Stanovska organiszaciia JZJZJ Poroflla + JUU — SRESKO DRUŠTVO KOČEVJE je zborovalo zadnjič v tem šolskem letu dne 11. junija 1938. v Kočevju. Situacijsko sliko organizacije je podal tov. predsednik. »O reformi šole« je predaval ff. prof. Rudolf Kobilica, pedagoški vodja bežigrajske poizkusne šole. Poverjnica odseka učiteljic tov. Trobiševa je govorila o nalogi učiteljice na vasi. Delegata za banovinsko in državno skupščino sta tov. predsednik in tajnica, namestnik tov. Dequal CiTil. Zbor je pooblastil odbor, da zanikmeže izterja potom odvetnika. Trobiš, preds. Čok, tajnik. + JUU — SRESKO DRUŠTVO CELJE je zboirovalo 11. junija t. 1. ob udeležbi nad 150 članstva. V situacijskem poročilu je tov. predsednik podal sliko težkega materialnega stanja učiteljstva in državnega uradništva vobče glede na veliko podražitev življenjskih potrebščin. Učiteljstvo je preobremenjeno z zasebnimi brigami, zlasti podeželsko, ki šola deco v mestu, pa tudi potrebno strokovno literatžuro si le komaj še delno nabavlja. Pri ukinjanju razredov naj se predhodno preiščejo pogoji glede na velikost učnih iprostorov, higienske predpise ter naj se upoštevajo tu principi sodobne šole. Iz predavanja prof. Čopiča v Ljubljani o razmerah, v katerih živi slovenska šolska mladina, so bili citirani odstavki, ki kažejo kako nujno potrcbna je odpomoč, kjer gre za zdravo bodočnost našega naroda. O seji glavnega odbora JUU, o velikem učiteljskem zborovanju v Murski Soboti in o seji društvenih predsednikov sekcije je poročal predsednik, o seji sekcijske uprave tov. Fr. Wudlerjeva, o delu Slov. šolske matice in »Roditeljskem listu« tov. Gobec, o Učit. tiskarni tov. Pogačnik. Za delegate so bili poleg predsednika izvoljeni: za banovinisko skupščino tov. Metod Požar, Zdolškova, JafJirovič, nam. Zdolšek, Ana Županova, Pogačnik; za glavno skupščino tov. Hajnšek, nam. Jagrovič. Sprejeti so bili predlogi: 1. »Naš rod« naj izhaja v 9. štcvilkah. ^ 2. Mladinska matica in sckcija naj razmišljata o pogojih za ustanovitev lista za šoli odraslo kmečko in delavsko slovensko mladino, ki bi ji ta bil potrebno nadaljevanje »Našega roda« (tov. Gobec). 3. Sekcija, oz. njen odsek za obrtno nadaljevalno šolistvo naj pokreneta akcijo za pravično izenačenje honorarjev na teb šolah vsem, ki imajo polno kvalifikacijo za ta pouk; odsek naj -na banovinski skupščini poda svoje poročilo (tov. Gerlanc). 4. Na učiteljskih skupščinah naj ise ne predlagajo nove resolucije, dokler niso uspele zahteve resolucij iz prejšnjih let (tov. Jagrovič). Pisatelj Janko Kač je burno pozdravljen stopil pred učiteljstvo svojega domačega okraja s predavanjem »Lik savinjskega kmeta«. Uvodoma je navedel pisatelje, katerih dela prikazujejo slovenskega kmeta ter oavedel oporišča za njegovo raziskavanje. Tip kmeta, kakor je savinjski, sega etnično in jezikovno od Celja ipreko Vranskega in Škofje Loke do Tolmina. Savinjski kmet je vajen živeti v ugodnih življenjskih prilikah, kočarjl so naseljeni Ie v industrijskih okoliših, ponosna mladina se ne udinja za hlapce in dekle, rajši odhaja k industriji in rudarstvu doma in na tujem. Duševno in telesno jc zdravega jedra, njegova življenjska doba močno presega povprečje. Ni veseljak, je realen, praktičen in varčen, le hmelj ga včasih dela hazarderja, rad nagiblje v sarkastičnost. Visoka je njegova civilizirano6t. Občutljiv je njegov pravni čut, vendar se ne pravda rad. Tuje lastnine se ne dotika, smisel za kolektivnost pri njem nazaduje. Njeoovi odnosi do vere temelje na odncnsih do zemlje, na tej sloni tudi njegova morala. Politične strasti so mu tuje. Savinjski kmet je velik obranjevalec naše narodne bitnosti. V njegovem poznavanju temelji tudi uspeh vsakega vzgojnega dela. Predavatelj je žel za svoja temeljita izvajanja mnogo odobravanja. Pokazal je, kako tudi sam ves k6renini v savinjski grudi, iz katere je izšel ter je v naši literaturi njen najnepo-srednejši in najmočnejši glasnik. Fran Roš, preds. Ad. Jagrovič, tajnik. + JUU — SRESKO DRUŠTVO LENDAVA je zborovalo dne 18. junija 1938. v Veliki Poljani v navzočnosti 30 članov. Po pozdravnih besedah je tovariš Peternel v kratkem orisal delo sekcije in celotnega udruženja. TovaritS tajnik je v svojem poročilu obravnaval vprašanje članstva in zborovanj ter reorganizacijo dela v društvu. Za tovariša blagajnika, ki je bil radi bolezni odsoten, je poročal tovariš predsednik in ugotovil, da je blagajniško stanje letošnjega poslovnega leta mnogo boljše od lanskega. Dolg pri sekciji z junijsko članarino vred znaša 2642 dinarja. Po prečitanju dopisov so prišli na vrsto mnogoštevilni predlogi, tičoči se vprašanj stanu, organizacije, šolstva in prosvete sploh. Na banovinski in državni skupščini bo zastopal društvo tovariš predsednik Peternel. Namestnica za banovinsko skupščino bo tovarišica Prešern Stefanija iz Beltincev, za državno skupščino pa tovariš Križanič Franc iz Velike Polane. Sledilo je predavanje tovariša Križaniča »Kratek obris psihiatrije«, v katerem je na kratko orisal vzroke in razvoj duševnih bo lezni, v čem se ta obolenja kažejo in opisa nekaj obolenj, ki jih učitelj v življenju več krat srečava (kretinizem, melanholija, pijan ska blaznost, božjast). ¦ V zvezi s tem predavanjem se je predla galo od članstva, da se objavi soboško preda vanje tov. Gumilarja in Kokalja. Pri slučajnostih se je oglasil tovariš Fran< Mlekuž in dokazal, da se odredbe o izdaj spričeval, matičnih listov in sestave statistik ne ujemajo s predpisanimi tiskovinami. To variš predsednik ga naprosi, da pošlje izdelane predloge društvu v nadaljnjo postopa nje. Peternel, preds. Križanič Franc, tajnik