati tri — 17.15 Nits Hotgersson — 17.40 Het-mi — 17.45 Ktub seniorjev — 18.30 Mi —
19.00	Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki in šport — 20.15 Zemtja — 21.35 šport — 22.05 Poročita.
PONEDELJEK, 15. 5.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Prosim k mizi
—	10.00 šolska oddaja — 10.30 Cteo, tjubezen in antika — 12.00 !z partamenta —
13.00	Uredništvo — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Pogtej točno — 17.30 Lassie
—	17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Konjske zgodbe — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Pone-detjski šport — 21.00 „Kje sem"? — 21.05 Kaz & Co — 21.50 Šport — 22.20 Poročita.
TOREK, 16. 5.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Angteščina —
10.00	šotska oddaja — 10.30 Sodnik za mtadinske prekrške — 12.00 Možje brez živcev — 12.15 Ktub seniorjev — 13.00 Uredništvo — 17.00 Za predšotske otroke —
17.25	Oddaja z miško — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Popaj, mornar brez strahu in ptemstva — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Tete-objektiv — 21.00 čtovek — 21.50 Novo od včeraj — 22.35 Poročita.
SREDA, 17. 5.: 9.00 Poročita — 9.05 Oddaja z miško — 9.35 Francoščina — 10.05 To je Napoti — 10.35 Mož išče ženo — 12.05 Stikanica — 12.15 Teteobjektiv — 13.00 Uredništvo — 17.00 Zginuti medvedek —
17.30	Viki — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	Poticijska inšpekcija 1 — 18.30 Mi —
19.00	Stike iz Avstrije in Južne Tirotske —
19.30	čas v stiki — 20.15 Hitro, predno se sneg stopi — 21.50 Nogomet za evropski pokat — poročita.
ČETRTEK, 18. 2.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Dežeta in tjudje
—	10.00 šotska oddaja — 10.30 Nebesa so že razprodana — 12.00 Spomini iz Merana
—	13.00 Uredništvo — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Pogtej točno — 17.30 Neverjetne pustotovščine Lemija Guttiverja — 17.50 Oskar super miš — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 TV kuhinja — 18.30 Mi
—	19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 HFK predstavijo — 21.00 Smrtonosna sezona — 22.35 šport — svetovno prvenstvo v hokeju — skupina B Avstrija : Kitajska — 0.05 Poročita.
H		AVSTRIJA 2
§		PETEK, 12. 5.: 16.00 Smuški poteti v Kutmu — 17.30 Reto-
rična komunikacija — 18.00 Gaterija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 čas v stiki — 20.15 Vetika pustotovščina Himataja — 21.00 Fascinirano odkrivanje —
21.15	Modna revija — 21.30 Potitika v petek — deset pred deseto — 22.20 Maribet tajnica — 23.45 Poročita.
SOBOTA, 15. 5.: 11.55 šport — smuški po-teti v Kutmu in svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju — 16.20 Obroč stotetja —
17.20	Kdo me hoče? — 17.35 Spoznate me-todijo? — 18.25 Nogomet — 19.00 Traiter —
19.30	čas v stiki — 19.50 Primer za tjudske-ga odvetnika? — 20.15 Ztato Rena — 22.55 Kriminatka — 0.35 Poročita.
NEDELJA, 14. 5.: 11.55 šport — smuški po-teti v Kutmu — avstrijsko prvenstvo v pta-vanju (v dvorani) — svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju — 18.30 Okay — 19.30 Čas v stiki — 19.50 Tedenski pregted —
20.15	Mož išče ženo — 21.45 Atfred Hitchcock: „Zadnji tetefonski ktic" — 22.30 Poročita.
PONEDELJEK, 15. 5.: 18.00 Perspektive —
18.30	Jean Christophe — 19.30 čas v stiki —
20.15	Draga družina — 21.00 „Kje sem?" — 21.05 Najnevarnejši možje sveta — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Žametni čevetj
—	23.45 Poročita.
TOREK, 16. 5.: 17.45 Avstrijska zgodovina —- 18.00 Orientacija — 18.30 Jean Christophe
—	19.30 Čas v stiki — 20.15 Atfred na potovanju — 21.03 Dattas — 21.50 Deset pred
deseto — 22.20 Ktub 2 in poročita.
SREDA, 17. 5.: 9.25 Prvenstvo za svetovni pokat — vetestatom za moške — 12.25 Ve-testatom za moške — 18.00 Dežeta in tjudje — 18.30 Jean Christophe — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Cafe Centra) — 21.00 Knjižni magacin — 21.50 Deset pred deseto —
22.20	Faust — 0.10 Poročita.
ČETRTEK, 18. 5.: 17.45 šotska oddaja: Od-
striji — 18.30 Jean Christophe — 19.30 čas v stiki — 20.15 Naj govorijo cvetice — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ktub 2 in šport.
ORF - KOROŠKI RADIO SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, 12.	14.10 Koroški obzornik —
Kar po domače.
SOBOTA, H. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDELJA, 14.	7.05 Duhovna miset —
Naj pesmica naša darito vam bo.
PONEDELJEK, 15. 5.: 14.10 Koroški obzornik — Sotistična gtasba.
TOREK, 16. 5.: 9.30 Domača zabavna gtasba — 14.10 Koroški obzornik — Kako danes živeti? — Otroci, postušajte!
SREDA, 17. 5.: 14.10 Koroški obzornik — Ljudske pesmi in viže — Cerkev in svet.
ČETRTEK, 18. S.: 14.10 Koroški obzornik —
g)		JUGOSLAV! JA
E		PETEK, 12. 5.: 8 50 TV v šoti —	10.00 Poročita —	11.55
Kutm: Smučarski poteti, prenos — 17.25 Poročita — 17.30 Kaj je novega pod streho — 18.00 Stovenski pihatni orkestri — 18.30 Obzornik — 18.45 Pred izbiro poktica — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Fitmska kronika 1954 — 20.45 Ne prezrite — 21.00 tzbor Ju-gostovanske popevke za pesem Evrovizije
—	22.35 žportna oddaja — 22.45 Na pragu smrti, amer. nadatjevanka — 23.40 Poročita.
SOBOTA, 15. S.: 8.00 Poročita — 8.05 Ciciban, dober dan — 8.25 Mtadi virtuozi — 8.45 O ktavirju — 9.15 Kaj je novega na podstrešju — 9.45 Pustotovščina — 10.15 Mesta: Leningrad — 11.05 Za zdravo živtje-nje — 11.15 Otrok in igra — 11.35 Po stedeh napredka — 12.05 Sodobniki: Karet Pečko
—	12.45 Poročita — 16.40 Poročita — 16.45 Košarka — 18.10 Rezerviran čas — 18.25 Muppet show — 18.50 Naš kraj — 19.00 Zta-ta ptica: Martin Krpan — 19.10 Risanka —
19.24	TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna
—	19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Ugrizni v krogto, ameriški fitm — 22.05 Zr-cato tedna — 22.20 Zabavno-gtasbena oddaja.
NEDELJA, 14.	5.: 8.30 Poročita — 8.35
Otroška matineja — 9.35 tzsitjevanje na Attantiku — 11.10 Kažipot — 11.30 Narodna gtasba — 11.55 Kutm: Smučarski poteti, prenos — 15.45 Rio Grande, ameriški fitm —
17.25	625 — 17.50 športna poročita — 18.05 Jegutje potujejo v Sargaško morje, — 19.10 Risanka — 19.22 TV in radio nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Nepokorjeno mesto — 21.25 Mo-ša Pijade, dokumentarna oddaja — 22.15 športni pregted — 22.45 Poročita.
PONEDELJEK, 15. 5.: 8.45 TV v šoti — 10.00 Poročita — 10.05 Materinščina — 16.05 Kmetijska oddaja — 17.05 Poročita — 17.10 Mesta: New York — 18.00 Detegatski sistem —
18.30	Obzornik — 18.45 Zdravo, mtadi —
19.15	Risanka — 19.24 TV in radio nocoj —
19.26	Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 čtovek, ki je pojedet votka, drama — 21.10 Ati se med seboj dovotj poznamo — 22.15 V znamenju.
TOREK, 16.	8.45 TV v šoti — 10.00 Poro-
čita — 10.05 Književnost in jezik — 15.40 Beograd je svoboden — 17.10 Poročita —
17.15	Stovenske tjudske pravtjice — 17.30 češke ptesne miniature — 18.00 Pisani svet
—	18.30 Obzornik — 18.45 Mostovi-Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost — 19.00 Knjiga — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna —
19.30	Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Dohodek in povezovanje — 20.45 E. Zota: Nana
—	21.45 V znamenju.
SREDA, 17. 5.: 9.25 Bad Kteinkirchheim: Vetestatom za moške, prenos 1. teka —
12.25	Bad Kteinkirchheim: Vetestatom za moške, prenos 2. teka — 17.30 Poročita — 17.35 Ciciban, dober dan — 17.50 Družina Smota — 18.15 Pozdravtjena, Makedonija —
18.30	Obzornik — 18.45 Za pesmijo v vetiko trojstvo — 19.05 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Ne more biti zima, saj še potetja nismo imeti, kanadski fitm — 21.30 Vetika Britanija — 22.00 V znamenju.
ČETRTEK, 18.	8.55 TV v šoti — 10.00 Po-
ročita — 10.05 TV v šoti — 15.40 Beograd je svoboden — 17.10 Poročita — 17.15 Tittove dogodivščine — 17.35 Kuhinja pri violinskem ktjuču — 18.00 Mozaik kratkega fitma
—	18.30 Obzornik — 18.45 Na sedmi stezi —
19.15	Risanka — 19.24 TV in radio nocoj —
19.26	Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Gtasbeni četrtek — 21.35 Portreti: Prof. dr. Stane Mikuž — 22.05 V znamenju.
ROŽEK:
Spomenik akad. siikar ju P. Markoviču
Kar je slovenskemu narodu prav posebno pa Šentjakobčanom slovničar Anton Janežič, to je Rožeča-nom akademski slikar Peter Markovič. Umrl je pred 53 leti, star 63 let. Domače Kulturno društvo, ki ima ime tega velikega rožeškega rojaka, mu je prejšnjo nedeljo na rožeškem pokopališču odkrilo kulturen spomenik. Otvoritvene slovesnosti so se poleg domačih pro-
svetašev in predstavnikov obeh kulturnih organizacij udeležili tudi rožeški župan Herbert Schiller (SPO), zastopnik Avstrijske ljudske stranke Jože) Blajer pd. Pongrac, vodja Enotne liste Rožek Ludvik Lesjak in kreator spomenika profesor France Gorše.
V svojem, govoru je župan med drugim naglasil, da je bil Peter Markovič velik sin rožeške občine, na katerega so< vsi brez razlike žeto ponosni. Prav tako je to poudaril predstavnik EL Ludvik Lesjak in menil, da naj bo spomin na Petra Markoviča tudi spodbuda za boljše medsebojno razumevanje. Ob tej priložnosti je tudi povedal, da koroški Slovenci letos obhajajo 40-letnico pregnanstva itn upora.
Pred otvoritveno slovesnostjo na pokopališču pa je bil v gostilni pri Kosi na Ravnah kulturni spored, v okviru katerega je imel predsednik
društva dipl. inž. Franc Kattnig slavnostni govor. Med drugim je dejal, da je odkritje spomenika Petru Markoviču lep. prispevek k ohranjanju ljudske kulture in kulturnih dobrin, ki so nujno potrebne za ohranitev narodne identitete.
Naj še zapišemo, da so otvorili kulturni del prireditve na Ravnah pevci domačega mladinskega zbora pod vodstvom Gertije Valentinič. Na prireditvi je prvič nastopil tudi domači pevski kvartet pod vodstvom mag. Aleksa Schusterja, sodelovali pa so. tudi pevci SPD „Kočna" iz Sveč, ki jih vodi prof. Anton Feinig.
Kulturno društvo „Peter Markovič" je uspešno zaoralo ledino kulture in prosvete in si. s. postavitvijo spomenika Petru Markoviču uresničilo- dolgoletne, sanje Rožečanov.
Nadebudnim rožeškim prosveta-šem veljajo iskrene čestitke.
Slovensko prosvetno društvo „Radiše" vabi na uprizoritev drame tvana Cankarja
Kra!j na Betajnovi
v ned., dne 14. marca 1982 ob 14.30 uri v kuiturnem domu na Radišah. Mastopajo igralce SPD „Radiše"
Režija: g. Anderle	Odbor
Pomagajte pomagati
nogometni klub Slovenskega atletskega kluba si je v prvi polovici prve" stva v koroški podligi priboril odlično S. mesto. Odlično zaradi tega, ker SAK zaostaja za vodečim moštvom samo za eno točko.
Konec meseca marca pa se začne druga polovica prvenstva. Brez dvom" šteje SAK med favorite za prvo mesto in tako za vstop v koroško ligo. Noti nogometaši so se za ta boj temeljito pripravili in bodo dali od sebe vse kat je v njihovih močeh.
nobena skrivnost ni, da so številni nogometni klubi v velikih finančnih težavah, no, in isto usodo delijo tudi nogometaš! SAK. Da bi se rešili teh težav je Slovenski atletski klub pred nedavnim pri Zvezi slovenskih zadrug v Ce* lovcu odprl konto pod šifro „1000X200". Te dve številki pod narekovajčf pomenita, da bi bilo priporočljivo, da bi med našim prebivalstvom našli HM** darovalcev, ki bi vsak prispeval po 200 šilingov. Seveda pa je SAK hvale* žen za vsakršnjo višino podpore.
Slovenski atletski klub ima veliko stroškov, ki jih kratkomalo ne zmore, zato je njegova usoda odvisna od podpor našega ljudstva, ki je vsekakor za* interesirano, ne samo za obstoj nogometnega društva, temveč tudi za njegov napredek oziroma za njegove nadaljnje uspehe.
Tem potom vam prilagamo poštne položnice s prošnjo, da se jih posle* žite in pomagate eni naših športnih organizacij, ki je s svojimi štirimi moštvi prišla v finančne težave.
PR)RED!TVE
Lutkovna predstava Edija Majarona „LUTKE STRIČKA JURI A"
^ v soboto 13. 3. 1982, ob 14.30 uri v Farni dvorani v Žvabeku. Prireditelj: KPD ..Drava" v Žvabeku
v soboto 13. 3. 1982, ob 16. uri v ljudski šoli pri Božjem grobu. Priredi-tefj: Farna mladina v Plioerku. Gostuje lutkovna skupina ..Lutke mladje" KDZ iz Celovca.
Komedija .DAM ODDIHA"
Prireditelj: SPD „Rož" v St. fakobu v R. Kraj: Farna dvorana v St. Jakobu v R. Čas: nedelja, 21. 3. 1982, ob 19.30 uri Nastopajo: igralci domačega društva
Slovensko prosvetno društvo Borovlje vabi na veseloigro
ŠTUDENTJE SMO
v nedeljo 14. marca 1982 ob 19.30 uri" dvorani pri Cingelcu na Trati. Gost# igralska skupina SPD „Danica" iz Seat* vida v P.	Režija: Silvo Ovsen"
Slovensko prosvetno društvo „Danica iz Šentvida gostuje z veseloigro ..ŠTUDENTJE SMO"
(Režija Silvo Ovsenk)
^ v soboto 13. marca 1982 ob 19.3" uri v Kulturnem domu na Visokem P" Kranju
^ v soboto 20. marca 1982 ob 20. "" v dvorani pri Schwarzlu v Pliberku. Vabi SPD Edinost.
Uspehi samoupravnega sistema v ribištvu
Medtem ko so pri nas na Koroškem ribolovne vode pogosto v rokah veleposestnikov in jih le-ti izkoriščajo za lastni žep, so ribolovne vode v Sloveniji v rokah zainteresiranih ribičev, ki jih le-ti samoupravljajo. Pri nas dajo veleposestniki potoke in jezera v zakup denarnim magnatom, ki plačajo npr. za tekoči meter bolj
majhnega potoka 4 šilinge, posebej pa še vložek. V Sloveniji pa dobijo ribiči vode brezplačno v upravljanje in postanejo s tem lastni gospodarji. Daleč naokrog so slovenske vode znane po bogastvu ribjega življa.
Mi od kluba koroških ribičev imamo med drugimi tudi dobre stike z ribiči, ki upravljajo Kranjski ribiški okoliš. Vemo tudi za njihove težave (onesnaženje voda) in za njihove uspehe. Zadnje tudi čutimo, tako rekoč, „na lastni koži", če ribarimo ob Kokri in muhe začnejo „rojit", voda pa kar „vre" od lipanov in postrvi, ki te muhe pobirajo. V takih trenutkih ti od začudenja nad takim ribjim bogastvom kar sapa zastaja. Spomniš pa se tudi na to, da časopisi na Koroškem pišejo, da so koroške vode prazne.
Toda, vrnimo se zopet k bregu bistre Kokre. Seveda to ribje bogastvo ne pride samo od sebe, temveč v veliki meri od pridnih rok in trdih, utrujenih nog. Ob Kokri se pokaže
kaj je ljudstvo oz. kaj so ribiči zmožni napraviti, če se znebijo veleposestniškega jarma in z vodami samoupravljajo. Ribiči so s srcem povezani z vodo in z vsem kar živi v njej.
Temu, da ima na primer Karl Franci v najkrajšem času „odnucane" podplate dolgih škornjev, se ni za čuditi, če veš, da so lansko leto ribiči
nasmukali 516.000 lipanovih iker in vzgojili v ribogojnici Besnica 90.000 kom. lipanovega zaroda.
V lanskem letu so vložili v Kokro 1.251 komadov 9—12 cm, 6.401 kom. 12—15 cm, 3.200 kom. 15—20 cm in 1.600 kom. nad 20 cm dolgih potočnih postrvi. Šarenk pa 440 kom. 12— 15 cm, 928 kom. 15—20 cm in 1.190 kilogramov dolgih nad 20 cm. Vložili so tudi 30.000 kom. lipančkov dolgih po 5—9 cm in 150 kom. lipanov povprečne teže 1,33 kg. Tako je v Kokri, po podatkih inventarizacije iz prejšnjega leta, stalež okoli 720 kg rib na ha, medtem ko je stalež v Sloveniji 150—170 kg na ha že kar bogat. Če se glede teh podatkov spomnimo koroških voda, se ti kar obesi glava.
Kranjčani pa seveda ne upravljajo samo Kokro, temveč ribiški okoliš z Belco, Rupenščico, Crnjavo, Zbiljem (akumulacijsko jezero). V slednjega so v lanskem letu vložili 103.100 komadov 9—12 cm, 22.400 kom. 12—
15 cm, 7.200 kom. 15—20 cm dolgih in 1.150 kg nad 20 cm dolgih šarenk. Ribolovnih dovolilnic so prodali kar za 1,429.086 ND. Upravljajo še revirje reke Save in bajerje (4) Bobovk in Stražišče, pa s 14-imi gojitvenimi potoki.
Da to ni majhna „haužinga", prikaže tudi podatek, da so člani odlov-nih ekip in ostali člani naredili skupno 1.783 ur samo pri gospodarskih delih, pa tudi bilančno stanje, ki znaša 31. 12. 1981 6,066.413 ND.
Sonce že močnejše sije. Tu in tam se že prikaže kakšna muha. Na vodi se že naredi kakšen redek „kringelc" — ribe pobirajo. Težko že čakamo pomladi. Lepo bo zopet ribariti ob Kokri. Hvaležen more biti ribič za tisti doživljaj, ko „zavre" Kokra, in vidi tiste lepo rumene trebuhe potočnih postrvi*, bliskajoče se lipane in slovite potočne zlatovščice. Veselimo se že snidenja z našimi tovariši kranjskimi ribiči, ki nam omogočajo, da tudi mi moremo ribariti v njihovih vodah.
Nasvidenje tovariši ob bistri Kokri!
E. G.
ŠPORTNI VESTNIK
ZAHOMČAN HANS VVALLNER ZMAGOVALEC
MEDNARODNEGA TURNIRJA
Na 12. mednarodni turneji v smučarskih skokih v Schwarzwaldu v ZRN je bil dominato-r v skokih Za-homčan Hans VVaHner, ki si je na dveh prvenstvih v Neustadtu in Schonevvafde priborit prvo mesto in postal tudi zmagovalec tega mednarodnega turnirja.
SVETOVNO MLADINSKO PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINAH
Najbolj so se odrezali Avstrijci, ki so si priborili kar 8 kolajn (2 zlati, 4 srebrne in 2 bronasti). Avstrijska svetovna prvaka sta postala Mader v veleslalomu in Hinterseher v kombinaciji. Tudi Jugoslovani so bili uspešni — svetovni prvak v slalomu pri mladinkah je Leskovš-kova.
Po številu kolajn je Avstrija na prvem, Francija na drugem, Italija na tretjem, Jugoslavija na četrtem, švedska na petem, ZRN na šestem, Švica na sedmem in Finska na osmem mestu.
ZVEZA SLOVENSKE MLADINE
vabi na
potdnevni izobraževaini seminar
ki bo v SOBOTO 20. MARCA 1982 v miadinskih prodorih Kuifutnega doma Danice v Senfprimoiu.
Spored:
ob 14.00 uri: Pregied skozi zgodovino koroških Slovencev, predavanje z diapozitivi (Teodor Domejj
ob H.1S uri: NOB na Slovencem in narodnoizdajatske sile belogardistov, domobrancev, četnikov [predava Ivan Križnar) ob 17.10 uri: OF na Koroškem in kratek povojni pregied narodnih organizacij (dr. Janko Maiie)
17.4S do 18.00 odmor.
ob 18.00 uri: Delo in organizirano:! osrednjih organizacij koroških Slovencev (dr. Matevž Grilc in dipi. inž. Feiik: Wie:er)
Prisrčno vabi predvsem mladino odbor Zveze doven:ke mladine)
POKOJNINSKA ZAVAROVALNICA ZA DELAVCE OBVEŠČA V mesecu marcu bo ime)a Pokojninska zavarovainica za delavce v nasied-njih krajih uradne dneve:
^ v Labotu 6S, občinska hiša	19. marca, od 8.—12. ure
^ v Beijaku, Kaiser-Josef-Platz 1, Delavska zbornica 23. marca, od 8.—12. ure
Lutkovna igra ..RINGA, RINGA, RAJA" Priredifeij: SPD „Kočna" v Svečah Kraj: ijudska šoia v Svečah Čas: sobota 20. 3. 1982, ob 1S. uri Gostuje lutkovna skupina SPD „Šmihel"
Slovensko prosvetno društvo ..Gorjan-ci" iz Kotmare vasi vabi na prireditev „S PESMIJO V POMLAD" ki bo v nedeljo 21. marca 1982, v novi ljudski šoli v Kotmari vasi s pričetkom ob 14.30 uri.
Sodelujejo: Mešani pevski zbor SPD Gorjanci, domača instrumentalna skupina in nad 20 mladih igralcev in recitatorjev.
Katoliški dom prosvete Sodalitas v Tinjah
^ v petek 12. 3. od 9. do 17. ure, M' formacijski dan o davčnih in finančni" vprašanjih za sezonske in penzion:"" obril. Predavatelj: davčni svetovalec dr. Enders, Dunaj
^ V soboto 13. 3. od 14.30 do 17. u^' Kako gojimo rože! Vrtnarski mojster i" strok, učitelj Tschinkel iz Celovca > V soboto 13. 3., ob 19. uri FORU«* ZA POLITIČNA VPRAŠANJA „Ali obstoja nezadovoljstvo z demokracij"' politiko in strankami!" Predavatelj: dunajski podžupan dr. Erhard Busek ^ Od nedelje 4. do sobote 10. apriM POLET V GRČIJO. Vodi: dr. Andr") Kajžnik
KONCERT
LJUDSKIH PESMI IN GLASBIL v petek 12. marca 1982 ob 19. uri v dvorani koroškega radia - ORF, Spon-heimerstr. 13 (vhod s parkirišča). Koncert prireja Slovensko kulturno društvo v Celovcu
^ v soboto 13. marca 1982 ob 19.30 uri v farni dvorani v Šmihelu nad Pliberkom. Prireditelj: KPD Šmihel
Slovensko prosvetno društvo ..Edinost" Pliberk vabi na krstno prireditev na amaterskem odru
STARA GARDA igra v treh dejanjih
ki bo v soboto, 13. marca 1982 ob 20. uri v dvorani pri Schwarzlu v Pliberku. Nastopa igralska skupina „Oder 73" Režija: Anita Hudi
Igra je prispevek k mednarodnemu letu starejše generacije.
Krajevno združenje ZSM Zel. Kapla vabi na predavanje s filmom
..KENNEN SIE KEPPLER ' ki bo v soboto, dne 13. 3. 1982 v farni dvorani s pričetkom ob 19.30 uri. Prostovoljni prispevki.
Vsi prisrčno vabijeni!
OBVEŠČAMO VAS da smo letos pripravili naslednja romanja:
FATIMA: odhod IS. 4., letalo,
4 dni
GRČIJA: po poteh apostola Pavla, odhod 23. 4., vlak-avtobus, 8 dni LURD: odhodi 13. 4., 20. 4. in 11. S., avtobus, 6 dni RIM: odhod 10. S., avtobus, 4 dni LURD JESENI: odhodi 30. 9. —
2 dni, 1. 10. in 3. 10. — 3 dni, letalo
Vse informacije, programi in prijave pri Dušno-pastirskem uradu, Viktringer Ring, 9020 Celovec, ali pri Kompas, turistična agencija, Ljubljana, Pražakova 4, telefon 061/327/761, tov. Watla: Darinka.
„Sončni vlak"
ZA TELESNO PRIZADETE
Posebna delovna skupnost „Sonč"' vlak", v kateri sodelujejo različne do* brodelne organizacije in ustanove, tuo' letos pripravlja vožnjo ..Sončnega vleka", s katerim se bo določeno števil" telesno prizadetih oseb v štirih dneh popeljalo skozi Avstrijo in sosednje države. Za to vožnjo se lahko prijavijo telesno prizadete osebe, ki se tak!"" akcije še niso udeležile in ki niso zane izključno na posteljo; uporabni!" vozičkov za invalide se morejo vožnje udeležiti le tedaj, če lahko sedijo t"" v železniškem vagonu.
Prijave za ..Sončni vlak" je treb" poslati na naslov: Sonnenzugskomitee' 1040 Wien, Floragasse 4/1/2.
Izvedba te vsakoletne akcije je seve* da povezana z velikimi stroški, zato organizatorji prosijo za ustrezne p"' spevke na konto 4236083 pri pošt"' hraniinici (Genossenschaftliche Zentrol' bank AG Wien, 670.000 Sonnenzug).
Menjava denarja
Stanje v četrtek 11. marca 1982
Za 100 dinarjev dobite	29.00	št!-
Za 100 dinarjev plačate	34.00	šit-
Za 100 iir dobite	1.27	šil-
Za 100 iir plačate	1.36	ši!-
Za 100 mark dobite	692.50	šj!*
Za 100 mark plačate	708.80	šil-
VESTNIK
Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na koroškem, 9020 Celovec, Gasometergasse 10 Uredništvo: 9020 Celovec, St. Rup-rechterstraOe 19/IV, tel. 0 42 22/94 9 24, teleks 42086 slndok o Uprava: 9020 Celovec, Gasometergasse 10, tel. 0 42 22/Š2 5 50 Tisk: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje