DELAVEC
DELAVCU
Glasilo delovne skupnosti podjetja ItRMII domiale
ŠTEVILKA 26 - AVGUST 1977
DELAVEC - DELAVCU
Glasilo kolektiva "TERMIT" Domžale
Ureja uredniški odbor Sedušak Boris - urednik
Habjan Marija Janežič ing. Peter Jerman Jože Lavrač Joži Mažaj Milan Urbanija Anton Zupanc Olga
Organizacijski odbor
Sedušak Boris Habjan Marija Zupanc Olga
Z A
OVOJNO
ČRTO
V tej številki glasila vam posredujemo polletni obračun podjetja, ki je,kot boste videli zelo ugoden. Upamo, da bo takšen tudi na koncu leta.
0 poteku investicij v obratu v Moravčah vam piše ing. Jurkošek. V prihodnji številki pa kaj več o tem.
Ur.
Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata za informacije št. 421 - 1/72 je glasilo oproščeno prometnega davka.
TOZD-i tudi v ..termitu”
77
16. avgusta se bomo v obeh obratih odločili z referendumom ali bomo ustanavljali Temeljne organizacije združenega dela (TOZD) tudi v naši delovni organizaciji.
Zakon o združenem delu določa, da se morajo tam, kjer obstajajo dani pogoji ustanoviti TOZD do konca leta 1977* Zato bomo morali pohiteti s pripravami če hočemo zadostiti temu roku. Posebna komisija, ki jo je imenoval delavski svet podjetja je sprejela program priprav in ga je tudi predložila v potrditev samoupravnim organom in na zborih delovnih ljudi. Predvideva se ustanovitev dveh TOZD in sicer v obratu Peskokopi in v obratu Ihan. Priprave potekajo tudi po tehnični upravni in organizacijski plati, ker bo seveda potrebno poslovanje podjetja prilagoditi novim razmeram. Skratka priprave so obsežne in zahtevajo v njih sodelovanje poleg strokovnih služb podjetja tudi ostalih samoupravnih organov in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij podjetja.
Pričakujemo, da bodo priprave zaključene'do konca letošnjega leta in da bomo poslovno leto 1978 dočakali že na novo organizirani .
Breznik Lovro
polletni obračun
Podjetje je v prvem polletju letošnjega leta realiziralo 68. 249 ton ali 116, 48 % gotovih proizvodov. Vrednostni plan pa je bil dosežen v višini 35. 945. 588, 65 ali 128, 13 %.
Doseganje količinskega in vrednostnega plana ter plana delovne sile po obratih pa je naslednja:
PO KOLIČINI:
Obrat	enota mere	Plan		Doseženo	Index
	I. poli, 77	I. poli. 77	
Peskokopi	ton	55. 981	65.384	116, 80
Ihan	kg	2.612.737	2.864.644	109, 64
Podjetje	ton	58.593 ============================	68.249 =================	116, 48 ==========
PO VREDNOSTI:	a) po plačani realizaciji		
Obrat	Plan	Doseženo	Index
	I. poli. 1977	I. poli. 1977	
Peskokopi	15. 605. 000, 00-	17.248.184,00	110, 53
Ihan	12. 448. 484, 35	16. 029. 770, 50	128, 77
Podjetje	28.053.484,35	33.277.954,50	118, 62
	============================	=================	===========
bj po fakturirani realizaciji
Obrat	Plan	Doseženo	Index
	I. poli. 1977	L poli. 1977	
Peskokopi	15. 605. 000, 00	18. 784. 736, 30	120, 38
Ihan	12. 448. 484, 35	17. 160. 852, 35	137, 85
Podjetje	28: 053. 484, 35	35. 945. 588, 65	128,13
PO DELOVNI SILI:			
Obrat	Plan delovne sile	Zaposleni	Index
Uprava	28	26	92, 86
Peskokopi	93	92	98, 92
Ihan	75	71	94, 67
Podjetje	196	189	96, 43
Iz tabelarnega pregleda ugotavljamo, da je podjetje preseglo postavljeni količinski in vrednostni plan.
V obratu Peskokopi je proizvodnja zadovoljivo presežena, kar je dokaz da se na tržišču plasirajo proizvodi z višjo predelavo kot so suhi peski in ognjestalne mase.
Proizvodnja v obratu Ihan obsega širok asortiman pomožnih livarskih sredstev. Nadaljni razvoj barvne metalurgije in zahtevnost tržišča je izredno pomembna. Skladno reševanje nabavne, proizvodne in prodajne politike nam daje v tem obratu ugodne poslovne rezultate.
PRIMERJALNA ANALIZA
Iz primerjalnih podatkov letošnjega in preteklega obdobja dobimo naslednje rezultate.
PRIMERJAVA KOLIČINSKE PROIZVODNJE:
Obrat	Dosežena L poli. 1976	realizacija I. poli. 1977	Index
Peskokopi Ihan	50.173 2. 593	65.384 2. 865	130, 32 110, 49
Podjetje	52. 766	68.249	129, 34
PRIMERJAVA	VREDNOSTNE REALIZACIJE:'a) po plačani realizaciji		
Obrat	Dosežena L poli. 1976	realizacija I. poli. 1977	Index
Peskokopi Ihan	12.874.274,27 11. 174. 459, 04	17.248.184,00 16. 029. 770, 50	133, 97 143, 45
Podjetje	24.048.733,91	33.277.954,50		138,37
b) po fakturirani realizaciji			
Obrat	Dosežena L poli. 1976	realizacija I. poli. 1977	Index
Peskokopi Ihan	13. 950. 805, 35 12. 105. 185, 44	18.784.736,30 17. 160. 852, 35	134, 65 141, 76
Podjetje	26. 055. 990, 79	35. 945. 588, 65	137,95
Obrat	I. poli. 1976	I. poli. 1977	Index
Uprava	26	26	100
Peskokopi	91	92	101, 10'
Ihan	72	71	98, 61
Podjetje	189	189	100
=:s:=: = =: = sr:=: = = = r: = =r = =s=*= = = =: = =: = =:rr=:=:= = =:=:=:3 = =: = =: = = =: = =:=: = = =:=: = ==:=:s=r=: = = s=:s=:=: = =:=:=: = =: =
Primerjava dosežene realizacije oziroma proizvodnje v lanskem in letošnjem obdobju nam pokaže naslednje rezultate:
1.	da je količinska proizvodnja v porastu za
2.	da je vrednostna proizvodnja (po plač. realizaciji) v porastu za
3.	da je vrednostna proizvodnja (po faktur, realizaciji) v porastu za
4.	d^Aje delovna sila nespremenjena
UGOTAVLJANJE IN DELITEV CELOTNEGA PRIHODKA IN SKUPNEGA
DOHODKA za I. polletje 1977
Delitev celotnega prihodka v polletnem obdobju letošnjega leta je podjetje izvajalo v smislu sprejetega sklepa organov delavskega samoupravljanja in novih gospodarskih predpisov.
Ustvarjena sredstva skupnega dohodka in njihova razdelitev so prikazana v naslednjem pregledu:
29, 34 % 38,37 % 37,95 %
Naziv	znesek	udeležba
Celotni prihodek	34. 335. 501, 45	100 %
Porabljena sredstva	19. 943. 430, 65	58, 08 %
Skupni dohodek	14. 392. 070, 80	41, 92 %
Skupni dohodek	14. 392. 070, 80	100 %
Del skupnega dohodka za		
obresti Dohodek Prispevki iz dohodka samoupravnim inter. skup. ter prispevki drugim po zakonu	-	410.052,90 13.982.017,90	2, 85 %
določenim družb, dejav.	- 2. 270. 590, 81	15, 78%
Čisti dohodek	11.711.427,09	81, 37 %
Delitev čistega dohodka:	11.711. 427, 09	100 %
del. čistega dohodka za OD	8. 495. 324, 30	72, 54 %
"	"	za stan. gradnjo	428. 780, 90	3, 66 %
del čistega dohodka za druge namene v skupni porabi	252. 004, 00	2, 15 %
Razporeditev dela čistega dohodka za izboljšanje in razširitev material, osnove dela in rezerv: del čistega doh. za posl. sMad	2. 535. 227, 89 1. 974.209,44	16, 86 %
11 kot posojilo skladu feder. za kredit, hitrej. razvoja	112. 371, 90	0, 96 %
del čistega dohodka za rezerv, sklad	287, 841, 40	2, 46 %
del čistega dohodka za skupne rezerve	160. 805, 15	1, 37 %
Iz pregleda je razvidno, da je podjetje v celoti razporedilo čisti dohodek in pokrilo sredstva za osebno in skupno porabo ter sredstva za izboljšanje materialne osnove dela in rezerv.
o rekonstrukciji
PRIČETEK PRIPRAVLJALNIH DEL INVESTICIJSKE IZGRADNJE REKONSTRUKCIJE SEPARACIJE KREMENOVEGA PESKA V MORAVČAH.
Zakon o izgradnji investicijskih objektov, zahteva določen postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja po knterem tudi naša OZD pridobiva gradbena soglasja na Sob Domžale pri oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. Po zagotovitvi finančnih sredstev, katerega postopek smo omenili v predzadnji številki in izdelani tehnični dokumentaciji - glavni projekti, smo pričeli z izkanjem ustreznih soglasij, katere je predpisal oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Sob Domžale. Za pridobitev gradbenih dovoljenj smo morali preskrbeti 11 soglasij in sicer od :
1.	Republiškega sekretariata za urbanizem
2.	Zveze vodnih skupnosti Slovenije
3.	Republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo
4.	Republiške skupnosti za ceste
5.	PTT Ljubljana
6.	DES Ljubljana
7.	Republiškega komiteja za promet in zveze
8.	Komunalnega podjetja Domžale 9» Sanitarne inšpekcije Domžale lo.Požarne inšpekcije Domžale
11.Oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve -vodnogospodarsko soglasje.
Zaradi dolgotrajnih proučitev tehnološkega postopka in nabave opreme smo izgradnjo investicijskih objektov razdelili na več faz in sicer :
I,	faza
-	izgradnja I. faze obrata kislih mas in malt
-	izgradnja TP 2 x 63o kVA
-	izgradnja servisne ceste
-	izgradnja tovorne tehtnice z vratarnico
II. faza
-	izgradnja II. faze obrata kislih mas in malt
-	izgradnja dozirnice, pralnice, depoja
-	izgradnja zgoščevalnika z bazenom
-	izgradnja cisterne za kurilno olje
III.	faza
-	izgradnja filtracije
-	izgradnja sušilnice
-	izgradnja obrata za oplaščeni pesek
-	izgradnja zaklonišča
Sob Domžale, oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve je izdal naslednje odločbe :
Dne lo. 6. 1977 smo pridobili odločbo za gradbeno dovoljenje :
1.	Vratarnice s tovorno tehtnico in dovozno cesto
2.	TP moči 2 x 63o kVA
3.
Dne 22. 6. 1977 smo pridobili odločbo za gradbeno dovoljenje I. faze obrata kislih mas in malt
4.
Dne 1, 8. 1977 smo pridobili dopolnilno odločbo za gradbeno dovoljenje 2o kV kabeljskega priključka k TP.
Z gradbenimi deli je izvajalska OZD "Megrad" iz Ljubljane pričela 5. 7» 1977« Dela potekajo na izkopu zemeljskih del na trasi servisne ceste, vratarnice, tovorne tehtnice in trafo postaje.
Tako smo pričeli uresničevati dolgotrajna pripravljalna dela. Izdelani so tudi glavni tehnološki projekti za izgradnjo :
1.	deponije
2.	separacije
3.	čistilnih naprav in oskrbe z industrijsko vodo, katere je izdelal IBT Trbovlje.
Prav tako smo sprejeli glavni gradbeni projekt - pralnice od Projektivnega biroja Megrad iz Ljubljane. Proti koncu meseca pričakujemo še ostale glavne gradbene projekte za izgradnjo II. faze rekonstrukcije separacije kremenovega peska v Moravčah. Tudi za te objekte bomo morali pridobiti določeno število soglasij., ki bodo pogojevale pridobitvi odločbe gradbenega dovoljenja.
Z glavnim tehnološkim projektom smo dobili končno specifikacijo opreme za separacijo. Del opreme smo že prejeli, del je naročene, del pa moramo še naročiti. Dela na izgradnji II. faze se bodo po terminskem planu pričeli v začetku novembra, če bomo uspeli pridobiti vsa soglasja v roku dveh mesecev.
Investicijska skupina
OD v prvem p oll etfu - uprava
Priimek in ime	Skupni staž	staž v podjetju	redno delo	nadure	skupaj
Otrin Janez	6.287,85	1.716,8o	52.891,75	12.061,15	72.957,55
Limoni Vili	7.588,9o	1.838,45	52.747,55	11.624,4o	73.799,3o
Breznik Lovro	3 .oll ,00	1.376,3o	49.716,05	8.158,25	62.261,60
Bleje Vinko	5.271,55	1.241,5o	45.923,35	2.49o,2p	54.926,6o
Sedušak Boris	1.329,15	728,o5	39.896,70	—	41.953,9o
Petek Slavko	6.783,7o	1.4o2,4o	38.481,5o	1.786,90	48.454,5o
Slevec Marjan	4.497,25	899,65	36.oo9,95	—	41.4o6,85
Kosmač Irena	551,55	632,85	34.965,6o	2.179,3o	38.329,3o
Štiftar M.	2.993,55	632,oo	31.734,85	11.887,35	47.247,75
Merčun Jani	4.331,lo	646,15	35.787,oo	11.842,20	52.6o6,45
Govekar D.	3.667,35	879,65	32.618,7o	5.993,15	43.158,85
Habjan M.	1.758,2o	398,85	27 .olo,15	2.928,65	32.095,85
Rebolj Vojka	1.244,8o	543,35	30.286,85	3.246,15	35.321,15
Logar Marija	4.124,oo	806,25	3o .o99,8o	3.838,25	38.868,30
Sikošek E.'	3.145,lo	335,85	24 .o99,o5	4.225,2o	31.8o5,2o
St im Janez	3.213,oo	8o9,15	3o.l77,15	446,55	34.645,85
Lavrač Joži	1.127,75	539,65	3-0 .180,4o	5.454,15	37.3ol,95
Tavčar I.	788,9o	387,8o	27.14.3,65	183,30	28.5o3,65
Majdič Malči	385,6o	159,65	12.556,8o	—	13 .lo2,05
Novak Joži	3.389,3o	591,75	27.769,9o	2.575,lo	34.326,o5
Ulčar Marija	376,75	423,7o	27.53o,9o	6.877,35	35.2o8,7o
Urbanija V.	-	244,15	15.2o8,4o	157,25	15.6o9,8o
Mrčun Jože	4.4o9,8o	963,o5	27.317,oo	8.574,7o	41.264,55
Birk Vlasta	341,o5	446,45	25.226,75	1.214,65	27.228,9o
Malin Milka	2.859,35	1.583,3o	19.249,2o	l.o76,25	24.768,lo
Žorž Savo	1.136,65	647,25	36.298,9o	2.186,45	4o.269,25
Jurkošek I.	676,o5	829,o5	45.925,55	3.92o,85	51.351,5o
Hlebš V.	1.464,5o	523,75	29.792,5o	2.466,45	34.247,2o
'prevoznistv o
Priimek in ime	Skupni staž	Staž v podjetju 1	Redno delo	Nadure	Skupaj
Gregorič D.	6.767,9o	1,lo5,9o	3o.o25,45		37.899,25
Moneta Ivan	4.954,15	1.132,45	45.171,oo	1.021,55	52.279,15
Otolani Ivan	5.695,45	1.045,85	41.2o4,95	891,25	48.837,5o
Radoševio M.	3.575,lo	l.o67 ,o5	41.45o,65	1.337,3o	47.43o ,lo
Malin Ivan	5.4ol,2o	937,45	25.774,5o	157,20	32.27o,35
Majdič Ivan	2.653,oo	672,55	28.753,lo	1.163,5o	33.242,15
Grilj Rajko	-	-	2o.925,5o	—	2o.925,5o
Kovič Janez	2.326,5o	786,2o	31.443,6o	lo4,85	34.661,15
Majce Janko	1.861,o5	441,15	25.135,2o	83,85	27.521,25
Učakar Franc	864,3o	418,00	24.1o9,7o	529,65	25.921,65
Kovačič Milan	466,5o	462,6o	25.474,6o	468,5o	26.872,2o
Kosmač Anton	4o2,9o	356,3o	2o.872,75	387,4o	22.ol9,35
Gorjup Martin	-	67,00	6.6o3,7o	851,2o	7.52l,9o
Oražem Franc	2.546,3o	831,5o	3o.o79,6o	838,15	34.295,55
Klopčič Martin	4.521,15	886,75	32.443,lo	lo.0I9,lo	47.87o,lo
Biaggio Edo	1 .o47,2o	5o6,9o	27.4o3,3o	2.456,35	31.413,75
- peskokopi
Mazaj Milan	2.733,95	1.168,55	41.388,15	1.12o,95	46.4ll,6o
Dežela Franc	I.058,5o	253,oo	22.457,lo	-	23.768,6o
Klopčič Marta	2.569,o5	77o,25	28.o32,55	4.55o,lo	35.921,95
Rotar Stane	3.548,45	891,45	3o ,o7o,15	3.471,2o	37.981,25
Zupanc Olga	621,3o	293,45	28.300 ,00	-	29.214,75
Predovnik Joži	945,85	. 462,2o	25.938,55	4.886,0 5	32.232,65
Mihelčič Iva	979,2o	376,4o	23.48o,65	3.777,75	28.614,00
Učakar Vera	267,lo	267,65	28.384,7o	—	28.919,45
Janežič Peter	477,9o	727,7o	39.239,4o	561,15	41 .oo6,15
Burja Franc	4.888,85	1.261,85	33.956,95	1.472,65	41.58o,3o
Koprivšek Š.	5.618,95	1.146,35	33.646,45	1.994,9o	42.4o6,65
Novak Anton	5.928,3o	1.195,25	36.249,85	2.428,75	45.8o2,15
Gorjup Franc	3.478,95	857,45	32.l77,lo	5.652,95	42.166,45
Končar Ivan	2.556,65	917,25	34.149,45	4.369,15	41.992,5o
Stupica Vinko	2.736,2o	567,60	3o.751»75	12.339,85	46.395,4o
Osolnik Janez	2.364,7o	442,55	22.339,65	58o,45	25.727,35
Goršek Alojz	1.131,25	447,oo	25.211,25	24,6o	26.814,1o
Močilnikar M.	2.543,65	849,25	3o.68l,25	3.927,75	38 .ool,9o
Učakar Janez	2.957,9o	983,65	35 .loo,3o	3.691,35	42.733,2o
Učakal’ Anica	583,85	413,45	22.473,45	743,oo	24.213,75
Grilj Dragi	3o5,7o	28l,8o	2o.787,45	331,lo	21.7o6,o5
Bizilj Slavka	736,2o	172,15	21.ol9,7o	-	21.928,05
Avbelj Franc	2.o44,95	639,3o	25.oo8,45	59o,7o	28.283,40
Capuder Franc	2.o89,o5	661,25	32.654,65	614,7o	36.ol9,65
Birk Franc	2.768,45	455,15	26.166,3o	—	29.389,9o
Bratun V.	1.23o,55	4o7,5o	22.715,3o	4.289,5o	28.642,85
Bregar Franc	2.452,15	431,o5	18,687,85	175,35	21.746,4o
Brinovec Miro	6.642,85	1.292,3o	3o.128,00	173»2o	38.236,35
Dragar Ivan	2.632,7o	59o,15	24.391,65	236d ‘	27.85o,8o
Erminio Štefan	4.1o5,7o	694,15	26.555,55i.	876,15	'32.232,25
Gotar Ivan	3.925,4o	755,7o	2l.678,lo	*	26.359,2o
Grabnar Rudi	3.5o3,65	718,60	25.636,80	2.270 *io	32.129,45
Joger Ivan	2.262,7o	444,7o	26.141,8o	717,60	29.567,lo
Kocjančič A.	5.248,95	954,75	30.483,lo	i.33Mo	38.o22,5o
Kocjančič I.	1.18o,6o	4oo,4o	22.996,35	3.571,lo	28.148,35
Kaplja Ivan	4.611,95	953,55	25.936,55	1.2oo,*5.‘	32.7o2,2o
Kosmač Franc	2.759,8o	613,oo	23.37o,45	2.935^5	29.678,6o
Kosmač Jože	676,75	412,8o	23.893,25	2.991,6o	27.974,oo
Kovačič Janez	4.653,15	l.o26,3o	29.o74,7o	4.397,55	39.151,7o
Kovič Ivan	3.769,15	643,85	24.452,lo,	418160	29.283,6o
Kunaver Janez	2.699,9o	547,9o	22.427,5o	6,$o	25.681,50
Kocjančič Jože	735,45	421,oo	24.o3o,7o	1.5oo	26.687,8o
Lavrač Maks	6.llo,2o	982,5o	23.141,oo	4.769,fio	35.oo3,60
Lunder Ciril	2.543,3o	451,3o	26.9-19,50	25o,So	3o.l64,9o
Levec Pavel	587,lo	lo3,00	3.753,85	6,#5	4.45o,8o
Majdič Anton	5.609,lo	973,55 '	26.793,25	1.231,65	34.6o7,55
Majdič Alojz	1.118,35	49o,65	27.167,95	1o.585,45	39.362,4o
Majdič Nande	5.581,7o	. 923,75	25.428,55	2.949,6o	34.879,8o
Malin Anton	691,9o	443,00	25.4o5,95	92o,35	27.461,20
Marolt Franc	957,95	443,2o	28.8o6,95	17.843,4*0 •	48.o51,3o
Mlakar Ivan	4.843,15	923,oo	25.337,35	2o3,2o	31.3o6,7o
Mrčun Ciril	3.ol8,6o	653 ,o5	24.293,6o	1.938,to	29.9o3,95
Perger Andrej	1.142,55	437,oo	24.176,9o	6,25	25.762,7o
Peterka Anton	358,4o	481,9o	26.459,35	5.128,65	32.428,3o
Prestor Alojz	2.31o,o5	732,55	26.742,8o	834,45	3o.619,85
Prašnikar A.	l.o94 ,00	453,4o	26.356,lo	2.344,35	30.247,85
Ravnikar Jože	2.638,75	832,45	32.636,75	1.753,6o	37.861,55
Ribič Martin	3.8oo,55	651,65	25.136,2o	668,80	3o.257,2o
Smrkolj Vinko	4.363,4o	791,85	23.847,40	2.393,lo	31.4oo,95
Strmijan Jože	1.196,4o	477,6o	26.494,75	1.42o,35	29.589,lo
Strmijan Franc	18o,95	73,55	4.196,4o	-	4.45o,9o
Sušnik Albin	1.22o,85	495,15	32.3o2,55	654,2o	34.672,75
Trdin Ivan	2.99o,95	57o,45	23.674,25	1 .ooo,25	28.235,9o
Vidergar F.	3.373,o5	72o,2o	27.931,3o	2.321,65	34.346,20
Vidergar Jože	2.2o7,45	685,35	25.189,5o	1.111,75	29.194,o5
Vrečar Stane	3.432,55	918,85	34.721,55	2.118,00	41.19o,95
Vidergar F.	92o,2o	434,7o	24.389,2o	366,9o	26.111,oo
Zajc Franc	3.oo7,95	689,7o	27.186,05	734,oo	31.617,7o
Lavrač Milan	9o3,85	—	25.697,oo	6.883,75	33.484,6o
Perger Janez	1.221,5o	531,55	29.878,15	783,6o	32.414,8o
Avbalj Jože	-	195,5o	12.517,25	15o,2o	12.862,95
Bedenk Janez'	-	—	2,4oo ,00	—	2,4oo ,00
Mal Janez	466,5o	481,75	28.853,4o	604,80	3o.4o6,45
Stegnar Stane	442,25	414,15	24.o78,lo	2.354,6o	27.289,lo
Cesar Anton	526,4o	367,5o	22.413,o5	926,lo	24.233,o5
Tič Ivan	326,8o	418,65	23.92o,75	1.553,15	26.219,35
Rotar Franc	491,75	529,35	26.57o,65	715,7o	28.3o7,45
Kosmač Milan	312,65	292,85	2o.782,o5	l.oo8,5o	22.396,05
Mrčun Andrej	186,5o	137,8o	9.382,8o	.	615,65 ’	lo.322,75
'Ihan
Priimek in ime	Skupni staž	Staž v podjetju	Redno	Nadure	Skupaj
Jerman Jože	8.5o9,55	1.764,55	48.653,55	1.9o3,55	60.831,2o
Lunar Niko	5.843,25	1.234,3o	34.694,lo	1.27o,7o	43.042,35
Paternoster I.	4.006,60	821,8o	25.237,75	—	3o.066,15
Godler Ivan	1.496,9o	327,2o	19.419,25	96,lo	21.339,45
Banko Vera	3.717,35	1.234,2o	44.786,05	—	49.737,6o
Flis Jože	3.643,9o	l.o7o,15	39.767,75	414,7o	44.896,5o
Štiftar Zvone	2.597,95	l.o66,45	39.644,95	172,75	43,482,lo
Ivačič Irena	2.423,6o	7o8,4o	38.4o7,2o	968,8o	42.498,oo
Gašperlin Ani	1.516,15	572,75	33.o74,oo	61,65	35.224,55
Paj er Ivanka	5.146,3o	837,9o	31.542,95	1.496,85	39 .o24,00
Pogačnik Tone	6,8lo,9o	1.2l2,oo	41.134,05	1.824,55	5o.981,5o
Pogačnik Franc	7.0I6,4o	1.253,95	4o,55o,35	2.2o9,25	51.029,95
Urbanija Tone	3.156,45	832,6o	34.449,5o	316,5o	38.755,o5
Limovšek Boris	3.372,35	9o8,6o	36.003,3o	1.531,85	41.816,lo
Jeretina S.	3.652,75	631,8o	41.084,60	8.3o7,9o	53.677,05
Ložar Ani	3.865,2o	763,2o	28.817,2o	4.297,6o	37.743,2o
Bergant Marija	1.213,85	5o8,25	28.9o6,2o		3o.628,3o
Loboda Anton	4.6o9,15	l.o69,75	35.227,25	9.929,8o	5o.835,95
Peterka Franc	4.olo,4o	886,lo	29.551,o5	723,9o	35.171,45
Kavka Vinko	3.817,75	772,o5	26.322,8o	—	3o.9l2,6o
Kavka Marko	4.297,4o	972,7o	29.325,8o	798,4o	35.394,3o
Anžič Anton	4.623,95	1.0I8,4o	3o.297,5o	600 ,00	36.539,85
Škrbec Jože	4.528,65	727,15	27.989,85	358,45	33.6o4,lo
Karo Maks	3.888,2o	771,8o	31.916,95	l.o94,3o	37.671,25
Urbanija Jože	5•3o6,60	983,15	27.642,5o	8.635,2o	42.567,45
Grojzdek M.	3.58l,8o	673,7o	26.775,45	2.776,65	33.807,60
Vidmar Ivanka	4.575,2o	831,15	32.482,45	534,15	38.422,95
Roš Ančka	2.922,oo	67o,2o	26.481,80	2.324,65	32.398,65
Pavovec Miha	2.9o2,35	647,2o	25.821,lo	2.941,8o	32.312,45
Končar Miha	3.393,4o	697,o5	29.275,8o	—	33.366,25
Gašperlin J.	3.H5,lo	76o,2o	28.891,7o	—	32.767,oo
Lunar Marija	3.411,2o	69o,60	26.333,75	98,9o	3o.534,45
Peterka Karel	4.772,55	807,00	31.478,9o	2.694,2o	39.752,65
Majdič Joži	2.345,45	769,lo	29.1o6,8o	565,3o	32.786,65
Bogataj Ivan	4.563,15	77o,95	29.525,9o	589,25	35.449,25
Cajhen Franc	2.853,o5	1.257,8o	47 ,o4o,15	3.576,5o	54.726,5o
Dimc Vinko	2.o92,8o	51o,65	29.717,o5	83o,3o	33.15o,8o
Kralj Marija	2.o67,75	366,85	24.o77,4o	1.683,lo	28.195,lo
Poljanšek Jože	3.782,45	518,2o	34.195,3d	8.7o2,2o	47.198,15
Hafner Janez	2.378,5o	49o ,2o	29.3o7,55	—	32.176,25
Kokalj Franc	1.149,o5	489,5o	29.o99,8o	2o7,60	3o.94'5,95
Pirc Janez	1.863,4o	4o9,60	25.768,o5	—	28.o41,o5
Smodiš Emil	3.241,lo	584,7o	34.6o4 ,o5	4o4,75	38.834,6o
Rusjan Florjan	2.923,o5	4o4,15	25.297,5o	—	28.624,7o
Sojer Franc	1.o94,80	437,2o	25.751,75	1.662,oo	28.915,75
Cerar Martin	1.262,3o	59o,35	34.819,3o	82o,60	37.492,55
Gostinčar Jože	3.247,oo	682,75	26.9o6,55	13o,7o	3o.967,oo
Pogačnik Marko	4.33o,55	692,55	23.185,25	—	28.2o8,35
Dimc Marija	545,25	384,8o	22.828,75	2ol,3o	23.96o,lo
Ježek Vinko	1.612,6o	435,9o	25.896,55	2.339,8o	3o.284,85
Sonc Brane	616,15	432,55	25.346,75	2.227,5o	28.622,95
Vidmar Feliks	5.252,95	922,95	27.517,45	445,15	34.138,5o
Cerar Drago	1.489,35	2l8,3o	13.348,55	58,5o	15.114,7o
Prosenc Stane	226,15	112,oo	11.154,8o	1.285,7o '	12.778,65
Rožič Ani	3.453,oo	6o9,3o	23.447,95	238,90	27.749,16
Mežnar Štefka	3.4o3,6o	584,60	22.733,7o	218,45	26.94o,35
Lunar Marjan	3.557,9o	332,3o	24.ol5,4o	-	27.9o5,6o
Kokalj Alojz	3.332,25	516,15	2o,82o,60	—	24.669,oo
Trček Marjan	3.219,2o	6o5,55	20.716,95 .	-	24.541,7o
Bogataj Francka	2.596,75	558,o5	22.422,2o	223,7o	25.8oo,7o
Kordež Erika	2.o98,15	583,55	22.554,4o	3o7,9o	25.544,oo
Gregorin Ivanka	621,55	335,8o	21.442,65	280,80	23.0I6,60
Prebil Dragi	658,60	376,2o	21.991,25	316,oo	23.342,o5
Menee Marjan	2.56o,7o	426,15	26.226,5o	199,lo	29.412,45
Kržan Jože	1.569,o5	3o9,2o	2o.313,4o	75,15	22.266,Ho
Dimc Marija	1.424,8o	366,4o	21.4o5,95	—	23.197,15
Lunar Jože	2.163,75	■41o,75	31.33o,2o	—	33.9o4,7o
Sušnik Martin	-	-	18.498,75	—	18.498,75
Goropečnik F.	3.395,9o	762,65	3o.797,4o	—	34.955,95
Rožič Franc	2.623,9o	. 5o6,00	21.814,45	—	24.944,35
Kepec Jože	lo , 2o	lo ,2o	.21,371,90	191,35	21.583,65
Bračko Justi	445,3o	127,95	19.435,8o	—	2o .009,o5
Urbanija Olga	299,6o	123,4o	7.228,7o	-	7.651,7o
V	letošnjem letu je praznoval svoj 60 jubilej, v našem podjetju pa je od leta 1945 dalje. Bil je prvi predsednik delavskega sveta, predsedniško funkcijo je imel kasneje še nekajkrat, večkrat je bil predsednik upravnega odbora, obenem pa je delal še v drugih samoupravnih organih. Bil je odbornik krajevne skupnosti v Dolu in Ljubljani.
V	podjetju je začel kot ključavničar, postal je vodja remonta v obratu, kasneje pa tehnični vodja obrata. Veliko je napravil v našem podjetju in letos gre v zasluženi pokoj.
Kot predvojni športnik in smučarski tekač je bil večkrat član državne in republiške reprezentance, s prenehanjem tekmovanja pa je pričel z vzgojo smučarjev in kolesarjev ter organizacijo tega športa v svojem kraju. Kot bi dela ne bilo dovolj, je organiziral izgradnjo športno rekreacijskega centra na Korentu, smučarskih skakalnic, smučarske tekaške proge, lepega razglednega stolpa, veliko dela pa je bilo tudi na Oklem.
Ob 3o. in 4o. obletnici smučanja in kolesarjenja v Dolu in okolici je napisal knjižico, postal je zbiralec rezultatov.
Za vse delo, ki ga je opravljal je bil večkrat odlikovan :
Zlato plaketo ob 5o letnici smučarske zveze,
Srebrni -znak OF, razna občinska priznanja ih
Red dela s srebrnim vencem, ki mu ga je dal predsednik republike.
kaj mislijo o nas kupci ?
Tov. Latinovič je že dve leti naš zunanji sodelavec, dela pa na področju Srbije in Makedonije, torej to tržišče dobro pozna. 0 njem in o nas pravi :
Imel sem že veliko razgovorov z vodilnimi delavci v podjetjdih kjer uporabljajo izdelke Termita, pa sem skoraj povsod slišal kar pohvalne besede. Bile so seveda tudi kritike, zato bom navedel najprej te.
Kupci se najbolj pritožujejo zaradi mas za kupolne peči, ker njihova kvaliteta ni vedno enaka (slabo je premešana, nima dob re vezave), pritožujejo pa se tudi zaradi čakanja na dobavo. Tako so v letu 1976 doseženi zelo dobri rezultati pri uporabi diamant kitov in dihtola obenem pa so kupci na oba proizvoda čakali po tri mesece in več, kar je povzročalo nezadovoljstvo ponekod pa tudi dvom v naše.delo.
"Termitovci" bi morali vedeti, da pridobljenega kupca lahko obdržimo le s stalno dobro kvaliteto in točno dobavo.
Poleg številnih podjetij s katerimi Termit sodeluje, želim navesti primer, kako težko je bilo pridobiti novo odprto tovar no grelnih teles v Resnu. Obdržimo jo lahko samo z dobro kvali teto in točnimi dobavami. Ko sva s tov. Žoržom zadnjikrat obis kala tovarno, nama je uspelo, da je prišlo do naročila naših proizvodov za prihodnje tri mesece. Da bi to tovarno zadržali kot naše kupce, je potrebno da jih tov. Žorž že v aprilu obišče in jim nudi vso strokovno pomoč pri uporabi naših proizvodov, kar je bistvo za njihovo proizvodnjo. Kot opombo naj povem še to, da na vrata te tovarne trkajo tako domači kot tuji proizvajalci in jim nudijo svoje proizvode po zelo pristopnih cenah.
Želim povdariti še en zanimiv podatek, da pri naših kupcih velja prepričanje, da smo Slovenci zelo poslovni, točni v dobavah in solidni po kvaliteti proizvodov. Torej moramo, če hočemo to zaupanje obdržati poslovati res solidno, saj si bomo le s tem obdržali kupce na .tem področju.
Gojko Latinovič
Če nekoga boli glava, je to vpliv več faktorjev, največkrat pa : prevelika količina ogljikovega monoksida v zraku (kadilci, avtomobili), predolgo sedenje, napete mišice, očesne bolezni in slab vid. Novi načini zdravljenja glavobola obetajo boljše uspehe : včasih že samo pritisk s palci ali električni dražljaj.
John Carpenter je 15 sekund močno pritiskal s palci na kost poleg oči. Močan glavobol je naenkrat popustil. Prav takšno zdravljenje glavobola priporoča dr. Hovvard Kurland iz bolnišnice v Evanstonu (ZDA). Carpenter je eden od mnogih Kurlan-dovih pacientov, ki bolujejo od raznih oblik glavobola, od običajnega zaradi napetosti mišic pa vse do težjih migren. Vsi so se od doktorja naučili tehniko kitajske akupresure.
Čeprav glavobol ne preneha v vsakem primeru po 15 do 3o sekundah pritiska s palci, pa se je poraba tablet proti glavobolu zmanjšala. Kdor je prej vzel dve, mu sedaj zadostuje že ena. Delovanje pritiska s palci na kost poleg oči se razlaga s teip, da se v področju glavobola pojavi slaba bolečina, v možganih pa se blokira (vsidra) občutek močne bolečine - celo pri napadu migrene. Težko je razložiti, kako da možgani ne blokirajo občutka bolečine zaradi pritiska s palcem, pa vseeno : bolečina zaradi pritiska s prsti razdraži pretežno velika živčna vlakna, glavobol pa prenašajo drobna vlakna. Tako bolečina, ki jo prenašajo velika živčna vlakna prepreči "vhod^bo-leČine, ki jo prenašajo drobna živčna vlakna, pa čeprav je ta večja.
Drugi način zdravljenja glavobola je z električnim impulzom. Pacientu se na vratu pritrdijo elektrode s slabo napetostjo, ki ne povzroča bolečin. Ta postopek se imenuje "miotonoliza" kar v prostem prevodu pomeni "opuščanje napetih mišic".
Opaža se namreč, da migreno in druge vrste glavobola povzroča-ja skoraj vedno napete mišice.
Ne glede na to, kaj pomaga odpraviti glavobol, pa si strokovnjaki še vedno niso na jasnem, kako razložiti ta dogajanja. Največ težav povzroča, raznovrstnost vzrokov glavobola. Vzroki se namreč tekom let spreminjajo, kar pomeni, da so glavoboli včasih zaradi napetosti vratnih mišic in ramen, drugič je vzrok napaka vida, ponekdaj pa je posledica kozarca črnega vina. Mednarodni strokovnjak za glavobole razlaga takole :
-	glavobol se javlja kot zrak druge bolezni,
-	glavobol je sestavni del neke bolezni,
-	glavobol je že sam po sebi bolezen.
Zaradi tega vsak zdravnik raziskuje, o kateri bolezni gre,če bolnik pride k njemu zaradi pogostih glavobolov. Danes poznamo okrog 3o.ooo raznih bolezni, okrog looo pa jih je vezanih na glavobol. Praktično vsak organ telesa je lahko vzrok glavobola. Tako je pri glavobolu treba najprej izključiti dva glavna vzroka : vnetje žil arterij in bolezen oči. Šele po tem in pri sumu na duševne vzroke doktor predpiše zdravilo, ki ga-bo pacient užival dalj časa. "Toda,,pravijo zdravniki '•zdravila proti bolečinam se ne bi smela uporabljati kot trajno zdravilo". Velikokrat bolje učinkujejo zdravila, ki delujejo na duševno stanje in ki se lahko jemljejo v daljšem razdobju.
Tudi hladno kroženje zraka ponoči je pogost vzrok glavobola. Takšne bolečine se pogosto smatrajo kot duševno pogojene ali migrena. A tudi duševno pogojene bolečine se pojavljajo včasih šele s pogojem mraza in prepiha, kar pa ne pomeni, da ja-čanje telesa s točno določenim dražljajem mraza ne pomaga proti glavobolu. Priporoča se : segrej tilnik pred spanjem, ponoči pa ne imej glave odkrite.