Podoba našega osolnčja. "■*'rč,V:i V'i' 'v?;‘ ^ Y/''^dX VU>C -a- Ì-J ;/’.' ,-i ••' > ■ m1. /) H r « ’ i » i - Xy, ,'. h a : si ap-a is*-vU% 1 ■ 4 J; J.W .S V , J*|;V > jjfp] ■ - . WK'f^'r ' ... \s ■ ■■• i ia' ■ .. ' .■ .. iJ/ 1 V' .'. - •y-.v ha-- mmwmà, Pratika devetnajstega stoletja od 18 M —1901. Za duhovne, deželske služabnike in kmete. Poleg nemškega. Četrtega natisa. Popravljena in pomnožena. —----------QSK&SC)---------- V LJUBLJANI, 1880, Založnik Henrik N i č m a n. -SSolf Predgovor k tretjemu in četrtemu natisu Stoletne Pratike. ©a so bukvike „Stoletna Pratika“, ki so bile prvič iz nemškega v naš slovenski jezik prestavljene, in v letu 1840 natisnjene, na vse strani koristne, nam ne bo treba po dolgem in širokem razkladati in jih Slovencam s posebno hvalo priporočevati. Pa so res slovenskim bralcem všeč, se že iz tega 'povzame, ker so bile v tako kratkem času poprodane, da se je mogel drugi natis osnovati in natisniti dati, ki je prišel popravljen in z mnogovrstnimi koristnimi in podučljivimi so stavki pomnožen, leta 1847 na svetlo ; in ker se je tudi ta že zdavnej spečal, in ker slovensko ljudstvo vseskozi po omenjeni Stoletni Pratiki poprašuje, je bilo treba leta 1860 za tretji, in zdaj že za četrti natis skrbeti, kterega nekoliko popravljenega in pomnoženega z veseljem podamo. In res, skoraj da si upamo reči, da ne bo nihče rekel, da bi se mu ne bile te bukvice popolnoma prikupile, če jih je le nekoliko prebiral; posebno pa zato, ker v njih najdemo tako natančno in umevno razlaganje vseh stvari in oddelkov, iz kterih Pratika obstoji, kakor do sedaj v nobenih slovenskih bukvah. V Stoletni Pratiki se med drugimi ** koristnimi rečmi zvé : Ce je leto navadno ali prestopno, kaj je lunini in kaj solnčni krog in kako se najde; kterim praznikam se pravi premakljivi, kterim pa nepremakljivi prazniki; nekoliko od planetov ali premičnic; kako se da šolnina ura na zidu napraviti, da bo poldne natanko kazala ; bere se v nji od vremenskih znamenj, od opravil za vsaki mesec celega leta itd. Bere se v nji dalje cesarska postava zastran živinske kupčije, kakor tudi poduk, kako se mora človek zdrav ohraniti in življenje si zboljšati in se v sili oteti; od opravila, sprehoda, počitka in spanja. — Kako gré utonjenca in zmerznjenca, zadušenega, od strele zadetega, obešenega ali zadrgnjenega oživeti, kako od kače pičenega ozdravljati itd. — Poslednjič so zapisani vsi sejmi na Kranjskem, Stajarskem, Koroškem in Hrvaškem, in še več znamenitih in koristnih reči. Kdor si jo bo omislil, bo videl, da je se večjega priporočila vredna, kakor smo ji ga tukaj izrekli. V Ljubljani, o Svečnici 1880. Zlaganje podobe, ki je pred naslovom ali nadpisom teh bukev. Podoba našega osolnčja. "V sredi tiste podobe je zarisano solnoe, ki ima svojo lastno svetlobo, in jo naši zemlji in vsem drugim zvezdam, ktere se okrog njega sučejo, pošilja. Po uku vseh učenih zvezdogledov solnce zmeraj na tistem kraju nebà stoji, in nam se le zdi, da solnce izhaja ali zahaja, ker se naša zemlja okrog njega vrti, in zvezdogledi vse to s prav močnimi dokazi «pričujejo , kterih pa tukaj razkladati ne moremo. Okrog solnca je sedem krogov zarisanih. Na slehernem izmed teh krogov se ena izmed tistih zvezd vrti, ktere obsolnčnioe ali planete imenujemo, Obsolnčnioe ali planeti so tedaj vse tiste zvezde, ktere se okrog sebe skoraj tako, kakor kolesa na yozu, pa tudi okoli solnca sučejo in le od njega svetlobo dobivajo. Tacih zdaj nam znanih obsolncnic je enajst, (pa ni davno, kar so zvezdogledi še eno na nebu zapazili) in so te le : Merkuri, Yenera, Zemlja, Mars, Cérera, Pälada, Junona, Yesta, Jupiter, Saturn in Uran. Na prvem krogu od solnca se suče okrog sebe in potem tudi okrog solnca Merkuri, na drugem Yenera, (Yenera včasih zjutraj pred solnčnem izhodam prav lepo na nebu sveti in tedaj se Danica imenuje, včasih pa zvečer po solnčnem zahodu, in tedaj se ji Večernica pravi), na tretjem krogu se suče naša Zemlja, na četrtem Mars, na petem Jupiter, na šestem Saturn in na sedmem Uran. Za tiste obsolnčnioe, ki so zgoraj še imenovane bile, na ti podobi krogov ni zarisanih. Nektera izmed teh obsolncnic ali planetov ima pa še okoli sebe nekoliko krogov zarisanih, in ti krogi naznanu-jejo pota, po kterih se ravno toliko lun okrog obsolnčnioe vrti, kolikor krogov okoli sebe zarisanih ima. Naša Zemlja ima en krog okoli sebe, tedaj eno luno; Jupiter ima štiri kroge, tedaj tudi štiri lune; Saturn ima sedem krogov, tedaj sedem lun. Tudi okoli Urana se šest lun suče, dasiravno ni na tej podobi okoli njega krogov zarisanih. Še druge zvezdo ima naše solnce, ki se tudi okrog njega sučejo, toda ne po tako okroglih potih, kakor obsolnčnice, ampak gredo po grozno dolgih potih, ki so tudi na ti podobi podolgasto zarisani; zato jih malokdaj in lo takrat vidimo, kadar se k naši zemlji nekoliko bolj približajo, in jih od druzih zvezd lahko po tem razločimo, ker svetle repe imajo, in zato jih tudi repate zvezde, repke ali komete imenujemo. Yse te zvezde, namreč: obsolnčnice in planeti, ki se okrog našega solnca sučejo, in svetlobo od njega dobivajo (same na sebi so pa kakor naša zemlja temne), store s soln-cam vred neko sostavo ali skupajstavo, ki jo naše osolnčje imenujemo, zato ko se naša zemlja, ki je obsolnčnioa ali planet, k njemu prišteva, — in podobo tega osolneja pred saboj imaš. Vse druge zyezde, ki so zunaj našega osolneja v nezmernem prostoru, kterih je na milijone na nebu, in še vseh zavoljo njih prevelike daljave od nas z prostimi očmi viditi ne moramo, dasiravno so veliko večje od našega solnca, se imenujejo stavne zvezde ali stavnice, in sicer zato, ker se no sučejo v krogih, kakor obsolnčnice ali planeti, ampak enako našemu solncu stojé in svojo lastno svetlobo imajo; so tedaj v resnici solnca, in vsaka izmed njih ima svoje obsolnčnice in lune, ktere obseva in ogreva; tedaj vsaka stavnica sama za se svoje osolnčje stori, enako našemu osolnčju. Dalje se na imenovani podobi vidi kača, ki je okrog našega osolnčja v svitek zvita, ter z svojem žrelam svoj rep drži, tedaj nima nikjer ne konca ne kraja; zato so jo že stari za podobo večnosti imeli, ki tudi nima ne kraja ne konca. — Roka, ki iz oblakov moli, in kačo za vrat drži, je podoba vsegamogočnosti božje, ki milijone osolnčij zmiraj v enakem redu vlada in ohrani, in nobeno se brez božje volje iz svojega kraja premakniti ne smé. Vèsvoljni svet so bukve, katere vsak brati zna, dasiravno nobene črke ne poznä; le pogostoma pogleduj v te bukve s svojimi ečmi proti nebu obrnjen, in bral boš v njih: Vsegamogočnost božjo! Leto in pratika. lieto v splošnjem pomenu je neki daljši odloček časa , ki okrog leti, in se mu menda ravno zato, ker leti, leto pravi. Ysako leto, če dni in noči štejemo, pride v 12 mescih, ali v 52 tednih in enem dnevu, ali v 365 dneh okrog, in se pratikno ali navadno leto imenuje. Solnce pa potrebuje nekoliko več časa kot 365 dni, da svoj tek po naši dozdevi dopolni, prav za prav ga le zemlja potrebuje, da okrog solnca pride, in ta čas znese 365 dni, 5 ur, 48 minut in 48 trenutkov ali sekund. (Vsaka ura ima 60 minut, minuta pa 60 trenutkov ali sekund.) Solnčno leto je tedaj 5 ur, 48 minut in 48 trenutkov daljše, kakor je navadno leto, in ta razloček med navadnem in solnčnem letom znese v 4 letih 23 ur, 15 minut in 12 trenutkov, tedaj skoraj en cel dan, v 8 letih še enkrat toliko, v 400 letih 96 dni, 21 ur in 20 minut. Iz tega se vidi, da se navadno leto tolikanj delj od solnčnega odmikuje, kolikor več let preteče. Iz tega vzroka bi se lahko zgodilo, da bi po več preteklih letih v pratiki že poletje kazalo, ko bi po solncu še zimo imeli. Ta razloček med navadnem in solnčnem letom so že stari zvezdogledi spoznali ; toraj so se mnozih pripomočkov poslužili, pratikno leto po solnčnem vravnati. Julij Cezar, višji zapo-vedovavec v Rimu, učen mož in grozno prebrisane glave, kakor tudi srčen vojšak, je 47 let pred Kristusovem rojstvam pratiko zboljšal in popravil, ker je dva mesca brez imena med listo-padam in grudnam v pratiko postavil, eden teh dveh mescov je imel 34, drugi pa 33 dni, in tako je tisto leto 14 mescov dolgo bilo in spet po solnčnem vravnano. Da bi se pa sčasoma pratikno leto od solnčnega spet ne ločilo, je Julij Cezar ukazal, vsako četrto leto med 23. in 24. svečanom en dan v pratiko vložiti ali vmes djati, da je tako vsako četrto leto 366 dni imelo, in tako leto mi prestopno imenujemo. Te od Julija popravljene in zboljšane pratike, ki se je po njem Julijeva pratika imenovala, so se tudi vsi kristjani v Evropi do leta 1582 po Kristusovem rojstvu posluževali. Ker pa solnčno leto 365 dni, 5 ur, 48 minut in 48 trenutkov obseže, tako te ure, minute in trenutki v štirih letih le 23 ur, 15 minut in 12 trenutkov znesó; toraj je Julij Cezar, ko je vsako četrto leto en cel dan v pratiko vložil, v slednjih štirih letih 44 minut in 48 trenutkov preveč k letu pridjal, in ta majhna pomota je v 129 letih toliko nanesla, da je v letu 82 po Kristusovim rojstvu že en cel dan v Julijevi pratiki preveč bil, in v druzih 129 letih sta že dva dneva v pratiki preveč hodila, in iz te majhne Julijeve pomote je prišlo, da so v 16. stoletji dnevno in nočno enakost, ki je po solno-nem hodu zmiraj 21. sušca, že 11. sušca imeli. Ko bi se bili po Julijevi naredbi vsako četrto leto en cel dan pratiki pridjati, ravnali, bi bili sčasoma že v svečanu in potem v prosencu v svojih pratikah dnevno in nočno enakost imeli, dasiravno sta si noč in dan, po solncu raeuniti zmeraj le 21. sušca enaka. To pomoto odvrniti, so papež Gregorij XIII. ukazali pratiko popraviti, ter iz Julijeve pratike 10 dni zbrisati, da je dnevna in nočna enakost tudi v pratiki spet na svoje pravo mesto, to je: 21. sušca, prišla. Dnevi pa, ki so jih papež iz pratike zbrisati ukazali, so bili med 4. in 15. kozoprskom leta 1582. Tako so tedaj tisto leto od 4. precej na 15. kozoprska preskočili, da so solnčno leto došli. Da bi se pa pratikno leto sčasoma od solnčnega leta spet ne ločilo, in da bi se prihodnje čase dnevna in nočna enokost iz svojega mesta v pratiki, to je: od 21. sušca ne premaknila, so papež zapovedali, da se morajo pratiki dnevi takole pridevati, ali kar je vse eno, prestopne leta narejati: 1) Tri leta zaporedoma naj so navadne leta po 365 dni, in vsako četrto leto naj je po Julijevi naredbi prestopno leto po 366 dni. 2) Zadnje leto tristoletja naj je navadno leto in zadjne leto četrtega stoletja pa prestopno leto. Po téj papeževi naredbi se tedaj v 400 letih po tem le številu dnevi v pratiki vmes devajo : V pervem stoletji 24 dni, v drugem 24, v tretjem 24 in v četrtem 25, vsih skupaj 97 dni. Ker je pa solnčno leto 5 ur, 48 minut in 48 tre- nutkov daljše, kakor pratikno leto, in ker se te ure, minute in sekunde v vsakih sto letih za 24 dni, 5 ur in 20 minut narastejo, v 400 letih pa 96 dni, 21 ur in 20 minut znesó; po Gregorjevi naredbi pa se v 400 letih 97 dni vmes dene, se iz tega razvidi, da se v vsakih 400 letih 2 uri in 40 minut preveč priloži. Tudi ta majhni razloček se v devetkrat 400 letih, to je, v 3600 letih, za en cel dan naraste, ker devetkrat po 2 uri in 40 minut ravno 24 ur, to je, en cel dan znese; zato je treba v vsakih 3600 letih en dan preč spustiti, če se namreč zadnje leto 3600 letja, ki je po papeževi naredbi prestopno leto, za navadno leto naredi. Ce se tedaj pri narejanji pratike tako ravna, potem še le pratikno leto s solnčnem letam prav stikoma hodi. Tukaj še opomnim, da so vsi katoliški kristjani od papeža Gregorja XIII. v letu 1582 zboljšano in po solnčnem hodu vravnano pratiko sprejeli, le samo nekatoličani, Luterani in drugi krivoverci, Greki, Rusi in drugi razkolniki, je niso hotli sprejeti, ker tem ljudem njih napuh in trma močno branita je sprejeti, naj je še tako koristna, dobra in potrebna, če le od papeža, ki ga za svojega dobrotljivega očeta spoznati nočejo, pride. Ker so tedaj krivoverci in drugi razpor-niki v svoji ji pratikah 10 dni za nami ostali, je gotovo to veliko zmešnjav v zadevi vsakdanjih opravil, ki so jih katoličani in nekatoličani med saboj imeli, naredilo, in se je še večjih pomotij in zmešnjav bati bilo ; zato so se nekatoličani v nemških deželah v letu 1700 vdali, ter so od papeža Gregorja zboljšano in popravljeno pratiko sprejeli, in so 11 dni v svoji pratiki, namreč od 18. svečana na 1. sušca preskočili, in se v oziru leta z nami zedinili. Poznejše so se tudi An-glijani in Švedi naše pratike poprijeli. Le samo Greki, Rusi in drugi razkolniki se še Julijeve pratike držč, in so v svojih pratikah še 12 dni za nami. Če hoče kdo zvediti, kteri dan Rusi danes po naši pratiki imajo, naj po naši pratiki 12 dni nazaj šteje; če pa iz staroverske pratike dan po naši pratiki zvedeti želi, naj k njih pratiki 12 dni došteje. Kako koristna in še celo potrebna je pratika, mi pač ni treba skazovati, kar že vsak sam iz svoje lastne skušnje spozna ; ker iz nje zvé leto, mesce, tedne in dneve po Kristusovem rojstvu ; nedelje, praznike in druge posebne čase v letu; mraknjenja solnca in lune, i. t. d. Ce nam pratika vse to le samo za eno leto pové, se ji pravi létna pratika; če nam pa sto let naprej pové, se imenuje stolétna pratika. §. 2. Kako se da zvedeti, ali je to in drugo leto navadno ali prestopno? v Ce je to ali uno leto navadno ali prestopno, prav lahko takole zveš: razdeli zadnje dve šte-' vilki tistega leta, od kterega to zvedeti želiš, s številko 4 ; ce se te dvé številki v enake dele brez vsega ostanka razdeliti daste, je tisto leto prestopno; če pa kaj ostane, kar pa nikoli čez 3 ostati ne smé, je navadno leto, in ta ostanek pokaže, ktero navadno leto je to od zadnjič pre- stopnega leta. Tako je bilo, postavim, leto 1848 prestopno, ker, če zadnje dve številki 48 s številko 4 deliš, nobenega ostanka ne dobiš. Nasproti pa je bilo leto 1863 navadno leto, in sicer tretje po zadnjem prestopnem letu 1860, ker, če zadnje dvč številki 63 s številko 4 deliš, v ostanek 3 dobiš. Ste pa zadnje dvč številki kakošnega lota dvč ničli (00), ktera leta se stoletja imenujejo, takrat pa prve dvč številki s številko 4 razdeli, in leto je prestopno, če ti pri tem deljenji nič ne ostane; če ti pa kaj ostane, je navadno leto. Tako je bilo leta 1600 prestopno, ker prve dvč številki 16 s številko 4 deljene, ne daste nobenega ostanka; nasproti pa je bilo 1800 navadno leto, ker 18 s 4 deljeno, 2 v ostanek da. Leto 1900 ne bo prestopno, 2000 pa bo. §. 3. Časniški krogi. v Casniške kroge imenujejo pratikarji to ali uno vrsto let, pa tudi dni, ki se spet od konca začnejo, kadar okrog pridejo, in imena teh čas-niških krogov koj v začetku svojih pratik postavijo, zraven njih pa tudi število, ktero pokaže, koliktero leto že teče v časniškem krogu. Imena teh časniških krogov so naslednje: Rimska obrestna številka. Lunini krog, zlata številka. Solnčni krog, Nedeljska črka in Lunino kazalo (Epakta). Kaj da so imenovani časniški krogi, in kako da se ali s pomočjo nekterih tablic, ali pa s prav lahkem rajtanjem najti dajo, bo od vsacega posebej govorjenje. §• 4. Kaj je rimska obrestna številka ali napovedni krog, in kako se najde. Rimska obrestna številka je vrsta petnajstih lčt, ktera, kadar mine, se zopet od konca začne. Nekdanji Rimljani so navadno imeli, na koncu vsacega petnajstega leta nektere davke (obresti, činže, kazni) napovedovati, in zato se tudi čas petnajstih lét rimski napovedni krog imenuje. V starih časih, posebno v grajšinah, je bilo pri vseh sodniških opravilih in pravdah v navadi, zraven letnega števila po Kristusovem rojstvu tudi rimsko obrestno število pristaviti, kar je še zdaj pa le v tistih krajih v navadi, kjer se rimskih pravic držč, in od tod je prišlo, da so jo v pratike postavljali, in jo večidel še postavljajo. Nekdaj je bilo že bolj potrebno vedeti, ktero leto v rimskem napovednem krogu že teče, posebno ko je že proti koncu šel, da se je vsakteri zastran napovedanih davkov preskrbeti vedil ; zdaj pa ga nam ni treba vediti; vendar pa hočem zavoljo popolnosti pratike pokazati, kako se dà zračuniti, ktero leto teče v rimskem napovednem krogu. Ker se je rimski obrestni krog 3 leta pred Kristusovem rojstvam začel, prištej k danemu letnemu številu po Kristuso- vem rojstvu številko 3, in razdéli dobljeni znesek s številko 15. Ce je deljenje brez ostanka, tako je 15 rimska obrestna številka, tedaj zadnje leto v napovednem krogu; će je pa kak ostanek, je ravno ta ostanek rimsko obrestno število. V letu 1842 je bilo 15 rimsko obrestno število; ker 1842 in 3 znese 1845, in ta znesek s številko 15 deljen, nobenega ostanka ne dà. Y letu 1851 je bilo pa 9. rimsko obrestno število, ker 1851 in 3 znese 1854, in ta znesek z številko 15 deljen, da 9 za ostanek. §. 5. Kaj je lunini krog in zlata številka, in kako se dà najti? Čas 19 Julijevih lét, ktere, kadar minejo, se zopet od konca začnejo, in potem mlaji zopet na tiste dneve v mescu padajo, na ktere so bili pred 19 leti padli, se imenuje lunini krog. Število pa, ktero kaže, koliktero leto v luninem krogu že teče, se imenuje zlata številka. Neki Grek, po imenu Meton, je v letu 433 pred Kristusovim rojstvam najprvi zapazil, da po 19 letih mlaji zopet na ravno tiste dneve padati začnejo, in je število, katero kaže, koliktero leto luninega kroga ali 19 let že teče, z zlato številko v kamen zarisal, zato se tedaj zlata številka imenuje. Zlata številka se pa takole najde: Misli si, da so eno leto pred Kristusovem rojstvam leta po luninem krogu šteti začeli; toraj prištej k letnemu številu, od kterega zlato šte- vilko zvedeti želiš, številko 1, in potem razdeli dobljeni znesek z številko 19. Če ti pri tem deljenji nič ne ostane, je 19 zlata številka, tedaj zadnje leto luninega kroga ; če ti pa pri deljenji kaj ostane, je ravno ta ostanek zlata številka. Če hočeš zvedeti, ktero leto luninega kroga je teklo, ali kar je vse eno, ktera je bila zlata številka v letu 1861, tako prideni k letnemu številu 1861 številko 1, kar znese 1862, in ta znesek razdeli s številko 19, in najdel boš, da se 1862 v enake dele brez vsega ostanka deliti dà, tedaj je bila v letu 1861 zlata številka 19. Nasproti pa je bila v letu 1854 zlata številka 12, ker 1854 in 1 znese 1855, in ta znesek 1855 v 19 delov razdeljen, za ostanek 12 pusti. §. 6. Kaj je solnčni krog, in kako je najti? Solnčni krog je čas, ki obseže 28 let, ktere leta, ko minejo, se zopet od konca šteti začnejo, in dnevi v tednu spet na tiste dneve v mescu padajo. Ako bi vsako leto navadno bilo, bi se to že po vsakih 7 letih zgodilo ; ker je pa vsako četrto leto prestopno, se še le po 28 letih zgodi. Ker se je štetev lét tega solnčnega kroga 9 let pred Kristusovem rojstvam začela, zatoraj ni težko zvedeti, koliko tacih krogov po 28 lét je že minilo, in ktero leto v tem krogu ravno zdaj teče. Prištej tedaj k letnemu številu številko 9, in znesek tega deli s številko 28 ; če se ta znesek v enake dele brez vsega ostanka razdeliti dä, je 28 število solnčnega kroga ; tisti razdelki pa, ki si jih pri deljenji dobil, ti kažejo, koliko tacih krogov po 28 lét je že dosihmal od devetega leta pred Kristusovem rojstvam preteklo. Ako se pa letno število v enake dele razdeliti ne dà, ampak pri deljenji nekaj ostane, ti ravno ta ostanek kaže, koliktero leto solnčnega kroga zdaj teče ; razdelek pa ti povč, koliko solnčnih krogov je že od devetega leta pred Kristusovem rojstvam dov leta, od kterega solnčni krog išeš, preteklo. Če hočeš postavim zvedeti, ktero leto solnčnega kroga je v letu 1839 teklo, tako prištej k 1839 še 9, kar ti znese 1848, zdaj razdeli 1848 v 28 delov, in potem dobiš v razdelek 66, in ravno ta razdelek ti povč, da je od 9tega leta pred Kristusovem rojstvam do leta 1839 že 66 solnčnih krogov preteklo; ker pa pri tem deljenji ni bilo nobenega ostanka, tako je delivec sam, namreč 28, leto solnčnega kroga, ali zadnje leto 66tega solnčnega kroga. §. 7. Kaj je nedeljska črka, in kako se najde? Nedeljska črka je ena izmed prvih 7 črk v abecedniku, ktera nedelje celega leta kaže, in zato se ji nedeljska črka pravi. Če prvih 7 dni prosenca s 7 črkami zaznamovaš, ter k prvemu dnevu A, k drugemu B, k tretjemu C, k četrtemu D, k petemu E, k šestemu F in k sedmimu Gr postaviš ; in če potem ravno te črke in v tem redu na vse druge dni celega leta postaviš, da bo vsak dan eno tistih zaporedoma postavljenih črk imel, tako je v slednjem navadnem letu tista izmed 7 črk nedeljska črka, ktera zraven prve nedelje prosenca stoji. Ce je postavim četrtega prosenca nedelja, tako je črka D nedeljska črka. In če si tistih 7 črk zaporedoma na vse dni celega leta po mescih prav razstavil, boš koj vidil, kteri dan v slednjem mescu je nedelja ; tisti dan je namreč nedelja, kjer boš nedeljsko črko D zagledal. Dobro je nedeljsko črko rudeco pisati, da se ložej zagleda, ali pa druge črke v tednovih dnevih majhne, in le nedeljsko veliko spisati, takole postavim: a, b, c, D, e, f, g. Ker ima prestopno leto le en dan več, kakor navadno, ter se med 23tega in 24tega svečana en dan vmes( dene, tedaj se temu vmesdjanemu dnevu, to je, 24. svečanu, ravno tista črka dà, ki jo 23. svečan ima, in potem ni več tista nedeljska črka, ki je do 23. svečana bila, ampak tista, ki pred njo stoji. Je bila postavim do 23. svečana nedeljska črka C, po 23. svečanu ne bo več C nedeljska črka, ampak tista, ki pred njo stoji, namreč B. Iz tega se vidi, da ima vsako prestopno leto, v kterem svečan 29 dni šteje, dvč nedeljske črke, eno do 23. svečana, in drugo, ki je pred njo, po 23. svečanu. Ker je vsako leto ena izmed prvih 7 črk v abecedniku nedeljska črka (v prestopnem letu pa ste dvč), jo je pratikarju za vsako leto posebej vedeti treba, da z njo vse nedelje celega leta, in po nji tudi druge dni v tednu vravnati zamore, Ako hočeš tudi ti za vsaktero leto devetnajstega stoletja nedeljsko črko zvedeti, zapiši prvih 7 črk v abecedniku eno za drugo, in pod vsaktero postavi zaporedoma eno prvih 7 številk, postavim takole: A. B. C. D. E. F. Gr. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Potem razdeli tisto letno število, od kterega nedeljsko črko zvedeti želiš, v 4 razdelke, če ti pri tem deljenji kaj ostane, ter se namreč letno število ne da v štiri enake dele razdeliti, ne porajtaj tega ostanka, ampak le samo razdelek ali četrti del letnega števila k celemu letnemu številu prištej, in ta znesek v 7 delov razdeli, zdaj pa nič ne glej na razdelek, ki ga pri deljenji dobiš, ampak pazi le samo na ostanek te delitve, ter ta ostanek od števila 8 od-štej ali preč vzemi, in ravno ta številka, ki ti je pri tej odštetvi ostala, ima nad seboj nedeljsko črko, ki jo zgoraj v tisti vrsti, kjer je 7 črk zaporedonm postavljenih, pod njimi pa 7 številk, zagledaš. Ce je pa zadnja delitev s številko 7 brez vsega ostanka, tedaj je A nedeljska črka tistega leta, od kterega jo išeš. Dam ti izgled : Ko bi ti nedeljsko črko leta 1873 zvedeti hotel, razdeli tedaj 1873 v 4 dele, in pri tej delitvi 468 v razdelek dobiš; zdaj ostanek, ki je številka 1, v nemar pusti in samo razdelek 468 k letu 1873 doštej, in to ti skupaj znese 2341, in ta znesek 2341 s številko 7 razdeli, pri tej delitvi dobiš v razdelek 334, in nič na-nj ne porajtaj, le samo na ostanek glej, ki je številka 3, ter jo od številke 8 odštej ali preč vzemi, in ti ostane številka 5, in glej zgoraj nad številko 5 dobiš nedeljsko črko E za leto 1873. Ker nedeljsko črko E za leto 1873 najdeno imaš, zdaj lahko vidiš, da je bilo tisto leto petega prosenca prva nedelja po novem letu, in če od 5tega prosenca, to je, od nedelje dm nazaj šte-ješ, najdeš, da je bilo tisto leto v sredo novo leto. Ce hočeš za leto 1854 nedeljsko črko najti, ravno tako ravnaj, kakor sem ti že zgoraj razložil; razdeli namreč 1854 v 4 dele, razdelek 463 prištej k 1854, znesek 2317 razdeli v 7 delov, in ker pri tej zadnji delitvi nič v ostanek ne dobiš, je bila v letu 1854 A. nedeljska črka, tedaj prvega prosenca, ali na novega leta dan nedelja, in po tej nedelji lahko vse druge nedelje v mescih vravnaš. Ce pa od kakega prestopnega leta, ktero, kakor že veš, dvé nedeljske črki ima, imenovani črki išeš, da eno nju najdeš, ravno tako ravnaj, kakor je zgoraj rečeno bilo, in tako najdena nedeljska črka ti bo kazala vse nedelje od prestopnega dneva, to je, od 23. svečana do konca leta; črka pa, ktera v zgoraj postavljeni vrsti za najdeno stoji, ti kaže nedelje od začetka leta do prestopnega, ali vmesdjanega dné, to je, do 24. svečana. v Ce postavim išeš nedeljske črke od prestopnega leta 1864, razdeli 1864 v 4 razdelke, prištej razdelek 466 k 1864, razdeli znesek 2330 v 7 razdelkov, ta razdelitev ti da v ostanek številko 6, odštej jo od številke 8, in v ostanek dobiš številko 2, nad številko 2 stoji T zgoraj postavljeni vrsti nedeljska črka B, koj za njo stoji črka C, tedaj ste C in B nedeljske črki leta 1864, in sicer C od začetka leta do prestopnega ali vmesdjanega dné, B pa od prestopnega dneva do konec leta. Ce pa ta račun koga plaši, in se mu toliko računi ti ne ljubi, naj pa po solnčnem krogu nedeljske črke iše, ki se veliko ložej najde. Ako hočeš postavim od leta 1864 nedeljsko črko najti, poiši najpred leto solnčnega kroga, kar se prav lahko zgodi, kakor je bilo v §. 6. rečeno. Leto solnčnega kroga je bilo v letu 1864 petindvajset (25), zdaj poglej v naslednjo tablico, ter boš zraven števila solnčnega kroga, ki je 25, najdel nedeljske črki CB; iz tega tudi vidiš, da je leto 1864 prestopno, ker ima dve črki, prva C kaže nedelje od konca leta do prestopnega dné, druga B pa od prestopnega dneva do konec leta. Nedeljska črka od leta 1801 do 1900. • fH >3 SB d ° J fH o M GG Nedelj- ska črka .1 là m Nedelj- ska črka J §> là GG Nedelj- ska črka Is ©r* GG Nedelj- ska črka 1. E. D. 8. C. 15. A. 22. F. 2. C. 9. B. A. 16. G. 23. E. 3. B. 10. G. 17. F. E. 24. D. 4. A. 11. F. 18. D. 25. C. B. 5. G. F. 12. E. 19. C. 26. A. 6. E. 13. D. C. 20. B. 27. G. 7. D. 14. B. 21. A. G. 28. F. Kaj je lunino kazalo (Epakta), in kako se najde? Lunino kazalo, kteremu Latinci in tudi drugi narodi Epakta pravijo, je število dni, kteri od zadnjega mlaja mesca grudna do prvega prosenca ali novega leta minejo. Število teh dni, to je lunino kazalo, pratikarji z rimskimi številkami pišejo, zato da jih ložej in hitrejše že v prvem pogledu od druzih številk razločijo. Tako postavim je bil v letu 1846 mlaj 18tega grudna, zato je prvega prosenca leta 1847 lunino kazalo XIV., ali kar je vse eno, luna je na novega leta dan 14 dni stara, ker je od zadnjega mlaja, 18. grudna, do novega leta 14 dni preteklo. Pred ko je mesca grudna mlaj, več dni je potem luna na novega leta dan stara, ali večje je tudi lunino kazalo ; večje pa kakor XXIX, vender nikoli ni, zato ker v 29tih dnčh in pol že drugi mlaj nastopi, toraj tudi drugo lunino kazalo. Ce je pa v kterem letu prvega prosenca, ali na novega leta dan mlaj, tistikrat je lunino kazalo ničla (0), to je, luna ni še nič, še dneva ne, stara, kar pratikarji s tem le znamjem * naznanijo. Iz tega se vidi, da ima lunino kazalo devetindvajset rimskih številk, od I. do XXIX., vsako leto eno zmed njih, ali pa ničlo, to je *, kolikor dni si je že luna na dan novega leta stara. Ker je pa solnčno leto 11 dni daljše, kakor lunino, odtod pride, da lunino leto, po mlajih računiti, 11 dni' pred okrog pride, kakor solnčno, in se zadnji mlaj mesca grudna ysako leto 11 dni' od novega leta nazaj odmakne, - ali kar je eno, luna je vsako leto prvega prosenca 11 din' starši, kakor je v poprejšnjem letu bila; toraj se tudi lunino kazalo vsako leto za 11 naraša, in sicer tako dolgo, dokler se ta mlaj delj kot 29 dni' in pol od novega leta ne odmakne; če se že čez 29 dni odmakne, potem zopet drugi mlaj pred novim letom nastopi, toraj tudi drugo lunino kazalo. Tako postavim, če je v prvem letu novega leta dan mlaj, tedaj je lunino kazalo ničla ali *, to je, mlaj ni v tem letu nič od novega leta odmaknjen ali luna še dneva ni stara ; v drugem letu se pa mlaj že 11 dni od novega leta odmakne, toraj je lunino kazalo XL, to je, luna je prvega prosenca druzega leta 11 dni stara; v tretjem letu se zopet 11 din delj nazaj pomakne, tedaj skupaj 22 dni, toraj je lunino kazalo XXII. V četrtem letu se mlaj enako drugem letam zopet za 11 dni nazaj pomakne ali postara, toda če 11 dni tega leta k unem 22tem tretjega leta prišteješ, 33 dm' v znesek dobiš, toliko dni pa nikdar ni luna stara, ker je v 29. dnéh in okoli pol dneva že drugi mlaj ; toraj je treba, če po tej štetvi lunine starosti večje število dni kot 29 dobiš, 30 dni odvreči, in število tistih dni, kar ti jih se ostane, je lunino kazalo. Ce tedaj v četrtem letu 33 dm' v znesek dobiš, odvrzi 30 dni, in potem ti ostanejo 3 dni, in glej , ravno število III. je lunino kazalo, ali, luna je v četrtem letu na novega leta dan 3 dni stara. V petem letu se luna zopet 11 dm' postara, ali od novega leta nazaj mesca gundna 11 dni odmakne; 11 dni tega leta in 3 dni poprej snega leta znesejo 14 dni, tedaj je v petem letu število XIV lunino kazalo. V šestem letu se zopet 11 dni k tistem poprejšnega leta prišteje, in znese število XXV, kar je tega leta lunino kazalo. Ce v sedmem letu zopet 11 dni k tistim 25 dnem prišteješ, dobiš v znesek 36 dni, tukaj odvrzi 30 dni, potem ti jih še 6 ostane, in ravno število VI je lunino kazalo. V osmem letu prištej 11 dni k tistim 6, in dobiš lunino kazalo XVII. In tako se zmerej naprej preračuni in lunino kazalo dobiva. Ce po tej štetvi še dalje do 19. leta luninega kazala išeš, v kterem letu luna svoj krog dopolne, ali koje 19 zlata številka luninega kroga, in ko potem luna zopet od konca svoj krog začne, in potem mlaji zopet na tiste dneve pridejo, na kterih so v pretečenem luninem krogu bili : če tedaj, pravim, do 19tega, to je zadnjega leta luninega kroga prideš, in število XVIII za lunino kazalo dobiš, in če zdaj za naslednje leto, to je, za prvo leto luninega kroga, luninega kazala išeš, ker po navadi k luninemu kazalu XVIII še 11 dni prišteješ, in število 29 v znesek dobiš; nikar ne misli, de je 29 lunino kazalo prvega leta luninega kroga, ker ni ; v taki prigodbi odvrzi število vsih 29 dni, in potem pravo lunino kazalo dobiš, ktero je ničla ali *, zakaj, če si vsih 29 dni odvrgel, ti ni celò nič ostalo. Ko bi pa v tej prigodbi ne bilo prvo leto luninega kroga, ali če bi ne bila zlata številka 1, ampak kaka druga, bi se ne smelo tisto število XXIX odvreči, ker bi tisto leto lunino kazalo bilo. Letno lunino kazalo 19tega stoletja se takole dobi: Poiši naj pred zlato številko luninega kroga, kakor je v §. 5 rečeno bilo ; najdeno zlato številko za enoj ko (1) pomanjšaj, za enojko pomajšano zlato številko s številko 11 pomnoži ali 11 krat vzemi, in potem tega pomnoženca ali za enojko pomanjšano in 11 krat pomnoženo zlato številko s številko 30 deli, in številka, ki ti po delitvi ostane, je lunino kazalo ali Epakta tistega leta. če bi postavim rad zvedel lunino kazalo leta 1849, iši najpred po §. 5 zlato številko, in najdel boš, daje 7, pomanjšaj zdaj 7 za enojko, in dobiš 6, pomnoži 6 z 11, in dobiš 66, pomnoženca 66 deli z BO, in potem v ostanek dobiš 6, in glej, ravno VI je bilo lunino kazalo ali Epakta leta 1849. Ce bi pa rad zvedil lunino kazalo leta 1862, iši po §. 5 zlato številko, in boš najdel, da je bila tisto leto zlata številka 1, in glej, kader je zlata številka 1, je tisto leto lunino kazalo ničla ali *. Kdor pa tudi tega preračuniti noče, naj pa samo po §. 5 zlato številko danega leta poiše, in ko jo najde, naj nasledno tablico pogleda, kjer bo zraven zlate številke Epakto ali lunino kazalo najdel. Če postavim za leto 1851 zlate številke po §. 5 išeš, boš število 9 najdel, in zdaj poglej v naslednjo tablico, kjer boš zraven zlate številke 9 Epakto ali lunino kazalo XXVIII najdel, Epaktaali lunino kazalo od leta 1801 do 1.1900. eö cd Epakta c3 Epakta e3 c3 M Epakta ■grS «5 >■ ali lunino ali lunino -SS > ali lunino tsa ® >03 kazalo 1S3 ® >03 kazalo tsa ® >03 kazalo 1. * 7. VI. 2. XI. 8. XVII. 3. XXII. 9. XXVIII. 4. III. 10. IX. 5. XIV. 11. XX. 6. XXY. 12. I. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. XII. XXIII. IY. XY. XXYI. YII. XVIII. §. 9. Kdaj je velika noč praznovati? Y prvih časih kršanstva so tisti kristjani, kteri so pred Judje bili, in se še nekterih judovskih šeg držali, veliko noč tisti čas praznovali, ob kterem so Judje praznik opresnih kruhov obhajali. Tisti kristjani pa, kteri so pred maliko-vavci bili, in do judovskih šeg celò nič srca niso imeli, niso hotli z Judi vred ob enem času velike noči obhajati. Toraj je med kristjani vstal velik prepir, kdaj naj bi veliko noč praznovali. Poglavitni nicejški cerkveni zbor je v letu 325 po Kristusovem rojstvu razsodil, da naj kristjani ne praznujejo velike noči ta čas, kedar Judje praznik opresnih kruhov obhajajo. De bi velika noč in praznik opresnih kruhov skupaj ne zadela, so zastran velikonočnega praznika naslednje postave postavili. 1. Spomladanska dnevna in nočna enakost (noč in dan enako dolga) naj je za vselej na 21. sušca odločena. 2. Yelika noč je v prihodnjič le v nedeljo praznovati, in sicer 3. tisto nedeljo, ki po prvem šipa ali prvi polni luni spomladanske dnevne in nočne enakosti pride. 4. Ako bi pa ta šip ravno v nedeljo biti vtegnil, je tedaj velika noč prihodnjo nedeljo praznovati. Ako bi 21. sušca, ko sta ta dan po misli nicejškega zbora noč in dan enako dolga, ravno sabota bila, zraven pa tudi šip ali polna luna, tako bi precej drugi dan, ki je prva nedelja po šipu dnevne in nočne enakosti, velika noč bila, to je 22. sušca. Če bi pa nasproti 20. sušca sabota bila, zraven pa tudi šip, tedaj je ta šip en dan pred dnevno in nočno enakostjo, torej se ne smé po njem velika noč vravnati ; tukaj je treba druzega šipa, ki po dnevni in nočni enakosti, to je, po 21. sušcu pride, in na 18. malitravna pade, počakati, in potem se mora velikonočni praznik vravnati. Ko bi pa 18. malitravna ravno nedelja bila, tedaj bi veliko noč še le drugo nedeljo, to je, 25. malitravna praznovali, zakaj postava je, velika noč je prvo nedeljo po šipu dnevne in nočne enakosti praznovati. Iz vsiga tega se lahko razvidi, da se velika noč pred 22. sušcam praznovati ne more, pa tudi ne poznejše, kakor 25. malitravna, in da celih pet tednov prehodi, včasih je pred, včasih poznejše, kakor že polna luna ob dnevni in nočni enakosti nanese. V letu 1818 je bila velika noč nar bolj zgodej, namreč 22. sušca, kar se v tem stoletji nič več ne bo primerilo ; in samo v letu 1886 bo velika noč nar bolj pozno, namreč 25. malitravna. Neka latinska prerokva pravi : Quando Marcus pascha dobit, Antonius pentecostabit, Joannes Christi Corpus adorabit: Totus mundus vaeclamabit. To je; Kdar veliko noč bo Marka dal, Padovanski Anton pa binkoštval, Janez molil svet’ Telo kleči: Tedaj bo vpil celi svit gorje, §. 10. Kako se velikonočni šip ali polnaluna in velikonočni praznik najde? Če hočeš zvediti, kdaj bo v tem ali v unem letu velikonočni šip ali polna luna, in potem tudi velikonočni praznik, moraš najpred za nedeljsko črko in lunino kazalo tega leta zvedeti. Poiši tedaj nedelsko črko danega leta, kakor je bilo v §. 7 rečeno, in ko jo najdeš, si jo v spomi-nji ohrani. Potem iši Epakto ali lunino kazalo ravno tega leta, kakor je v §. 8 povedano bilo, in si jo spet dobro zapomni. Potem v naslednjo tablico, ter v prvem razcepu tisto zmed Epakt ali luninih kazal poiši, ktero si že pred za dano leto naj del, zraven Epakte boš naj del v drugem razcepu dan velikonočnega šipa, (kteri je v mescih sušca ali pa malitravna, sušic pomenite črki s-c., malitraven pa čerki m-t.) od najdenega velikonočnega šipa pojdi s prstam na desno v druge razcepe, ter v tistem razcepu obstoj, nad kterem boš nedeljsko črko zagledal, ker pod nedelsko črko je dan velikonočnega praznika zapisan. Ce bi postavim rad zvedil, kdaj je bil v letu 1850 velikonočni šip in velikonočni praznik , poiši nedeljsko črko tega leta po §. 7, potem pa Epakto po §. 8, in če si prav računil, boš najdel nedeljsko črko F in Epakto XVII., poiši zdaj to Epakto XVII v naslednji tablici v prvem razcepu, precej zraven te Epakte v drugem razcepu boš najdel dan šipa 27. s-c., to je 27tega sušca; pojdi zdaj s prstom po ravno tej vrsti skozi vse razcepe, da v tistega prideš, nad kterem je črka F. zapisana, in tam boš najdel 31. s-c., to je, velikonočni praznik je bil v letu 1850 31. sušca. Je pa leto prestopno, öd kterega velikonočni praznik vedeti želiš, in ker ima prestoptno leto dve nedeljske črki, prva kaže nedeljo od začetka leta do 24. svečana, druga pa od 24. svečana do konec leta ; toraj moraš po §. 7 druge nedeljske črke iskati, da ti bo velikonočno nedeljo pokazala. Kdaj je bila v letu 1856 velika noč ? Nedeljske črki tega leta ste F E, Epakta ali lunino kazalo je XXIII. Poglej zdaj v naslednjo tablico, kje je Epakta XXIII. Prva številka je v prvem razcepu, zraven nje v drugem razcepu je velikonočni šip 21. sušca, pod črko E v sedmem razcepu je velikonočni praznik 23. sušca. Velikonočni šipi in velikonočni prazniki od leta 1801 do 1900. Epakta ali lunine kazala Velikonočni šipi N e d e 1 j s k e črk e A B C D E F G Y elikonočni ) r a z n i k i XXIII. 21. s-c. 26. s-c. 27. s-c. 28. s-c. 22. s-c. 1 23. s-c. 24. s-c. 25. s-c. XXII. 22. s-c. 26. s-c. 27. s-c. 28. s-c. 29. s-c. 23. s-c. 24. s-c. 25. s-c. XXI. 28. s-c. 26. s-c. 27. s-c. 28. s-c. 29. s-c. 30. s-c. 24. s-c. 25. s-c. XX. 24. s-c. 26. s-c. 27. s-c. 28. s-c. 29. s-c. 30. s-c. 31. s-c. 25. s-c. XIX. 25. s-c. 26. s-c. 27. s-c. 28. s-c. 29. s-c. 30. s-c. 31. s-c. 1. m-t. XVIII. 26. s-c. 2. m-t. 27. s-c. 28. s-c. 29. s-c. 30. s-c. 31. s-c. 1. m-t. XVII. 27. s-c. 2. m-t. 3. m-t. 28. s-c. 29. s-c. 30. s-c. 31. s-c. 1. m-t. XVI. 28. s-c. 2. m-t. 3. m-t. 4. m-t. 29. s-c. 30. s-c. 31. s-c. 1. m-t. XV. 29. s-c. 2. m-t. 3. m-t. 4. m-t. 5. m-t. 30. s-c. 31. s-c. 1. m-t. XIV. 30. s-c. 2. m-t. 3. m-t. 4. m-t. 5. m-t. 6. m-t. 31. s-c. 1. m-t. XIII. 31. s-c. 2. m-t. 3. m-t. 4. m-t. 5. m-t. 6. m-t. 7. m-t. 1. m-t. XII. 1. m-t. 2. m-t. 3. m-t. 4. m-t. 5. m-t. 6. m-t. 7. m-t. 8. m-t. XI. 2. m-t. 9. m-t. 3. m-t. 4. m-t. 5. m-t. 6. m-t. 7. m-t. 8. m-t. X. 3. m-t. 9. m-t. 10. m-t. 4. m-t. 5. m-t. 6. m-t. 7. m-t. 8. m-t. Epakta ali lunine kazala Velikonočni šipi Nedeljske črke A B c D E F G Velikonočni prazniki IX. 4. m-t. 9. m-t. 10. m-t. 11. m-t. 5. m-t. 6. m-t. 7. m-t. 8. m-t. Vili. 5. m-t. 9. m-t. 10. m-t. 11. m-t. 12. m-t. 6. m-t. 7. m-t. 8. m-t. VII. 6. m-t. 9. m-t. 10. m-t. 11. m-t. 12. m-t. 13. m-t. 7. m-t. 8. m-t. VI. 7. m-t. 9. m-t. 10. m-t. 11. m-t. 12. m-t. 13. m-t. 14. m-t. 8. m-t. v. 8. m-t. 9. m-t. 10. m-t. 11. m-t. 12. m-t. 13. m-t. 14. m-t. 15. m-t. IV. 9. m-t. 16. m-t. 10. m-t. 11. m-t. 12. m-t. 13. m-t. 14. m-t. 15. m-t. III. 10. m-t. 16. m-t. 17. m-t. 11. m-t. 12. m-t. 13. m-t. 14. m-t. 15. m-t. II. 11. m-t. 16. m-t. 17. m-t. 18. m-t. 12. m-t. 13. m-t. 14. m-t. 15. m-t. I. 12. m-t. 16. m-t. 17. m-t. 18. m-t. 19. m-t. 13. m-t. 14. m-t. 15. m-t. * 13. m-t. 16. m-t. 17. m-t. 18. m-t. 19. m-t. 20. m-t. 14. m-t. 15. m-t. XXIX. 14. m-t. 16. m-t. 17. m-t. 18. m-t. 19. m-t. 20. m-t. 21. m-t. 15. m-t. XXVIII. 15. m-t. 16. m-t. 17. m-t. 18. m-t. 19. m-t. 20. m-t. 21. m-t. 22. m-t. XXVII. 16. m-t. 23. m-t. 17. m-t. 18. m-t. 19. m-t. 20. m-t. 21. m-t. 22. m-t. XXVI. 17. m-t. 23. m-t. 24. m-t. 18. m-t. 19. m-t. 20. m-t. 21. m-t. 22. m-t. XXV. XXIV. 18. m-t. 23. m-t. 24. m-t. 25. m-t. 19. m-t. 20. m-t. 21. m-t. 22. m-t. §. H. Kakó se z Epaktami mlaj danega mesca in druge spremembe lune najdejo? Epakte ali lunine kazala, kakor smo videli, so za iskanje velikonočnega šipa in velikonočnega praznika zlo potrebne ; pa zraven tega so še za drugo rabo, ker se z njimi tudi mlaj danega mesca in tudi druge spremembe lune najti dajo. Zatoraj vsih 12 mescov zaporedoma zapiši in pod vsakega posebej številko v sledečem redu: Prosenec. — Svečan. — Sušeč. 11. 12. 1. Malitraven. — Vélikitraven. — Rožnicvet 2. 3. 4. Malisrpan. — Vélikisrpan. — Kimovec. 5. 6. 7. Kozoprsk. — Listopad. — Gruden. 8. 9. 10. Potem soštej po §. 8 najdeno letno Epakto ali lunino kazalo s številko tistega mesca, kterega mlaj išeš. Je znesek najdene letne Epakte in številke pod mescam manjši od 30, odvzemi ta znesek od 30 ; je pa večji, ga pa od 60 vzemi. Ostanek ti da v obedvčh potih dan mlaja, kterega si iskal. Došteješ temu 7, 14 ali 21 dni, dobiš tudi dan prvega krajca, šipa in zadnejga krajca. Tukaj pa se mora paziti, če se vse to za mesca prosenca ali svečana iše, da se mora Epakta poprejšnega leta vzeti. Dam nektere zglede : s Kdaj je nastopil mlaj vélikisrpana 1839? Letna Epakta XY s številko pod véliki-srpanam 6 sošteta, dà 21; od 30 odvzeto dà 9, in to je dan mlaja vélikisrpana. Zato je prvi kraj ec 16., šip 23. in zadnji krajec 30. vélikisrpana. Kterega dné je bil mlaj v listopadu 1832? Letno lunino kazalo XXVIII s številko 9 listopada sošteto, dà 37, to pa od 60 odvzeto, dà ostanek 23, in to je dan mlaja listopada. Prvi krajec je bil tedaj 30. listopada, šip 6. grudna, in zadnji krajec 13. grudna. 'Kteriga dné je bil mlaj v prosencu 1839? Tukaj se mora lunino kazalo IV. poprej šne ga leta 1838 litemu prosencu prišteti; tako se dobi 15, to od 30 odvzeto, dà 15. Je bil tedaj 15. prosenca mlaj, prvi krajec 22., šip 29. prosenca, in zadnji krajec 5. svečana. §. 12. Epakte ali lunine kazala na vse dni v mescih ? Kdor nerad računi, temu se naslednje tablice, polne Epakt ali luninih kazal, v roke podajo, iz kterih bo brez velike teže zvedil lunine spr-membe, to je : mlaje, prve krajce, šipe in zadnje krajce. Pa tudi tukaj se vsega računenja ogniti ne more, tode prav lahko je. Ce hočeš zvedeti, kdaj bo tega ali unega leta, v tem ali unem mescu mlaj, ali pa tudi kdaj je že bil, poiši Epakto ali lunino kazalo ravno tega leta po poduku §. 8. in ko jo najdeš, poiši ravno to Epakto v naslednji tablici, in sicer v tem mescu, od kterega mlaj zvediti želiš, in glej zraven te Epakte je dan, na kterega je tisto leto mlaj. In kadar si dan mlaja najdel, lahko zveš, kdaj bo prvi krajec, če od dné mlaja 7 dnf naprej šteješ ; potem kdaj bo šip, če od dné mlaja 14 dnf naprej šteješ ; in zadnjič kdaj bo zadnji krajec, če od dneva mlaja 21 dnf naprej šteješ. Ktere dnf v mescih je bil mlaj v letu 1849 ? Poiši Epakto tega leta po §. 8. Glej tega leta Epakta je VI, in zdaj iši ravno to Epakto VI v naslednjih tablicah, in kjer jo boš najdel, - zraven nje stojf dan mesca, in tega dné je bil mlaj, namreč 25. prosenca, 23. svečana, 25. sušca i. t. d. Po mlaji pa tudi druge spremenbe lune lahko preračuniš, če od dneva mlaja ali 7, ali 14 ali 21 dnf naprej šteješ. Popolna pratika Epakt ali luninih kazal. d c3 P Prosenec d d P Svečan a OS fi Sušeč 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. XXIX. XXVIII. XXVII. XXVI. XXV. XXIV. XXIII. XXII. XXI. XX. XIX. XVIII. XVII. XVI. XV. XIV. XIII. XII. XI. X. IX. vin. VII. VI. v. IV. III. II. I. * 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. XXIX. XXVIII. XXVII. XXVI. 25. 25. XXIV. XXIII. XXII. XXI. XX. XIX. xvm. XVII. XVI. XV. XIV. XIII. XII. XI. X. IX. VIII. VII. VI. V. VI. IV. v. m. iv. ii. m. i. il i. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. XXIX. XXVIII. XXVII. XXVI. 25. XXV. XXIV. XXIII. XXII. XXI. XX. XIX. XVIII. XVII. XVI. XV. XIV. XIII. XII. XI. X. IX. VIII. VII. VI. v. IV. III. II. I. * d d P Mali traven d d p Veliki traven d d p Rožni cvet l. XXIX. 1. XXVIH. 1. XXVII. 2. XXVIII. 2. XXVII. 2. 25. XXVI. 3. XXVII. 3. XXVI. 3. XXIV. 25. 4. 25. XXVI. 4. 25. XXV. 4. XXIII. 5. 25. XXIV. 5. XXIV. 5. XXII. 6. XXIII. 6. XXIII. 6. XXI. 7. XXII. 7. XXII. 7. XX. 8. XXI. 8. XXI. 8. XIX. 9. XX. 9. XX. 9. XVIII. 10. XIX. 10. XIX. 10. XVII. 11. XVIII. 11. XVIII. 11. XVI. 12. XVII. 12. XVII. 12. XV. 13. XVI. 13. XVI. 13. XIV. 14. XV. 14. XV. 14. XIII. 15. XIV. 15. XIV. 15. XII. 16. XIII. 16. XIII. 16. XI. 17. XII. 17. XII. 17. X. 18. XI. 18. XI. 18. IX. 19. X. 19. X. 19. VIII. 20. IX. 20. IX. 20. VII. 21. VIII. 21. VIII. 21. VI. 22. VIL 22. VIL 22. v. 23. VI. 23. VI. 23. IV. 24. v. 24. v. 24. III. 25. IV. 25. IV. 25. II. 26. III. 26. m. 26. I. 27. II. 27. II. 27. * 28. I. 28. I. 28. XXIX. 29. * 29. * 29. XXVIII. 30. XXIX. 30. XXIX. 30. XXVII. 31. XXVIII. Dan j Mali srpan Dan 1 Veliki srpan Dan » Kimovec 1. XXVI. 1. XXIV. 25. 1. XXIII. 2. 25. XXV. 2. XXIII. 2. XXII. 3. XXIV. 3. XXII. 3. XXI. 4. XXIII. 4. XXI. 4. XX. 5. XXII. 5. XX. 5. XIX. 6. XXI. 6. XIX. 6. XVIII. 7. XX. 7. XVIII. 7. XVII. 8. XIX. 8. XVII. 8. XVI. 9. XVIII. 9. XVI. 9. XV. 10. XVII. 10. XV. 10. XIV. 11. XVI. 11. XIV. 11. XIII. 12. XV. 12. XIII. 12. XII. 13. XIV. 13. XII. 13. XI. 14. XIII. 14. XI. 14. X. 15. xn. 15. X. 15. IX. 16. XI. 16. IX. 16. Vili. 17. X. 17. vin. 17. VII. { 18. IX. 18. VII. 18. VI. 19. vin. 19. VI. 19. V. 120. vn. 20. V. 20. IV. 21. VI. 21. IV. 21. III. 22. V. 22. III. 22. II. 23. IV. 23. II. 23. I. 24. III. 24. I. 24. * 25. II. 25. * 25. XXIX. 26. I. 26. XXIX. 26. XXVIII. 27. * 27. XXVIII. 27. XXVII. 28. XXIX. 28. XXVII. 28. 25. XXVI. 29. XXVIII. 29. XXVI. 29. XXIV. 25. 30. XXVII. 30. 25. XXV. 30. XXIII. 31. 25. XXVI. 31. XXIV. d d d Gruden c3 p Kozopr8k CÖ p Listopad CÖ p l. XXII. 1. ‘XXI. 1. XX. 2. XXI. 2. XX. 2. XIX. 3. XX. 3. XIX. 3. xvm. 4. XIX. 4. xvni. 4. xvn. 5. XVIII. 5. XVII. 5. XVI. 6. XVII. 6. XVI. 6. XV. 7. XVI. 7. XV. 7. XIV. 8. XV. 8. XIV. 8. xm. 9. XIV. 9. xm. 9. xn. 10. XIII. 10. XII. 10. XI. 11. xn. 11. XI. 11. X. 12. XI. 12. X. 12. IX. 13. X. 13. IX. 13. Vili. 14. IX. 14. vin. 14. VII. 15. VIII. 15. VII. 15. VI. 16. VIL 16. VI. 16. V. 17. VI. 17. V. 17. IV. 18. V. 18. IV. 18. m. 19. IV. 19. III. 19. li. 20. III. 20. II. 20. i. 21. II. 21. I. 21. * 22. I. 22. * 22. XXIX. 23. * 23. XXIX. 23. XXVIII. 24. XXIX. 24. xxvm. 24. XXVII. 25. XXVIII. 25. XXVII. 25. XXVI. 26. XXVII. 26. 25. XXVI. 26. 25. XXV. 27. XXVI. 27. XXIV. 25. 27. XXIV. 28. 25. XXV. 28. XXIII. 28. XXIII. 29. XXIV. 29. XXII. 29. XXII. 30. XXIII. 30. XXI. 30. XXI. 31. XXII. 31. XX. 19. Število 25 zraven nekterih Epakt je zato, ki se lunini mesci v 29,in SO. dnéh premenvajo ; število 19 zraven Epakte XIX bi pa mlaj 30. grudna zdajnega, ne pa 1.prosenca prihodnjega leta dalo. §. 13. Kako se pratika nareja? Pri narejanji pratike je najprvo, da se leto v 12 mescev, mesci pa v dneve, kolikor jih vsakteri ima, razdelijo. Mesci so naslednji s svojimi dnevi : I. prosenec ima 31 dni. II. svečan ima v navad-njem letu 28, v prestopnem pa 29 dni. III. sušeč ima 31 dm. IV. malitraven ima 30 dni V. vč-likitraven ima 31 dni VI. rožnicvet ima 30 dni. VII. malisrpan ima 31 dni. Vili, velikisrpan ima 31 dni IX. kimovec ima 30 dni. X. kozoprsk ima 31 dni XI. listopad ima 30 dni in XII. gruden ima 31 dni Dnevi v mescu se s številkami 1. 2. 3. 4. in tako dalje zapišejo. Najbolje je, da se ob strani ena pod drugo zapišejo, da se potem poleg njih prazniki in vse drugo, kar se po navadi v pratike stavi, zapišejo. Kadar je to storjeno, je treba po §. 10 velikonočnega praznika iskati, na kteri dan de tisto leto pride, in ko je najden, se precej tje na svoje mesto , to je, k dnevu mesca postavi. Zdaj se koj vé, da je ta dan v mescu nedelja, ker je velika noč le samo v nedeljo praznovati pripušeno. Od velikonočne nedelje se gré nazaj proti začetku leta po dnevih v mescih, ter se vsakih 7 dni nedeljska črka po §. 7 najdena, postavi. Ravno tako se tudi od velikonočne nedelje do konec leta vsakih 7 dni nedeljska črka zapiše. Pri kterem dnevu v mescu tedaj nedeljska črka stoji, ta dan je nedelja. Ko je tako vsa pratika z nedeljami osnovana, se jim potem še posebne imena dajo, če jih imajo ; potlej se prazniki na svoje dneve postavijo, in drugi spominja vredni dnevi za- znamvajo. Od vseh teh nedelj, praznikov in posebnih dni, kjer se v pratiki zaznam vaj o, ali pa v njo vredijo, bo v naslednjem §.14 posebej povedano. Tukaj le samo to še opomnim, da se v katoliški cerkvi skoraj vsak dan spomin kakega, pa tudi več Svetnikov, ali pa njih god praznuje. Prazniki se razdelijo 1. v prestopne, 2. samo včasih prestopne, in 3. v neprestopne. §. 14. I. Prestopni prazniki in drugi spominja Vredni dnevi. 1. Od velike noči proti začetku leta. Prazniki, h kterim se tudi nedelje prištevajo, in nekteri drugi znamenitneji dnevi, ki ne pridejo vsako leto na ravno tisti dan v mescu, ampak se na kakega drugega premaknejo ali prestopijo, se imenujejo premakljivi ali prestopni. Prvi in nar imenitneji vsih prestopnih praznikov je velika noč, po kteri se vsi drugi premakljivi prazniki in dnevi prestopijo in ravnajo ; in kadar je velika noč za tisto leto na svoj dan trdno postavljena, se od nje nazaj proti začetku leta, vsi drugi premakljivi dnevi in prazniki lahko vredijo, kteri so : Velika sobota, en dan pred veliko nočjo. Véliki petek, dva dni pred veliko nočjo. Veliki četrtek, tri dni pred veliko nočjo. Cvetna nedelja, VI. v postu. Marija sedem žalost v petek pred cvetno nedeljo. Tiha (crna) nedelja, ali Y. v postu. Sredpostna nedelja, ali IV. v postu. Brezimena nedelja, ali III. v postu. Kvatrna nedelja, ali II. v postu. Pepelnična nedelja, ali I. v postu. Pepelnica, začetek 40danskega posta. Pust, v torek pred pepelnico. Pustna nedelja, ali III. predpepelnična. II. predpepelnična nedelja. I. predpepelnična nedelja. Po teh nedeljah pridejo nedelje po razglašenji Gospodovem, ali po svetih treh Kraljih, kte-rih je včasih manj, včasih več, kakor je že ve-velika noč , ali bolj zgodaj, ali pa bolj pozno, in te nedelje se zaznamjejo I., II., III., IV. i. t. d. po razglašenji Gospodovem, ali po svetih treh Kraljih. V II. nedeljo po razglašenji Gospodovem je praznik prestvetega imena Jezusa. Ce pride v praznik razglašenja Gospodovega, to je, 6. prosenca nedelja, je še le tista nedelja, ki 13. prosenca pride, prva po razglašenji Gospodovem. Nedelja pa, ki je med Gospodovem razglašenjem in novim letom, se imenuje nedelja po novem letu. * 2. Od velike noci proti koncu leta. Od velikonočne nedelje do konec leta so naslednji prazniki in drugi dnevi prestopni: Velikonočni pondeljek je zapovedan praznik. Bela nedelja, ali I. po veliki noči. Za njo pridejo: IL, III., IV. in V. nedelja po veliki noči. Za V. nedeljo nastopi križev teden. V pondeljek, torek in sredo so procesije, Četrtek je god Kristusovega vnebohoda. VI. nedelja po veliki noči. Soboto pred binkoštno nedeljo, post. God binkoštne nedelje. Binkoštni pondeljk zapovedani praznik. Kvatrna sreda, petek in sobota, post. Praznik presvete Trojice, nedelja I. po bin-koštih. Praznik presvetega Rešnjega Telesa v četrtek po I. nedelji po binkoštih. II. nedelja po binkoštih. V petek po tej nedelji presv. Jezusovo Srce. Potem nasledvajo vse druge nedelje po binkoštih do Adventa, kterih nedelj je včasih več, kakor si je bila velika noč, ali bolj pozno ali pa bolj zgodaj. Tudi te nedelje se s številkami III., IV., V. i. t. d. po binkoštih zaznamvajo, da se koj vidi, ktera že teče, i. t. d. Prestopni prazniki v nedelje po binkoštih. Praznik angelov varhov, ali angelska nedelja, je tista nedelja, ktera je prvemu kimovcu naj bližej. Če je nedelja pred prvem kimovcam bliže njega, kakor tista, ki po njem pride, je ona angeljska nedelja ; če je pa tista po prvem kimovcu bliže njega, je pa ona praznik angeljev varhov. Praznik svetega imena Marije je prvo nedeljo po malem Šmarnu ali godu rojstva Marije device. Kvatrna sreda je^prva^po dnevu povišanja svetega Križa, ali po 14. kimovcu. Ko bi bil sv. Križ v sredo, ni ta sreda kvatrna, ampak prva po sv. Križu, tedaj je še le drugi teden kvatern, v sredo, petek in soboto zapovedani post. Praznik Marije device svetega rožnega kranca je prvo nedeljo kozoprska — roženkranska nedelja. God obletnice posvečenja vseh cerkev je tretjo nedeljo kozoprska. Zahvalna nedelja je prva nedelja po vseh Svetnikih. Za nedeljami po binkoštih pridejo štiri adventne nedelje na vrsto, ki se tudi s številkami L, II., III. in IV. zaznamvajo. (Advent je latinska beseda, in se po našim pravi ■priJiod, in sicer zato, ker ob tem času obhajamo veseli spo-minj prihoda našega Gospoda Jezusa Kristusa na svet) Prva nedelja v adventu je tista, ki je svetemu Andreju apostelnu 30. listopada nar bližej. Kvatrna sreda v adventu je prva sreda po 13. grudnu, in je po navadi, kakor v drugih kva-trnih tednih, v sredo, petek in soboto zapovedani post. Tudi je v adventu vsako sredo in petek zapovedani post. Ce je ktera nedelja med svetim božičnim praznikam in novem letam, ali praznikam obrezovanja Jesusa Kristusa, Gospoda našega, se ta nedelja „po božiču,“ ali pa tudi „pred novem letom“ imenuje. II. Včasih prestopni prazniki. Sveti Matija je v navadnem letu 24. svečana, v prestopnem letu pa 25.; zato ko se v prestopnem letu med 23. in 24. svečana en dan vloži, toraj se sveti Matija na 25. premakne. God včlovečenja Sina Božjega in oznanjenja device matere Marije je po navadi 25. sušca. Ce se pa primeri, da na ta dan véliki petek, ali pa vé-lika sobota pride, se ta praznik na pondeljk po beli nedelji preloži, in je ta dan zapovedan praznik. Dan spominja vseh vernih mrtvih je 2 listopada ; je tega dné nedelja, se spominj vseh vernih duš drugi dan, to je v pondeljek obhaja. III. Neprestopni prazniki. a) Zdaj zapovedani. 1. Obrezovanje Jezusa Kristusa, Gospoda našega (novo leto) 1. prosenca. 2. Razglašenje Gospodovo, ali svetih 3. Kraljev god je 6. prosenca. 3. Darovanja Jezusa Kristusa god, očiševanje device matere Marije, ali Svečnica je 2 svečana. 4. Svetega Jožefa, ženina device matere Marije, in Patrona krajnske dežele je 19. sušca. 5. Včlovečenja Sina Božjega god in oznanjenja device matere Marije je 25. sušca, če je pa ta dan véliki petek, ali pa vélika sobota, se praznuje v pondeljek po beli nedelji. 6. Svetih apostelnov Petra in Paula god je 29. rožnicveta. 7. Velika Gospodnica, velika Maša ali véliki Šmaren, ali god vnebovzetja Marie device, je 15. vélikisrpana. 8. Mala Gospodnica, mala Maša ali mali Šmaren, ali god rojstva Marije device, je 8. kimovca. 9. Vseh Svetnikov god je 1. listopada. 10. Spočetja device matere Marije god je 8. grudna. 11. Sveti božični praznik, ali rojstvo Gospoda našega Jezusa Kristusa je 25. grudna. 12. Svetega Štefana, prvega mučenika praznik je 26. grudna. Opomba. Memo štiridesetčlanskega posta, štirih kvater in postov v adventu, so še nekteri predprazniški dnevi zapovedani posti, in sicer : Sobota pred binkoštmi, dan pred praznikam sveteh aposteljnov Petrav in Paula, pred véliko Grospodnieo ali véli-kim Smarnam, pred vsemi Svetniki, pred godam spočetja device matere Marije in predbožični dan. Če se primeri, da predprazniški postni dnevi v nedeljo pridejo, se na soboto preložč, ker cerkev noče, da bi se kdo Gospodov dan ali v nedeljo postil. b) Le v posameznih deželah zapovedani prazniki. Ysaka dežela si je kakega Svetnika za patrona ali svojega posebnega pomočnika in var-ha zvolila, kterega praznik s posebno častitostjo obhaja in se njegovi priprošnji pri Bogu priporoča. V državah Avsrijanskega cesarstva so naslednji s osebni pomočniki deželd zvoljeni : ’ Sveti Marka, evangelist, 25. malitravna, na Beneškem. Sveti Leopold, knez, spoznavavec, 15. listopada, na Avstrijanskem. Sveti Štefan, ogrski kralj, spoznovavec, 2. ki- movca, na Ogrskem, Sveti Janez Nepomuk, mučenik, 16. véliki-travna, in sveti Venceslav vojvoda, mučenik 28. kimovca, na Češkem. Sveti Ladislav, kralj, 27. rožnicveta, na Erdelj-skem. Sveti Stanislav, škof in mučenik, 7. vélikitravna, na Poljskem. Sveti Mihael, veliki angelj, 29. kimovca, na Ga-liškem. Sveti Ciril in Metod, škofa in oznanjevalca ker-šanske vere med slovanskimi narodi, 9. sušca, Sveti Elija, prerok, 20. malisrpana, in sv. Rok, spo-znovavec, 16. včlikisrpana, na Hrvaškem. Sveta Hedviga, vdova, 17. kozoprska, na Sle-ziškem. Sveti Spiridion, škof, 17. grudna, na Dalmatinskem. Sveti Rupreht, škof, 24. kimovca, na Solno -grajskem. Sveti Tilen, opat, spoznovavec, 1. kimovca, na Koroškem. Sveti Jožef, 19. sušca, in sv. Virgili, 26. rožnicveta, na Tiroljskem. Sveti Just, mučenik, 2. listopada, v Trstu. Sveti Jožef, 19. sušca, na Krajnskem in Štajerskim. Pravijo, da je še več druzih Patronov kranjske dežele: Sveti Jurij, mučenik, 24. mali-travna; sveti Kancian, mučenik. 31. vélikitravna ; sveti Hermagor, škof in mučenik in sveti Fortunat; diakon mučenik, 12. včlikisrpana. na Moravskem. c) Nekdaj zapovedani prazniki zdaj pa delavniki. 1. dan zaročenja Device Marije 23. prosenca. 2. „ spreobernenjasv. Paula ap. 25. prosenca. 3. „ stola sv. Petra v Antiohii 22. svečana. 4. „ S. Matija ap. 24. ali 25. svečana. 5. „ S. Gregorja pap. crk. uč. 12. sušca. 6. „ S. Jurja 24. v nekterih deželah 23. malitravna. 7. „ S. Marka evang. 25. malitravna. 8. „ SS. ap. Filipa in Jakoba 1. včliki- travna. 9. „ Znajdenja sv. Križa 3. velikitravna. 10. „ S. Antona Padovansk. 13. rožnicveta. 11. „ S. Janeza Krstnika 24. rožnicveta. 12. „ Obiskanje sv. Marije Device 2. mali- srpana. 13. „ S. Marije Magdalene 22. malisrpana. 14. „ Jakoba ap. 25. malisrpana. 15. „ S. Ane, matere Marije D. 26. malisrp. 16. „ S. Petra verige 1. včlikisrpana. 17. „ S. Marije Snežnice 5. včlikisrpana. 18. „ Spremenjenja Jezusa Kr. 6 včlikisrp. 19. „ Obglavenja sv. Jan. Krst. 29. včliki- srpana. 20. „ S. Štefana, ogrskega kralja 2. kimovca. 21. „ Povikšanje sv. Križa 14. kimovca. 22. „ S. Mihaela, velicega angelj a 2 9. kimovca. 23. „ SS. ap. Simona in Juda 28. kozoprska. 24. „ Spominja vernih duš 2. listopada. 25. „ Darovanje Marije Device 21. listopada. 26. „ S. Katarine D. M. 25. listopada. 27. Dan sv. Andreja aposteljna 30. listopada. 28. „ sv. Janeza ap. in evang. 27. grudna. 29. „ sv. nedolžnih otrok 28. grudna. Kazlaga okrajsanj y pratiki Svetnikov. ab. pomeni abat ali opat. ap. » apostelj. d. » devica. ev. » evangelist. kar. » kardinal. kr. » kralj - Ijioa. m. » mučenik. mm. r> mučeniki. maš. 22 mašnik. P- 22 papež. pUB. 22 pušavnik. 8. 22 škof. sp. 22 spoznovavec. stol. 22 stoletje. vd. 22 vdova. c. u. 22 cerkveni učenik. t 2? umeri. §. 15. Neprestopni prazniki leta. a 05 P Prosenec /. fl o3 P Svečan sC * ■ ‘‘w- 1 Novo leto, obr. J. K. 1 Ignaci š. m. f 107. 2 Markari ab. f 394. 2 Sveènica. 3 Genovefa d. f 512. 3 Blaž š. m. f 316. 4 Tit šk. f 94. 4 Rembert š. f 888. 5 Telesfor p. m. f 154. 5 Agata d. m. f 251. 6 SS. 3 kralji, razg. J. 6 Dorotea d. m. f v III. st. 7 Rajmund maš. sp. 7 Romuald ab. f 1027. 8 Erhard s. f 750. 8 Janez od Mate sp. e Julijan in Bazilisa mm. 9 Polona d. m. f 249. 10 Pavel puš. f 342. 10 Skolastika d. f 543. in Higin p. m. f 142. 11 Dezideri š. m. f 612. {12 Ernest ab. f 1096. 12 Evlalia d. m. f 304. {13 Hilari š. c. u. f 368. 13 Fuska m. f 250. 114 Feliks maš. f 256. 14 Valentin maš. m. 15 Maver ab. f 584. 15 Faustin in Jovita mm. 16 Marcel p. m. f 310. 16 Juliana d. m. v III. stol. 17 Anton puš. f 356. 17 Teodul in Julian mm. 18 Priska d. m. f 275. 18 Simeon š. m. f 106. 19 Kanut kralj m. f 1086. 19 Konrad puš. 20 Fabian in Boštian mm. 20 Evheri š. f 743. 21 Neža d. m. f 304. 21 Eleonora in Verda. 22 Vincenci Diakon m. 22 Petra stol v Antiohii. 23 Zaročenje Marije d. 23 Marjeta Kor tonska. 24 Timotej š. m. f 97. 24 Matija ap. f 80. 25 Spreobern. s. Pavla. 25 Valburga abatnja. 126 Polikarp š. m. f 166. 26 Nestor š. m. f 250. 27 Joan Krizostom š. c. u. 27 Leander š. f 596. 28 29 Karol vél. cesar f 814. Franc Salezi š. f 1622. Martina d. m. v III. st. 28 Roman ab. f 460. 30 V prestopnem letu se s. Matija in Svetniki za njim en 31 Peter Nolaski sp. dan naprej premaknejo. SS 05 P Sušeč. SS o3 P Mali traven. 1 Albin š. f 549. 1 Valerik ab., Hugo s. 2 Simplici p. f 583. 2 Prane od Pavla f 1508. 3 Eunigunda kr. d. 3 Rihard š. f 1253. 4 Kazimir, princ sp. 4 Izidor š. c. u. f 636. 5 Adrian m., Poka m. 5 Vincenci Fereri maš. 6 Koleta d. f 1447. 6 Sikst p. m. f 117. 7 Tomaž Akvin maš. c. u. 7 Herman, Jožef. sp. 8 Janez od Boga sp. 8 Dionizi š. f 96. 9 Frančiška rimlj. vd. 9 Valtruda abatnja. 10 40 Mučenikov f 316. 10 Ecehiel prerok. 11 Konstantin ab. m. 11 Leon p. f 461. 12 Gregor p. c. u. f 604. 12 Juli p. f 352. 13 Evfrazia d. f 410. 13 Justin m. f 167. 14 Matilda kralj, f 968. 14 Tiburci in Valeri mm. 15 Longin š. m. f v I. st. 15 Helena kraljica. 16 Heribert š. f 1022. 16 Dtago patron ovčarjev. 17 Jedert d. f 659. 17 Anicet p. m., Rudolf m. 18 Edvard kr., Ciril. c. u. 18 Elevteri š. m. f 130. 19 Jožef, rednik J. 19 Ema vd. f 1040. 20 Joahim, oče Mar. d. 20 Viktor m. j- 300. 21 Benedikt sp. f 543. 21 Anzelm š. c. u. f 1109. 22 Oktavian, Lea vd. 22 Kaji in Soter pp. mm. 23 Akvila in Pelagia mm. 23 Honori s., Adalbert š.m- 24 Gabriel véliki angelj. 24 Juri vojš. m. f 303. 25 Oznanjenje d. M. 25 Marka Ev. f 68. 26 Ludger š. f 809. 26 Kletus p. f 84. 27 Rupert š. f 723. 27 Peregrin maš. T 1345. 28 Guntram kr. f 593. 28 Vital in Valeria mm. 29 Evstazi ab. f 628. 29 Peter maš. m. f 1252. 30 Kvirin stotnik m. f 130. 30 Katarina Sienska d. 31 Amos prer., Balbina d. 4* 5 fi Véliki traven. fl 05 fi Rožni cvet. i Filip in Jakop ap. 1 Juvenci m. 2 Atanazi s. c. u. f 373. 2 Erazem ab. m. 3 Znajdenje s. Križa. 3 Klotilda kr. f 534. 4 Florian m., Monika vd. Pij Y. p. t 1573. 4 Kvirin š. m., Optat š. 5 5 Bonifaci š. m. f 755. 6 Jan. Ev. p. vrat. v Rim. 6 Norbert š. f 1134. 7 Stanislav š. m. 7 Robert ab. f 1159. 8 Mihaela prikazen. 8 Medard, š. f 545. 9 Gregor Naz. š. c. u. 9 Primaž in Felician mm. 10 Izidor kmetovavec. 10 Marjeta kr. f 1093. 11 Mamert š. f 472. 11 Barnaba ap. f 10. 12 Pankraci m. f 304. 12 Janez od s. Fakunde. 13 Servaci š. f 384. 13 Anton Paduansld. 14 Bonifaci m. f 307. 14 Bazili š. c. u. f 379. 15 Viktorin m. v Rimu. 15 Yit in tovarši mm. 16 Janez Nepom. ni. 16 Beno š. f 1106. 17 Paskal sp., Bruno š. 17 Rajnar sp., Avit. ab. Marka in Marcelin mm. 18 Feliks sp., Yenancim, 18 19 Celestin p. f 1296. 19 Gervazi in Protazi mm. 20 Bernardin maš. f 1444. 20 Silveri p. m. f 539. 21 Yalens š. in m. 21 Alojzi, patron mladosti. 22 Julia d. m. f 450. 22 Ahaci m. Paulin š. 23 Evfebi š. 23 Edeltruda kr. f 679. 24 Maria Pomaj, Joaua. 24 Janez krstnik. 25 Urban p. m. f 230. 25 Prosper š. c. u. f 462. 26 Filip Neri maš. 26 Janez in Pavel mm. 27 Magdalena od Paci. 27 Ladislav kr. j 1095. 28 German š. f 576. 28 Irenej š. c. u. f 202. 29 Maximus š. m. f 250. 29 Peter in Pavel ap. 30 31 Ferdinand kr. f 1252. Kancian m., Angelja d. 30 Spominj s. Pavla ap. Ö cG Q Mali srpan. 7' P! co P Véliki srpan. S i Teobald puš. f 1066. 1 Petra ketna, 7 Mak. br. 2 Obiskanje Marije D. 2 Porcijunkula. Liguori š. 3 Heliodor š. f 400. 3 Najdenje sv. Štefana m. 4 Urh š. f 973. 4 Dominik, menih, maš. *5 Filomena d., Domici m. 5 Marija Snežnica. 6 Izaia prerok. 6 Spremenjenje J. Kr. 7 Vilibald š. f 726. 7 Kajetan, menih maš. 8 Elizabeta kr. f 1336. 8 Cirijak m. f 303. 9 Anatolia d. m. 9 Roihan, vojak m. f 258. 10 Amalia d., Felicita in 10 Lavrenci diak. m. f 258. 7 sinov mm. 11 Suzana d. m. f 295. 11 Pij I. p. f 155. 12 Klara d. f 1253. 12 Mohor in Fortunat mm. 13 Kasian in Hipolit mm. 13 Anaklet p. m. f 110. 14 Atanazia abt. f 860. 14 Bonaventura š. c. u. 15 Veliki Šmaren. 15 Henrik ces. f 1024. 16 Rok sp., Hiacint maš. 16 Marija skapnlir. 17 Liberat ab. f 483. 17 Aleš sp. f v V. stol. 18 Helena kr. f 328. 18 Friderik š. m. f 838. 19 Magnuz m., Ludovik š. 19 Vincenci od Paule. 20 Bernard c. u. j- 1153.! 20 Marjeta d. m. f v III. st. 21 Joana Frančiška vd. 21 Daniel prerok. 22 Timotej i Simforian mm. 22 Marija Magdalena. 23 Filip Benici maš. 23 Apolinar š. m. f v I. st. 24 Jernej ap. 24 Kristina d. m. f 300. 25 Ludovik kr. j 1776. 25 Jakop ap., Krištof m. 26 Ceferin p. m. f 218. 26 Ana, mati d. Marije. 27 Jožef Kalasanski. 27 Pantaleon zdravnik m. 28 Avguštin c. u. f 436. 28 Inocenci I. p. m. 29 Janeza obglavljenje. 29 Marta d., učenka Kr. 30 Roza d. f 1617. 30 31 Abdon in Senen. mm. Ignaci Lojolan. f 1556. 31 Rajmund kard. f 1240. d 05 Ö Kimovec. i ?< d eš Q Kozoprsk. 1 Tilen ab. 12 bratov mm. i Remigi š. f 533. 2 Stefan ogrski kr. 2 Leodegar š. f 678. 3 Serafia d. m. f v II. stol. 3 Kandid m., Evald m. 4 Rozalia d., Mojz. pr er. 4 Franc Serafin sp. 5 Justinian š. f 1455. 5 Placid m. f 546. 6 Donacian in Let. š. mm. 6 Bruno menih f 1101. 7 Regina, d, m. f 251. 7 Avgust maš. f 560. 8 Mali Šmaren. 8 Brigita vd. f 1373. 9 Korbinian š. f 730. 9 Dionizi š. m. j 272. 10 Nikolav Toletanski. 10 Franc Borgia maš. 11 Prot in Hiacint mm. 11 Nikazi š. m. f v H. stol. 12 Silvin š. v Veroni. 12 Maksimilian š. m. 13 Maurili š., Evlogi š. 13 Koloman m., Edvardkr. 14 Povišanje s. Križa. 14 Kalist p. m. f 222. 15 Nikomed m. f 572. 15 Terezia d. f 1582. 16 Ljudmila gospa f 927. 16 Gal. ab. f 614. 17 Lambert š, f 708. 17 Iledviga vd. f 1243. 18 Jožef Kopertin sp. 18 Lukež. Ev. 19 Januari š. m. f 305. 19 Peter Alkantara maš. 20 Evstahi in tovarši mm. 20 Felician š. m. 21 Matevž ap. in ev. 21 Uršula d. m. f 383. '22 Maurici m. f 286. 22 Kordula d. m. f 383. 23 Tekla d. m. f v I. stol. 23 Janez Kapistran sp. 24 Marija rešenje jetnikov. 24 Rafael véliki angelj. 25 Kleofa m., Avrelia d. 25 Krisant in Daria mm. 26 Ciprian in Justina mm. 26 Evarist p. m. f 112. 27 Kosma in Damian mm. 27 Frumenci š. f v IV. stol. 28 Venceslav, vojvoda m. 28 Simon in Juda ap. 29 Mihael veliki angelj. 29 Narciz š. f v II. stol. 30 Hieronim c. u. f 420. 30 Klaudi m., Cenobia m. 31 Voljbenk š. f 994. 0 a P Listopad. yy. ce P Gruden. i Fsi Svetniki. l Eligi š. f 659. 2 Sporn, vsih vernih duš. 2 Bibiana d. m. f 363. 3 Hubert š. f 727. 3 Franc Ksaveri sp. 4 Karol Baromej, kar. s. 4 Barbara d. m. f 240. 5 Caharia, višji duhovn. 5 Sabaz ab. f 532. 6 Lenart sp. f 559. 6 Nikolaj š. f 327. 7 Engelbert š. m. 7 Ambroži š. f 397. 8 Bogomir š. f 1115. 8 Spočetje d. Marije. 9 Bogodar, vojak m. 9 Leokadia d. m. f 304. 10 Andrej Avelin sp. 10 Melhiad p. m. f 314. 11 Martin s. f 397. 11 Damaz p. f. 384. 12 Kunibert š. f 663. 12 Maksenci m., Sinezi m. 13 Stanislav Kostka sp. 13 Lucia d. m. f 304. 14 Veneranda d. m. 14 Spiridion š. f 348. 15 Leopold knez f 1136. 15 Cecilian in Fortun, mm. 16 Otmar ab. f 759. 16 Evzebi š. m. j- 370. 17 Gtregori čudodelec š. 17 Lacar š. brat Marte. 18 Odo ab., Hilda abt. 18 Avksenci š. 19 Elizabeta vd. f. 1231. 19 Nemezi m. f 250. 20 Feliks Valovan maš. 20 Amon, Ceno mm. 21 Darovanje Marije d. 21 Tomaž ap. 22 Cecilia d. m. f 232. 22 Flavian m. j 263. 23 Klemen p. m. f 102. 23 Viktoria d. m. f 253. 24 Janez od Križa sp. 24 Adam in Eva. 25 Katarina d. m. f 307. 25 S. Dan-Božič. 26 Konrad š. f 974. 26 Štefan 1. M. 27 Virgili š. f 750. 27 Janez ap. ev. 28 Papinian š. m. 28 Nedolžni otroci. 29 Saturnin m. f 250. 29 David, kralj in prerok. 30 Andrej ap. 30 Nicefor m. ' 31 Silvester p. j 335. §• 16. Nedeljski evangeli i. Nedelja Zapopadek svetega evangelija. Po novem letu Kadar je bil Herod umrl, sta šla Jožef in Marija z božjem detetom iz Egipta na Galilejsko. (Mat. 2, 19—23.) I. po raz-glašenji. Kadar je bil Jezus dvanajst lét star, so ga njegovi starši tretji dan v tempeljnu našli sedeti v sredi učenikov, jih poslušati in popraševati. (Luk. 2, 42—52.) II. « Ženitnina v Kani na Galilejskem. Jezus je vodo v vino spremenil. (Janez 2,1—11.) IH- » Jezus očisti gobovega, ozdravi stotnikovega hlapca, in hvali pred ljudstvam stotnikovo vero. (Mat. 8, 1—13.) IV. „ Yélik vihar na morji. Gospod! reši nas, da ne poginemo. Jezus je zapovedal vetrovam in morju, in bila je velika tihota. (Mat. 2, 23—27.) V. „ Nebeško kraljestvo (to je, Jezusova cerkev na zemlji) je podobno človeku, kteri je dobro seme usejal na svojo njivo. Kadar so ljudje spali, je sovražnik prisejal lulike med pšenico. (Mat. 13, 24—30.) VI. „ Nebeško kraljestvo je podobno zenofovemu zrnu, kije nar manjši zmedvsih semen, pa večje zraste, kakor vse zeliša. Tudi je podobno kvasu, ki vso moko skvasi. (Mai 13, 31—35.) Nedelja Zapopadek svetega evangelija. I. predpe-pelnična. Opomba. Kadar je bolj zgodaj velika noč, in tedaj tudi pred prva predpepelnična nedelja nastopi, tisto leto ne pride vsih šest nedelj po razglašenji Gospodovem na vrsto; ampak le toliko, kolikor jih do prve predpepelnične nedelje na vrsto priti zamore, tiste pa, ki ostanejo, se po 23. nedelji po binkoštih jemljejo. Od delavcev, ki so ob raznih urah najeti v vinograd delat prišli in so vsi enako plačilo prejeli. Tako bodo poslednji prvi, in prvi poslednji; zakaj veliko je poklicanih, malo pa zvoljenih. (Mat. 20, 1 —16.) II. „ Sejavee bo šel sejat svoje seme, nekaj ga je padlo poleg pota, drugo na skalo, spet drugo med trnje, in drugo v dobro zemljo. Seme je božja beseda. (Luk. 8,4—15,) IH. „ ali pustna. Sin človekov je izdan nevernikam, in bo zasramovan in tepen in zapljuvan in umorjen; in tretji dan bo od mrtvih vstal. — Slepec poleg pota je* vpil: Jezus sin Davidov, usmili se me! In Jezus mu je rekel: Spreglej. In je spregledal. (Luk. 18, 31—43.) Pepelnična ali I. v postu. Jezus je bil od (svetega) Duha v pušavo peljan, kjer se je 40 dni in 40 noči postil in je bil potem lačen. Hudič ga je trikrat skušal. — Angelji so pristopili in mu stregli. (Mat. 4, 1 —11.) Kvaterna ali II. v postu. Jezus se je vpričo Petra, Jakoba in Janeza na gori spremenil. Prikazala sta se jim Mojzes in Elija. Glas z oblaka ’se" je slišal rekši : „Ta je moj ljubi Sin, nad Nedelja Zapopadek svetega evangelija. Brezimena ali III. v postu. kterem imam dopadajenje; njega poslušajte!" (Mat. 17, 1—9.) Jezus je iz mutca hudiča izgnal, in mutec je govoril, in množice so se čudile. Eni zmed njih so rekli : Z Belcebubam, višjim hudičev izganja hudiče. Jezus pa, ker je videl njih misli, jih je ojstro svaril, ter jim skazoval, da s prstam Božjem hudiče izganja. (Luk. 11, 14—28.) Sredo-postna ali IV. v postu. Jezus je s petemi ječmenovimi kruhi in dvema ribama okoli pet tavžent mož števila nasitel. Dvanajst kosov so z kosci napolnili, ki so ostali. Ljudje so se nad tem čudili, in so mislili, ga za kralja zvoliti, on pa je zbežal na goro. (Jan. 6, 1—15.) Tiha ali V. v postu. Jezus je rekel judovskim množicam: Kdo zmed vas me bo greha prepričal? Ako vam resnico govorim, zakaj mi ne verujete? Kdor je iz Boga, besede božje posluša. Za tega voljo vi ne poslušate, ker niste iz Boga. Judje ga hočejo kamnjati, on pa se je skril. (Jan. 8, 46—59.) Cvetna ali VI. v postu. Jezus jezdi v Jeruzalem. Množice so vpile : Hozana sinu Davidovemu ! Hvaljen bodi, kteri pride v imenu Gospodovem. (Mat. 21, 1-9.) Veliko- nočna. Ženč, ki so k grobu prišle, so vidile v njem na desni angelja, in so ostrmele. On pa jim reče: Nikar se ne ustrašite ! Vstal je, ni ga tukaj ! Povejte njegovim učencam, in Petru, da grč pred vami v Galilejo, tam ga hote videli. (Marka 16, 1—7.) Nedelja po veliki noči Zapopadek svetega evangelija. , I. ali bela. Jezus pride skozi zaklenjene duri k svojim učencam, jim pokaže roke in stran, jim reče: Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošljem. Potem je v nje dihnil in jim rekel: Prejmite sv. Duha; kterem hote grehe odpustili, so jim odpušeni; in kterem jih bote zadržali, so jim zadržani. Tomaža ni bilo pri njih, vsega tega ni hotel vrjeti. Čez osem dni spet Jezus pride skozi zaprte duri in Tomaža zavolj njegove nevere svari. (Jan. 20, 19—31.) II. Jezus je farizejem rekel: Jest sim dober pastir. Dober pastir da svoje življenje za svoje ovce. Najemnik pa, ko vidi volka priti, pusti ovce in zbeži. Jest poznam svoje ovcé, in moje mene poznajo, in dam za nje svoje življenje. (Jan. 10, 11—16.) III. v Jezus je rekel svojim učencam: Se malo, in me več ne bote vidili ; in spet malo, in me bote vidili, ker grem k Očetu. Vi bote jokali in žalovali, svet pa se bo veselil; ali vaša žalost se bo v veselje spreobrnila. Jan. 16, 16—22.) IV. Jezus je rekel svojem učencam : Grem k njemu, kteri me je poslal. Za vas je dobro, da grem. Zakaj ako ne grém, tolažnik ne bo k vam prišel; ako pa grém, vam ga bom poslal. Kadar pa pride on, Duh resnice, vas bo učil vso resnico, in vam prihodnje reči oznanjeval. (Jan. 16, 5—14.) V. Jezus je rekel svojem učencam : Ako bote Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam Nedelja .P.° veliki noči Zapopadek svetega evangelija. bo dal. Prosite, in bote prejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno. Oče sam vas ljubi, ker ste vi mene ljubili, in ste verovali, da sem jest iz Boga izšel ; sem na svet prišel, ga spet zapustim, in grem k Očetu. (Jan. 16, 28—30.) VI. Jezus je rekel svojem učencam: Kadar pride učenik, kterega bom vam jest poslal od Očeta, Duh resnice, kteri od Očeta izhaja, on bo pričeval od mene. Pa tudi vi bote pričevali, ker ste od začetka pri meni. Ura pride, da bo vsak, kteri vas umori, menil da Bogu službo stori. (Jan. 15, 26—27; 16, 1—4.) Binkoštna nedelja. Jezus je rekel svojem učencam: Ako me kdo ljubi, bo moje besede spolnoval; in moj oče ga bo ljubil, in bova k njemu prišla, in pri njem prebivala. — Učenik sv. Duh „pa,, kterega bo poslal Oče v mojem imenu, on vas bo učil vse, in vas opomnil vsega, kar koli sem vam rekel. (Janez 14, 23—31.) I. Nedelja po bin-koštih. Bodite usmiljeni, kakor je vaš Oče usmiljen. Ne sodite, in ne bote sojeni; ne pogubljujte, in ne bote pogubljeni; odpustite in vam bo odpušeno. Dajte, in se vam bo dalo. Z kakoršno mero bote merili, s tako se vam bo odmerjalo. — Kaj vidiš pezdir v očesu svojega brata, bruna pa, ki je v tvojem očesu, ne čutiš? Hinjavec! izderi po- UtCÖU j JU C VttWO . 4JLÌUJW I VV t WV/J. J j prej brun. , . (Luk. 6, 36—42.) Nedelja p° binkoštih Zapopadek svetega evangelija. II. Seki človek je napravil veliko večerjo, in jih je veliko povabil. Povabljeni so se zgovarjali priti k večerji. Gospod se je razsrdil, in je svojemu hlapcu rekel: pojdi na pote in prélaze, in primoraj jih noter iti, da se napolni moja hiša. Unih povabljenih mož pane bo nobeden okusil moje večerje. (Luk. 14, 16—24.) III. Čolnarji in grešniki so se k Jezusu približali, da bi ga poslušali. Farizeji so godrnjali, da grešnike sprejema in jé z njimi. Jezus jim pové priliko od pastirja, ki popusti 1)9 ovàc, in gré zgubljene iskat, in se veseli, ko jo najde; odžene, ki se veseli, kadar zgubljeni denar najde. Tako bo med an-gelji božjimi veselje nad enem grešnikam, kteri se spokori. (Luk. 15, 1 —10.) IV. Jezus je na genezareškem jezeru iz čolna množice učil. Ko je nehal govoriti, je rekel Simonu na globoko peljati in mreže na lov vreči. Zajeli so toliko rib, da seje mreža trgala. Dva čolna so napolnili, da sta se potopovala. Groza je vse obšla. Jezus je rekel Simonu: ne boj se, odslej boš ljudi lovil. (Luk. 5, 1—11.) V. Jezus je rekel svojem učencam : Resnično vam povém, ako ne bo obilniši vaša pravica, kakor pismarjev in farizejev, ne poj-dete v nebeško kraljestvo. Vsak, kteri se nad svojem bratam jezi, bo kriv sodbe .. . Pusti svoj dar pred altarjam, spravi se pred s svojem bratam, in tedaj pridi in daruj svoj dar. (Mat. 5, 20—24.) Nedelja po binkoštih Zapopadek svetega evangelija. VI. Jezus je vzel sedmere kruhe, in je zahvalil, jih razlomil in dal svojim učencam, da so jih položili pred množico. Tudi nekaj ribic je požegnal in ukazal predložiti. Vsi so se nasitili, bilo jih je okoli štiri taužent. Sedem jerbasovjekoscovostalo. (Mark. 8,1—9.) VIL Varujte se lažnjivih prerokov. — Po njih sadu jih bote spoznali. Vsako dobro drevo rodi dober sad ; malopridno drevo pa rodi malopriden sad. Ne vsak, kteri pravi: Gospod, Gospod! pojde v nebeško kraljestvo ; ampak kteri stori voljo mojega Očeta. . . (Mat. 7, 15—21.) VIII. Jezus je svojim učeneam to priliko govoril : Bil je neki bogat človek, kteri je imel hišnika, in ta je bil obdolžen pred njim, kakor da bi bil zapravljal njegovo premoženje. Krivični hišnik previdi, da bo od hiševanja odstavljen, vsakemu dolžniku svojega gospoda nekoliko dolga zbrisati reče, zato da bi ga potem oni v svoje hiše vzeli. Jezus v ti priliki uči: Delajte si prijatle z blagam, ki ni vaše, ampak božje, ter dajajte ubogajme, dabojosro-maki za vas molili. (Luk. 16, 1—9.) IX. Jezus se nad prebivavci Jeruzalema zjoka, ker nočejo spoznati, kar jim v zveličanje služi; prerokuje razdjanje mesta ; potem gré v tempelj, in izžene iz njega proda-javce in kupovavce. (Luk. 19, 41—47.) X. Dva človeka sta šla v tempelj molit, eden farizej, in eden čolnar. Farizej se hvali, Nedelja po binkoštih Zapopadek svetega evangelija. koliko da dobrega stori; čolnar pa se trka na svoje prsi rekoč: Bog! bodi milostljiv meni grešniku. . . Ysak, kteri se povišuje, bo ponižan; kdor se ponižuje, bo povišan. (Luk. 18, 9—14.) XL Jezus ozdravi gluhega in mutastega, in zapo vé množici, da naj tega nikomur ne pravijo ; pa so še bolj oznanovali in se čudili, rekoč: Vse je prav storil; gluhem je dal slišati in mutastem govoriti. (Mar. 7,31—37.) XII. Neki učenik postave Jezusa skuša in reče: Učenik! kaj naj storim, da bom večno življenje zadobil? On pa mu je rekel: Kaj je v postavi pisano? On je odgovoril : Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega srca ... in svojega bližnjega, kakor sam sebe. Jezus mu je rekel: Prav si odgovoril ; to stori, in boš živel. Se vpraša: kdo je moj bljižnji? Jezus mu pove priliko od usmiljenega Samarijana, in mu poslednjič reče: Pojdi, in tudi ti tako stori. (Luk. 10, 23—37.) XIII. Jezus ozdravi deset gobovih mož, pa le eden se mu zahvali, in ta je bil Samarijan. In Jezus vpraša: Kje je pa unih devét? Nobeden se ni znašel, in Bogu čast dal, kakor ta ptujec. (Luk. 17, 11—19.) XIY. Jezus uči svoje učence, da nihče ne more dvema gospodoma služiti ; jih opominja, naj ne skrbé preveč za časne reči, naj v Boga zaupajo, ker on, ki ptiče preživi, lilije oblači, bo tudi nje preskrbel; naj Nedelja P° . binkoštih Zapopadek svetega evangelija. XV. išejo nar poprej božjega kraljestva in njegove pravice, in vse drugo časno jim bo privrženo. (Mat. 6, 24—3d.) Jezus obudi mrliča v mestu Najm v življenje, in ta je bil edini sin neke vdove. Vse pogrebce je strah obšel in so Boga hvalili rekoč: Velik prerok je med nami vstal, in Bog je svoje ljudstvo obiskal. (Luk. 7, 11—16.) XVI. Jezus je šel v hišo nekega višjega farizejev v saboto kruh jést, tam vodeničnega človeka ozdravi, ter s tem farizejem pokaže, da se sme tudi ob sabotah, to je judovskih praznikih, bližnjemu v potrebi pomagati; saj še osla ali vola iz kapnice izlečejo precej sabotai dan, ako jeva-njo padel. — Opominja jih še dalje, naj se pri mizi prvih sedežev ne zbirajo, naj se napuha varujejo in v ponižnosti vadijo. Vsak, kteri se povišuje, bo. . . (Luk. 14,1—11.) XVII. • Neki učenik postave je Jezusa vprašal: Etera je velika zapoved v postavi ? Jezus pa mu je rekel : Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega srca... Taje nar večja in prva zapoved. Druga pa je tej enaka: Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe. Pa tudi Jezus jih nekaj vpraša: Zakaj namreč David v svojih psalmih prihodnjega Mesija, ki bo iz njegovega rodu, tedaj po mesu njegov sin, vendar svojega Gospoda imenuje. Tega mu niso mogli odgovoriti. (Mat, 22, 34-46.) Nedelja po binkoštih Zapopadek svetega evangelija. XVIII. Jezus reče mrtvoudnemu: Zaupaj sin, od-pušeni so ti tvoji grebi. Eni pismarjev so sami pri sebi rekli: Ta preklinja. In ko je Jezus njih hudobne misli videl, jih vpraša : kaj je ložej reči : Odpušeni so ti tvoji grehi; ali reči: Vstani in hodi? Potem reče mrtvoudnemu: Vstani, vzemi svojo posteljo . . . Množice so ostrmele in častile Boga. (Mat. 9, 1—8.) XIX. Prilika od kraljeve ženitnine. Kralj pošlje svoje hlapce povabljenim povedat, da je kosilo že pripravljeno; pa niso hotli priti, še hlapce so zgrabili in pobili. Potem ukaže kralj druge povabiti, in ženitnina je bila napolnjena s svati. Med njimi je bil človek, ki ni bil svatovsko oblečen. Kralj ukaže mu zvezati roke in noge in vreči v unanjo temo. — Veliko jih je poklicanih, ali malo izvoljenih. (Mat' 22, 1 —14.) XX. Neki kraljic je prosil Jezusa, da bi prišel in ozdravil njegovega sina, ki je začel umirati. Jezus mu reče: Pojdi, tvoj Sin živi! Šel je, in hlapci so mu naproti prišli povedat, da njegov sin živi. In ravno tisto uro, ko je Jezus rekel: Pojdi, tvoj sin živi! ga je pustila mrzlica; in ie veroval kraliič in vsa njegova hiša. (Jan. 4, 46—58.) XXI Kralj je odpustil svojemu hlapcu deset tisoč talentov, zato ko ga je prosil; ker se pa ta hlapec ni svojega sohlapca usmilil, ki mu je bil le sto denarjev dolžan, se je kralj razsrdil in ga je izdal trinogam. 5 Nedelja po Zapopadek svetega evangelija, binkoštih XXII. Tako bo tudi nebeški Oče vam storil, ako ne odpustite vsakter svojemu bratu iz svojih sere. (Mat. 18, 23—35.) Judje so Jezusa vprašali, ali se sme dacija dajati cesarju ali ne? Jezus jim odgovori: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega. (Mat. 22, 15—21.) XXIII. Neki vikših je Jezusa prosil, da bi njegovo hčer, ki je ravno umrla, v življenje obudil. Jesus je šel z njim in njegovi učenci; med potjo se je neka žena, ki je dvanajst let na krvotoku trpela, roba njegovega oblačila dotaknila, in je bila zdrava. Ko je Jezus v hišo vikšega prišel, je šumečo množico iz nje izgnal, deklico pa za roko prijel, in je vstala. (Mat. 9, 18—56.) Opomba. Ako je po binkoštih več ko 24 nedelj Be po 23. nedelji jemljejo nedelje, ktere so tisto leto po razglašenji Gospodovem, ali po ss. 3 Kraljih ostale, in sicer po tem le redu. Ako je 25 nedelj, se za 24. nedeljo vzame 6. nedelja po razglašenji. Ako je 26 nedelj po binkoštih, se za 24. nedeljo vzame 5. nedelja po razglašenji. 25. » » 6. » n n Ako je 27 nedelj po binkoštih, se za 24. nedeljo yzame 4. nedeljo po razglašenji. 25. ,, „ 5. „ „ » 26. „ „ 6 „ „ „ Ako je 28 nedelj po binkoštih, se za 24. nedeljo vzame 3. nedelja po razglašenji. 25. „ „ 4. „ „ n 26. „ „ 5. „ » » 27- » n 6- n n n Nedelja . p0v • binkoštih Zapopadek svetega evangelija. Poslednja. Jezus prerokuje razdjanje jeruzalemskega mesta in tempeljna, in opominja svoje vernike, da naj hitro iz mesta bežč, še preden ga bojo sovražniki oblegli, ker potem ne bo več mogoče, in naj ne verjamejo zapeljivcam, kteri se bojo za Mesija ali Odrešenika razglasovali in obetali, judovski rod iz rok sovražnikov oteti. — Dalje še prerokuje tudi sodni dan, in nektere predznamnja pové; in resnico svojih besedi s tem le zatrdi: Nebo in zemlja bota prešla, moje besede pa ne bojo prešle. (Mat. 24, 15—35.) I. Nedelja v adventu. Jezus pripoveduj e nektere znanrnj a ob koncu sveta in sodbi, rekoč: Znamnja bodo na solncu in luni in zvezdah, in na zemlji bo stiska med narodi zavoljo strašnega šumenja morja in valov. In ljudje bojo koprneli od strahu in čakanja tistega, kar ima čez ves svet priti. . . Yidili bodo Sinu človekovega priti v oblakih z veliko oblastjo in častjo. (Luk. 21, 25—33.) II. « Janez krstnik v ječi zaprt pošlje dva svojih učencov Jezusa vprašat, če je on Mesija. Jezus jima odgovori: Povejte Janezu: Slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobovi se očišujejo, gluhi spreslišujejo, mrtvi vstajajo, in vbogim se evangeli oznanuje. — Jezus pred množico Janeza hvali, in pravi, da je še več ko prerok: on je tisti, od kterega je pisano: Glej! jest pošljem svojega angelja pred tvojim obličjam, kteri bo pred teboj tvoj pot pripravljal. (Mat. 11, 2—10.) 6* JN edelja v adventu Zapopadek svetega evangelija. III. Judje so do Janeza poslali ga vprašat, kdo da je, morde Kristus, ali Elija ali kdo zmed prerokov. Janez jim reče: Jest sem glas vpijočega v pušavi, pripravite pot Gospodov. V sredi med vami stoji, kteri je večji od mene, kteremu jest nisem vreden od čevljev jermenov odvezati. (Jan. 1, 19—28.) IV. Janez je prišel na vso stran jordansko in je oznanjeval krst pokore v odpušanje grehov, kakor je pisano v bukvah Izaija preroka: Glas vpijočega v pušavi: Pripravljajte pot Gospodov, ravne storite njegove steze ; vsaka dolina naj se napolni, in vsaka gora in vsak grič naj se poniža ; in kar je krivega, bodi ravno, in kar je ojstrega, gladki poti. (Luk. 3, 1—6.) Nedelja po božiču Simeon je rekel Marii Jezusovi materi : Glej! ta je postavljen v padec, in v vstajenje mnozih v Izraelu; in v znamenje, kteremu se bo zoper govorilo. In tvojo lastno dušo bo meč presunil. . . Ravno ta čas je prišla v tempelj prerokinja Ana, in je Gospoda častila in od njega govorila vsem, kteri so čakali Odrešenika. — Vrnili so se v Galilejo v mesto Nacaret. Dete pa je rastlo, in močno prihajalo, polno modrosti, in božja milost je bila v njem. (Luk. 2, 33—40.) * * * Evangelii ob zapovedanih praznikih. Praznik Zapopadek svetega evangelija. Obrezov. Jez. Krist, ali novo 1. Ko je bilo osem dni dopolnjenih, da je bil otrok obrezan, mu je bilo dano imé Jezus. (Luk. 2, 21.) Razgla-senja Gospodovega ali ss. 3 Kraljev, 6. proBenca. Modri so prišli iz Jutrovega v Jeruzalem novorojenega kralja Judov molit, in so po njem vprašali. Kralj Herod se prestraši... Duhovni pravijo, da bo v Betlehemu rojen. Herod pošlje modre tj e, in jim naroči, da naj pridejo mu povedat, kadar ga bojo najdili. . . Sli so, in so zvezdo, ki so jo na Jutrovem vidili, zagledali, šla je pred njimi, ter obstala nad hlevam, v kterem je bilo Dete. Sli so va-nj, in so našli Dete z Marijo, predenj so padli, ter ga molili. . . Po drugem poti so se vrnili v svojo deželo. (Mat. 2, 1—12.) Iména Jez., II. ned. po razglas. Darovanja Jezusa ali • Svečnica, 2. svečana. Ko je bilo osem dni dopolnjenih, da je bil otrok obrezan, mu je bilo dano ime Jezus. (Luk. 2, 21.) Ko so prinesli otroka Jezusa njegovi starši v tempelj, da so ga po Mojzesovi postavi pred Gospoda postavili in dar opravili, ga je Simeon na svoje naročje vzel, ter hvalil Boga rekoč: Zdaj spustiš svojega hlapca, Gospod! posvoji besedi v miru, ker so vidile moje oči tvoje zveličanje, ktero si pripravil pred obličjem vseh narodov, luč v razsvetljenje nevernikom, in v čast Izraelu svojemu ljudstvu. (Luk. 2, 22—31.) [ Praznik Zapopadek svetega evangelija. S. Jožefa, 19. sušca. Včloveč. Jezusa i Krist, in ozn. devici Marii 25. sušca. Yelikon. pondeljk. Kristusov, vnebohoda, 40. dan po veliki noči. Angelj Gospodov se je Jožefu v spanji prikazal rekoč : Jožef, Davidov sin ! ne boj se vzeti Marije svoje žene, zakaj kar je v nji rojeno, je od svetega Duha. Rodila bo sina in imenuj njegovo ime Jezus; on bo namreč odrešil svoje ljudstvo od njih grehov. Mat. 1, (18—21.) Angelj Gabriel je Marii devici oznanil, da bo mati sinu Božjega. Marija se nad ange-ljevim govorjenjem prestraši. In angelj ji je rekel : Še boj se, Marija! ker milost si našla pri Bogu. . . Sveti Duh bo prišel v té, in moč šajvišjega te bo obsen-čila. . . . Marija pa je rekla: Glej! dekla sem Gospodova; zgodi se mi po tvoji besedi. (Luk. 1, 26—38.) Dva Jezusovih učencov sta šla v trg Emavs. Med potjo se k njima Jezus pridruži, jima pisma prerokov razlaga in skaže, da je mogel Jezus trpeti, in tako v svojo čast iti. Med lomljenjem kruha sta ga še le spoznala; in on jima je zginil spred oči. Precej sta se vrnila v Jeruzalem, apo-steljnam in drugim, ki so bili z njimi, pravit, kar se jima je prigodilo. Pa tudi ti so njima rekli : Gospod je res vstal, in se je prikazal Simonu. (Luk. 24, 13—35.) Jezus se je enajsterim aposteljnam, ki so pri mizi bili, prikazal, in je svaril njih nejevero, in trdobo njih srca, da tistim niso vrjeli, kteri so vidili, da je vstal. Potem jim je dal povelje iti po vsem svetu in oznanovati evangeli, in je tudi Praznik Zapopadek svetega evangelija. Binkoštni pondeljk dar čudežev tem obetal, kteri bojo verjeli. In Gospod Jezus , ko jim je bil izgovoril, je bil v nebo vzet, in sedi na desnici božji. (Mark. 16, 14—20.) Jezus je Nikodemu rekel : Bog je svét tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega sina, da, kdor koli va-nj veruje, se ne pogubi, temuč ima večno življenje. Luč je prišla na svet, ljudje pa so bolj temo ljubili, ko luč, zakaj njih dela so bile hudobne. Kdor hudo dela, sovraži luč . . . (Jan. 3, 16—21.) S. rešnjega Telesa. Moje meso je res jéd, in moja kri je res pijača. Kdor jé moje meso, in pije mojo kri, ostane v meni in jest v njem . . . Ta je kruh, kteri je z nebes prišel . . . Kdor jé ta kruh, bo živel vekomaj. (Jan. 6, 56—59.) SS. apost. Petra in Paula, 29. rožnicveta. Simon Peter je odgovoril: Ti si Kristus, Sin živega Boga! In Jezus je odgovoril, in mu rekel: Blagor ti, Simon, Jonov sin! ker meso in kri ti niste tega razodele, ampak moj Oče, ki je v nebesih. Pa tudi jest ti povem : Ti si Peter (skala) in na to skalo bom zidal svojo cerkev, in peklenske vrata je ne bodo zmagale. In tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva . . . (Mat. 16, 13—G9.) Vnebovz. Marije de v. ali veliki Šmaren. Marta, ki je Jezusa v svojo hišo sprejela, je veliko za njegovo postrežbo skrbela, Marija, njena sestra, pa je njegove nauke poslušala .. . Jezus rače Marti; Marta, Praznik Zapopadek svetega evangelija. 15. veliki-srpana. Marta ! skrbna si in si veliko prizadevaš. Pa le eno je potrebno. Marija je nar boljši del izvolila, kteri ji ne bo odvzet. (Luk. 10, 38—42.) Rojstva Mar. dev., ali mali Šmaren 8. kimovca. Sveti Matevž precej v začetku svojega evangelija skaže, da je Jezus po svoji človeški natori res iz tistega rodu, iz kterega Mesija po prerokovanji priti ima, namreč iz rodu Abrahamovega, toraj vse rodove našteje od Abrahama do Jožefa, moža Marije, od ktere je rojen Jezus, ki je imenovan Kristus. (Mat. 1, 1—16.) Vseh Svetnikov, 1. listopada. Jezus je na gori učil rekoč: Blagor ubogim v duhu: ker njih je nebeško kraljestvo. Blagor krotkim, i. t. d. (Mat. 5, 1 —12.) Spočetja Mar. dev. 8. grudna. Ta praznik se bere tisti sveti evangeli, ki se je bral v god rojstva Marije device ali mali Šmaren, 8. kimovca. Sv. božični praznik, 25. grudna, pri maši o polnoči. Cesar Avgust je dal zapoved, da naj gre vsak v svoje mesto popisat se. Šla sta tudi Jožef in Marija iz Nacareta v Davidovo mesto, to je, Betlehem, zato ko sta bila iz hiše in rodovine Davidove. In prigodilo se je tam, da je bil prišel sin Božji na svet. Angelj je to veselo novico pastirjem oznanil . . . Množico angeljov je bilo, kteri so Boga hvalili rekoč: Čast Bogu na visokosti, in mir na zemlji ljudem svete volje. (Luk. 2, 1 —14.) Pri zorni maši. Pastirji so med seboj rekli: Pojdimo do Betlehema in poglejmo to reč, ki nam Praznik Zapopadek svetega evangelija. jo je Gospod na znanje dal. Šli so, in so našli Marijo in Jožefa, in dete v jasli položeno. Pastirji so pravili, kar so vidili, in vsi so se čudili. Marija pa je ohranila vse te besede, in premišljevala v svojem srcu. (Luk. 2, 15—20.) Pri veliki maši. V začetku je bila Beseda, in Beseduje bila pri Bogu, in Bog je bila Beseda . . . In Beseda ie meso postala, in je med nami prebivala. (Jan, 1, 1—14.) Sv. Štefana prv. muč., 26. grudna. Jezus očita pismoukam in farizejam trdobo njih srca, ker bojo nektere zmed prerokov in učenikov, ki jih bo njim poslal, umorili in križali, druge bičali in preganjali. Pa jim tudi zdihovaje kazen napové: O Jeruzalem, Jeruzalem! ki moriš preroke, in jih kamnjaš . . . Vaša hiša vam bo pusta pušena, to je : Vaše mesto bo razdjano, vaš tempelj bo podrt, vaš rod bo po vsem svetu razkropljen, brez tempeljna, brez altarja, brez daritev. (Mat. 23, 34—39.) Od planetov. §■ 17. Od sedemletne raznosti vremena. Ze od nekdaj so pratikarji v navadi imeli, vreme prerokovati, in so se v to raznih (zdaj teh, zdaj unih) pripomočkov posluževali. Nekteri so vreme tega leta z vremenom dr užih let priliče vali ali priglihovali, in so iz tega priličevanja zapazili, daje vsako leto zastran svojega vremena sedmemu preteklemu letu zlo enako. Po njih misli in skušnji so si leta v naslednji vrsti: 1., 8., 15. in 22. leto, zastran vremena med seboj zlo enake; in tako tudi 3., 10., 17. in 24. leto; potem 4., 11., 18. in 25. leto, in tako dalje. V starih časih si tega, da namreč po sedmerih letih skorej ravno tako vreme sedem let zaporedoma nastopa, niso vedeli drugače razložiti, kakor da so si zmislili, da sedem planetov za vrstjo vreme vlada ali regira, da namreč vsak planet eno celo leto, od začetka sušca tega leta do konec svečana druzega leta vlada, in potem vladarstvo svojemu nasledniku prepusti. Mislili so si, da naslednji planeti v temle redu vladajo: 1. Saturn, 2. Jupiter, 3. Mars, 4. Solnce, 5. Venera, 6. Merkuri in 7. Luna. Pa kako narobe in kriva je misel njih bila, se že iz tega kaže, ker so tudi solnce med planete šteli, in ako bi to res bilo, da solnce le vsako sedmo leto vlada, kako slabo bi bilo za nas ! Kdo bi neki šest let zemljo razveseljeval in ogreval? Dalje tudi ni res da bile sedem planetov bilo, ker zvezdogledi se pet druzih poznajo, in so ti-le: Uran, Cererà, Pälada, Junona in Vesta. In ni davno, kar so zvezdogledi še enega prav na novo zapazili. Ako bi tedaj uni sedmeri planeti zares vladali, bi mogli tudi ti poslednji vladati; in po tem takem bi se enako vreme ne povračevalo vsakih sedem let, ampak vsacih dvanajst, ali pa še več let, ker je več ko sedem planetov. Nekteri pratikarji pravijo, da je sedem let vsako leto vreme drugačno, in da po sedmerih letih skorej tako vreme druzih sedem let nasledva, kakoršno je v poprej snih sedmerih letih bilo, da-siravno sedmeri planeti ne vladajo ; toraj leta zastran njih vremena v sedem redov (klasov) raz-delé in tem redam, da jih ložej od enega drugega razločimo, imena planetov po nekdajni navadi dajo, pa kako silno se pratikarji v ti reči motijo, se vsak lahko prepriča, če sedmere leta zastran njih vremena z drugimi sedmeri le nekoliko priličuje ; saj se še v sto letih ne naključi, da bi kako leto kakemu drugemu popolnoma enako bilo, koliko manj, da bi po sedmerih letih spet tako vreme nasledovalo, kakoršno je v poprejšnih letih bilo. Če pa tukaj vreme sedmerih letnih planetov popišem, to ljudem le v kratek čas storim, ne pa de bi v tako prazno vražo svojo vero stavili. Prvi planet ali premičniea — Saturn: Mer-zel in moker. Drugi planet — Jupiter: Srednje topel, pa bolj moker kot suh. Tretji planet — Mars: Bolj suh kot moker, pa bolj topelj kot mrzel. Četrti planet — Solnce: Srednje gorko pa skozi suho. Peti planet — Venera: Bolj mokro ko suho, pa zlo gorko leto. Sesti planet — M er k uri; Bolj suh kot moker, pa tudi bolj mrzel kot gorek ; toraj malokdaj dobra letina. Sedmi planet — Luna: Bolj mokro kot suho leto, pa bolj toplo kot mrzlo. Ti sedmeri letni planeti se med seboj vrstijo, da vsak zmed njih na eno ali drugo leto pride ; ali če po nekdanji prazni veri govorim : vsako leto eden zmed sedmerih planetov vlada. Popisovanje sedmerih letnih planetov ali sedmerih premičnic. I. premičnica — Saturn. §. 18. 1804, 1811, 1818, 1825, 1832, 1839, V naslednjih Saturnovo leto je mrzlo in mokro ; dasiravno je včasih tudi suho, vender le večidel dežuje; toraj je sploh mrzlo in mokro. Spomlad je prav suha, in do vélikitravna zlo mrzla ; da si je malitravna nekteri dan prav toplo, pa koialo spet mrzlota nastopi. Véliki-travna so dnevi lepi, noči pa prav mrzle ; toraj suša, včasih slana, trava majhna, cvetlice pozne. Poletje je hladno in deževno ; toraj slaba letina. Le polovico malisrpana je prav lepo in vroče, sicer pa skorej zmeraj dež, vihar in ploha. Pa tudi jesen je mokra in mrzla, 13. in 14. kimovcaže slana rada pada, 15. je jasno in toplo, 16. in 17. oblačno, 18. megla, in potem do konca mesca veter in slana. Od 1. do 9. kozoprska dež in vihär, 10. in 11. jasno, od 12. do 22. oblačno in dež, 24., 25. in 26. megla in deževno, od 27. do konca megla in zmrzuje. Zima je trda. Od začetka večkrat dežuje, proti božiču sneg zamrzne, in se do malitravna ne otaja. Od 21. prosenca do 10. svečana čez-dalje hujši mraz prihaja, da v kletih zmrzuje, in veliko žival od mraza pogine. Ker je v Saturnovim letu spomlad mrzla, se z nekterimi sadeži ne sme prehiteti, da jih poznejše slana ne vzame. V tem letu se mora sočivje v bolj plitvo zemljo saditi ali sejati, da poleti, ki je preveč mokro, ne poleže, sognije, ne cimi ali kali. Lan in konoplje so takò takò. Ječmen se dobro obnese, pa je treba hiteti, da se ob pravem času domu vzame, ker potem kmalo deževati začne. Sena je srednja reč, toda podvizati se je treba, ga v lepih dneh maligasrpana spraviti, sicer je zamujeno. Otave je obilno. To leto je treba sena ia slame prihraniti, ker znà naslednje dve leti kluje zlo primankovati. Pridelek ozimine setve je pičel. Pšenica je nekoliko bolja kot rež. Lepi dnevi, domu ju vzeti, se ne smejo zamuditi. S klajo za ovce in kozé se dobro preskrbi, ker zavoljo trde zime ne bodo mogle dolgo nič zunaj dobiti. Pa tudi drv ne zamudi, ker zima bo huda in dolga. Ozimino rež in pšenico bolj zgodaj sej, da se dobro obraste, in ovac nikar na njo ne spušaj, de je ne omulijo ; zakaj ozimina se to leto ne bo kaj posebno obnesla. Sadja je še zadosti veliko, posebno hrušk in češpelj, orehov pa prav nič. Trta spomladi še dost lepo kaže, toda vse cvetje ji odpade; pa naj ga veliko ali malo na trti ostane, saj popolnoma ne dozori. Yendar se mora ob prvim času trgati, ker kozoprska že nekoliko zmrzuje. Repe in zelja je dovelj, tode kmalo gnjiti začne. Grnjilobo lepó otrebi, da se ti zelje v kadčh., ne vsmeradi. Jesen tega leta so posebno te le bolezni nevarne: Mrzlica, griža, naduha, kašelj, opoteče, jetika, zlatenca i. t. d. Zdravnika nikar ne zamudi. H. premicnica — Jupiter. V naslednjih 1805, 1812, 1819, 1826, 1833, 1840, 1847, letih vlada: 1854, 1861, 1868, 1875, 1882, 1889, 1896. Jupiterjevo leto je se koj dobro, vender le bolj mokro kot suho, ker je pa zavolj poprejšnega Saturnovega leta zima dolgo trpela, je to leto med bolj pozne prištevati ; če ni vélikitravna lepó in gorko, vse kake tri tedne bolj pozno dozori. Spomlad je bolj med mrzle in mokre prištevati. Do vélikitravna je še kaj mrzlo. Pa od 2. vélikitravna do 22. je prav lepó in gorko, le včasih grom in ploha ; od 23. do 29. neprijetno, oblačno in mrzlo. Prve dni rožnieveta do 8. slana in mraz, potem pa do 21. prav lepo, potem veter in dež, 24. jasno in slana, potem vročina. Včasih je pa vendar vès velikitraven prijeten in gorak. Poletje je v začetku bolj mokro in hladno, po- tem pa prav vroče, veliko gromenja. Od 9. do 12. malisrpana lepo vreme, potem suša nastopi in do konca tega mesca trpi. Od 1. do 11. velikisrpana neprijetno, potlej do 30. lepo in potem grdo do 10. kimovca, do 14. lepó, potem 3 dnf dež, in 3 dni lepó, od 21. do. 25. dež, potem do zadnjega lepo. Jesen pa skorej zmirej dežuje. Kozoprsk se z lepim vremenam začne, je do 8. dné lepó, potem oblačno, 15. in 16. jasno, 17. slana, 18. zmrzuje, od 19. do 21. lepó, od 27. do zadnjega oblačno, dež. Listopada sevjasnido 7., potem dež, od 11. do 16. dež ali sneg, potem 3 dnllepó, potlej spet grdo. Zima je v začetku prav merzla, veliko snega. Od 1. do 10. grudna megla, sneg, potlej do 18. suho vreme, potem mrzlo do 28., 29. dež, 30. in 31. lepó vreme. Prosenec je suh in prav mrzel. Od 13. do 18. svečana sneg, potem do konca prav zlo mraz. To leto je obilno ječmena, če ni poleti presuho ; pa malo ovsa, graha in prosä; lan in konopla ostaneta majhna, tode sta dobrega lakna. Letos je treba s klajo se dobro preskrbeti, ker je bo naslednje dve leti pičlo hodilo. Da si jesen tega leta kmalo ne zmrzuje , vendar je bolji dočasa rež in pšenico sejati, da se dobro vraste,zato ko bo spomlad prihodnjega leta kaj suha. Tega leta je prav malo sadja, nič želoda, vender pa nekaj žira. Tudi hmela ni veliko, tode prav dober je. Veliko in dobrega vina v tem letu ni pričakovati. V tem letu je sicer veliko, tode ne preveliko nevarnih bolezen. III. premičnica — Mars. V naslednjih 1806, 1813, 1820, 1827, 1831, 1841, 1848, To leto je bolj suho kot mokro, da si tudi včasih dežuje, je vender le med suhe leta prištevati. Spomlad je sploh suha , neprijetna in mrzla, Ovcé se ne smejo na žito spušati, pa tudi na travnike ne prezgodaj , sicer ne bo rastlo. V sušcu ob jutrih zmrzuje, po dnevi pa je lepo in prijetno. Do 10. malitravna še zmrzuje, potem pa do 23. mehko vreme nastopi ; potlej je slana in mraz do 29., potlej pa lepo in prijetno do 3. vélikitravna, tega dné gromi, do 8. nepritno in mrzlo, potem 3 dni južno, 11. zmrzuje, potem do 20. hladno, potlej lepo in toplo, 30. slana. Od 1. do 8. rožnicveta oblačno, mrzlo, če se vjasni, tudi slana, od 9. do konca je lepo in gorkd. Poleti je velika vročina, de se včasih smola in hosta v logih vžge. Noči so tople. Več stu-dencov se vsuši. Malisrpana se vročina začne, večkrat gromi, tudi rado vdari, toče se je bati. Včlikisrpana zjutrej megla nastopa, dnevi so pa lepi in gorki do konca. Tudi kimovec je prijeten in lep do 13. dné, po tem jesensko vreme, tode kmalo spet lepo do 28., potlej dež do 9. kozoprska, 10. se razjasni in slana pada do 17., potlej prijetno, 25. je spet mraz, 26. lepo, 27. do 30. mraz. Listopada je do 10. ob jutrih mrzlo, popoldne pa gorkó, 11. oblačno, do 13. dež, potem zmrzuje do 30., popoldne solnce. Prve dni grudna zmrzuje, potem dež, 10. sneg, potlej zmerzuje do 19., potem dež, pa spet kmalo mraz do 16. prosenca, 20. sneg, do 27. dež, potlej sneg. Svečan je od konca oblačen, od 9. do 12. lepó vreme, potem 3 dni sneg, hud mraz, 11. dež, na to sneg, po tem mraz do 18., potlej južno. Sušeč je do 20. zlo mrzel. Jari ječmen se mora to leto bolj zgodaj v debelo zemljo usejati, de se bo bolje ponašal; v plitvo zemljo usejan celo nič ne veljä. Grah in leča se morata tudi v debelo zemljo sejati, sicer ne bo pridelka. Ovsa je malo. Lan je lep, konoplje majhne, pa dobrega lakna. Malo sena in otave. Rež je lepa, jeklenega zerna, in dobro nasipa. Pšenica je bolj srednja. Hrušk je več kot jabelk, češenj in češpelj zlo malo, tudi prav malo orehov, in skorej nič želoda. Vincar se smé letos veliko in dobrega vina nadejati. Z ozimino setvijo letos ni treba preveč hiteti , ker pozno zmrzovati začne ; potem se pa tudi ovcč ne smejo na njo pušati. Y tem letu nevarne bolezni : griža in vročinska bolezen ; toraj je bolnikam svetovati, naj dočasa po zdravnika pošlejo, ker poznejše bi utegnilo že prepozno biti. IV. premicnica — Solnce. letih vlada: 1856, 1863, 1870, 1877, 1884, 1891, 1898. Leta te premičnice so suhe, prav malo mokre, pa le srednja tople. Od 22. sušca do zadnjega je ob jutrih ledeno, podnevi pa se sploh otaja. Od začetka mali-travna do 4. je mraz, 4. pa je lepo in toplo, 8. veter in ploha, od 9. do 11. lepo in toplo, 18. huda ura, 19. lepo, potem gromenje do 23., e* za njim ne prijetno, 25. prav mraz in oblačno, 30. spet oblačno Prvega in 2. vélikitravna neprijetno, vetrovno in mrzlo, od 4. do 15. lepo gorko vreme, včasih dež in gromenje; 24. mrzlo, 27. lepo, 23. in 29. mrzel dež, 30. slana in mrzlo. Druzega rožnicveta lepo, 3. ploha, od 4. do 8. neprijetno, 9. lepo, 10. nestanovitno, od 11. do 14. hladno, zvečer topleje, 15. dež, 20. zju-trej prav hladno, 22. in 23. lepo in toplo, 24. velika ploha, od 26. do zadnjega dež. Malisrpana 1., 2., 3. hladno in oblačno, 4. toplo, 6. hladno, od 16. do 18. toplo, od 19. do 21. dež, od 23. do zadnjega lepo in soparno. Yélikisrpana do 6. lepo in toplo, 8. celi dan dež, od 9. do 11. oblačno in nekoliko dežja, 13. lepo, 15. ponoči prav zlo hladno, 16. grom, blisk, ploha, 17. mrzel dež, od 18. do 25. lepo in gorko, od 26. do 28. gromenje in velik dež, 30. in 31. še dežuje. Od 1. do 4. kimovca toplo, 4. ponoči gromenje in ploha, od 5. do 9. svetlo in malo dežja, od 18. do 25. nestanovitno, 28. lepo in toplo, 29. dež. — Prvega kozoprska lepo, 2. in 3. zjutraj jasno in zmrzlo, 4. in 5. lepo toplo, 7. celi dan dež, od 8. do 14. oblačno in mrzlo, 15. veter in dež, 16. hud veter in sneg, 19. nestanovitno, od 21. do 27. močno dežuje in sneži, 29. dosti lepo, 30. oblačno in mrzlo. Od 1. do 15. listopada dež in mrzlo, 16. ponoči sneg, 17. do 20. dež, 21. do 26. lepo toplo kot poleti, in tako do zadnega. — Prvega in 2. grudna sneg, od 3. do 8. nestanovitno, 9. hud mraz in velik sneg, 11. in 12. se huji mraz, 13. in 14. južen sneg, 16. do 20. svetlo, zlo mrzlo in nekoliko snega. Prvega, 2. in 3. prosenca oblačno in mrzlo, 4., 5., 6. hud dež, 7., 8., 9. precej mrzlo, 11, dež, od 23. do zadnjega nestanovitno, veter, sneg in megla. — Od 1. do 7. svečana dež, veter, megla, 8. jasno, precej mraz, 9. do. 12. oblačno, dež in sneg, 19. do 22. burja, 23. do 26. jasno, ledeno, 29. neprijetno in mraz. — Od 1. do 7. sušca vetrovno in mrzlo, od 8. do 17. hud mraz, 19. sneg, veter, dež, 20. in 21. zlo mrzel dež, popoldne svetlo. Jaro žito je treba zgodej usejati. Ječmena in ovsa je malo, toda je dobrega zrna. Prosä če je zgodaj sejano, je obilno. Graha leče i. t. d. je malo, če ni v debelo zemljo vsejano. Lan je malo prida, konoplje so puste in kratke. Send je prav pičlo. Zelje in repa si zavolj suše ne morete nič kaj pomagati. Rež in pšenica ste dobrega zrna, todo ga je malo. To leto je več hrušk kot jabelk, tudi veliko češenj, orehov, češpelj in želoda. Hmelja je malo. Ce poprejšnje leto ni bilo vina, se ga je letos nadejati. Bolezni: Yaruj se posebno pozimi, kije vuljna, da se ne prehladiš, to je, preveč ne pregreješ, in potem naglo ne shladiš ; ker iz tega pridejo rade nevarne bolezni. V, premičnica — Venera. m I I » I » letih vlada: 1857, 1864, 1871, 1878, 1885, 1892, 1899. Sploh reči, je to leto bolj mokro ko suho, pa tudi soparno in toplo. Spomlad je bolj pozna, toda prav prijetna. Kjer je žito veliko zrastlo, se smejo ovcé na-nj spušati, kar se druge leta storiti ne smé. Če spomladi dolgo časa ne dežuje, potlej toplo in soparno poletje nasledova ; če pa spomladi dolgo dežuje, nasledova suho in zlo vroče poletje, kar je za trto prav dobro. Jesen je od začetka prav topla in lepa, toda ne dolgo ; toraj je treba podvizati se, v vinogradih, kar je treba, podelati, in ozimino žito zgodaj vsejati, ker v listopadu že zemlja zmrzuje in se pred božičem ne otaja. — Vreme po mescih je tako: Od 22. sušca do zadnjega je kmalo toplo, kmalo mrzlo, kmalo oblačno in neprijetno, kmalo veter in dež. Tako je tudi v začetku malitravna, če je 5. sneg, je potem kmalo lepo, kmalo veter, dež, sneg do 14; 15. je lepo, 22. dež, veter, slana, zmrzlina do 30., potem do 6. včlikitravna lepo in toplo, 7. grom in dež do 17., po njem veter, lepo; 23. neprijetno do 29., potlej je lepo in gorko do 21. rožnicveta, le včasih grom in dež, potem pa vsaki dan do zadnjega neprijetno. Malisrpana prve 3 dni oblačno, 4. slana, popoldne grom, potlej lepo; 11. je spet deževno vreme do 17., potlej je ene dni lepo, potem spet dež do 26., grom je 28. in 29., 31. lepo. Včlikisrpana do 9. dežuje, potem je en lep dan, pa potlej spet dež do 15., po njem lepo in toplo do 25., od tega do zadnjega dež. Od 1. do 12. kimove* je lepo vreme, od 17. do 25. hladno in deževno, potem do zadnjega je spet lepo. Ako je na svetega Tilna lepo, se je 4 tedne lepega vremena nadjati. — Prvega in 2. kozoprska je lepo, 3. blisk, tresk, dež, potlej neprijetno do 9., od 10. do 29. stanovitno lepo, 29. zmrzne, 30. sneg, 31. oblačno do 5. listopada, 6. in 7. lepo, od 9. do 17. mrzel dež; od 18. do zadnjega večidel sneži; zadnje dni je zlo mraz, sneg obleži do božiča. Grudna prva dva dni mraz, potlej sneg, od 6. do 15. mraz, 15. južen sneg, po njem dež do 23., potem do 30. voljno vreme, in ostane tako do 6. prosenca, potlej pa mrzlo in neprijetno in sneg; 12, močen veter in zlo mraz, in veliko snegd do 18., od 19. do 23. nekaj lepo, pa od juga vleče, 23. in 25. mraz brez vetra, 26. in 27. mraz in sneg, potlej do zadnjega mraz brez vetra. Svečana je prve 4 dni oblačno, 5. jasno, potem neprijetno ; 9. se huda mrzlota začne, 10. je tako mraz, da že dolgo ne tacega, 11. in 12. je še le prav mraz, 13. od juga, dež, povodenj do 27., zadnje dih neprijetno, vetrovno in sneg. Sušecje do 22. večidel mrzel. Ce je spomlad preveč mokra, je treba gledati, da se kmajo useje, ker potem ne bo nektere tedne dežja. Ce pa ni preveč mokra spomlad, je poleti suša, èe je pa po navadi mokra, bo dobra letina. Ce spomladi vsak dan dežuje, je treba sočivje v plitvo zemljo sejati, v debeli zemlji se preveč razraša, poleže in gnjije. Oziminega žita se to leto veliko nažanje, pa malo namlati. Ako je spomladi tega leta preveč dežja bilo, bo prav malo sadja; če je pa gorko bilo in ne preveč mokro, bo vsega sadja dovelj, želoda pa celò nič. Hmelja bo tudi obilno. Vino je dobro, grozdje pa bolj gnjije ko druge leta. Vinograde kmalo ogleštaj, ker o svetem Martinu že zemlja zmrzuje. Z vinam in žitam se letos preskrbi, ker 3 slabe letine nasledovajo. Bolezni tega leta : Bodljaji, notranje otekline , bolezen na jefcrah in želodcu. Nikar jih v nemar ne pušaj, in si praznega upanja ne delaj: „Bo že bolje“, ampak z zdravnikam se posvetvaj. VI. premiönica — Merkuri. V naslednjih 1802, 1809, 1816, 1823, 1830, 1837, 1844, 1851, Leta te premičnice so bolj suhe kot mokre, in malokdaj prav rodovitne. Spomlad: Zadnje dni sušca je toplo, do 25. malitravna je suho, potlej mrzlo, tudi velikitravna, da so sadeži zlo v nevarnosti zmrzniti. — Poleti je še precej dežja ; pa vendar le premalo. Send in žito se dà še v lepem spraviti, vendar se ne sme dolgo muditi. V prvi polovici jeseni je obilno dežja, zgodaj zmrzuje, zadnja polovica je lepa in suha. — Za lepem jesenskem vremenam pride na-nagloma zima, je mraz, gre sneg in do svečana naletuje. Svečan je od konca voljan, potem mrzlo do 4. sušca, potlej vihar do konca. Vreme posameznih mescov. 22. sušca topel dež, 26. se vjasni, lepo toplo, zadnjega mrzlo, in ostane mrzlo tudi malitravna, ker 16. in 17. rožmarin in nageljni na vrtu zmrznejo, od 25. do zadnjega je toplo, 28. grom. Prvih 6 dni velikitravna je jasno pa vetrovno, od 8. do 18. prav toplo; trava in drugi sadeži ne morejo rasti zavolj velike suše ; od 25. do 29. gorak in pohleven dež, potlej do 9. rožni-cveta lepo, 9. in 10. dež, po tem megla do 13., potlej pa dežuje do 23., za njim lepo do zadnjega. Malisrpan se z veliko vročino začne, od 5. do 21. dežuje, potlej lepo, toplo in tudi vroče do 6. vélikisrpana, tega dnč začne deževati in dežuje do 19., po tem lepi dnevi, potlej pa do zadnjega nestanovitno vreme. Kimovec je od konca lep, 4. velik dež in grom, potem pa lepo vreme do 20., od 30. kimovca do 13. kozoprska dež, 14. oblačno, 15. in 16. lepo, od 17. do 24. dež, potlej spet lepo, 29. do zadnjega oblačno in hladno. Prve 4 dni listopada so lepi, 5. in 6. velik veter, potem dva dni dež, po njem spet lepo do 16., včasih megla, od 17. do 28 večidel oblačno in mrzlo, potlej do zadnjega dež. Od 1. do 15. grudna lepo, 15. vihar, od 16. do 20. mraz, 29. oblačno in sneg, potem mraz do 30. prosenca, tega dnč vetrovno in voljno. Prvega svečana oblačno in južno, od 3. do 6. oblačno in mrzlo, 8. lepo, 13. dež, 16. sneg in potem zlo mraz do 7. sušca 7., 8. in 9. južno, 13. , 14., 15. pa dežuje, od 18. do 20. ledčno. Letina je dosti dobra, posebno za ječmen. Oves, leča, grah se mora to leto usejati, kadar ni preveč mokro, pa tudi ne presuho, Lan je lep, konopljeno majhne. Ozimino žito je tako, ali pa tako. Ce je bilo v poprejšnjem letu toplo in suho poletje, je v tem letu veliko snopja reži in pšenice, pa malo zèrnja; če je pa bilo poprejšnje poletje vlažno (fajhtno), je letos veliko zrnja. Sadja je letos v nekterih krajih veliko, v druzih malo, v nekterih pa celò nič. Hmelja je veliko, tode ni močen. Yino je cviček. Bolezni se letos nar bolj spomladi in v jeseni oglašajo, se dajo le počasi odpravljati, naj tedaj bolniki ne obupajo, in ne pravijo : „kaj bi že zdravnik v hišo hodil, in bi že toliko teh arcnij jemal, saj tako vse vkupaj nič ne pomaga.“ Le počasi, ljubi moj siromak, le počasi ! kaj ne včš, da bolezen s senenem vozam pride, pa le po bilki odide ? — Letos se tudi med živino večkrat kuga prikaže. VII. premičnica — Luna. letih vlada V naslednjih ? ? Lunino leto je bolj mokro ko suho, bolj toplo ko mrzlo. Spomlad je zlo mokra pa topla, le včasih zmrzuje in slana pade. Sušeč je mrzel, mali-traven deževen, vélikitraven od konca lep, potlej deževen, potem hud mraz. Rožnicvet je prijeten, le včasih deževen. — Poletje je večidel gorko, le včasih hladno. — Jesen je v začetku deževna in nekoliko mrzla, potlej pa zlo mokra in mrzla. — Pozimi je kmali sneg, kmali dež, še povodenj. V ti zimi ovce bolehajo, in cepajo, čebele mrjejo. Yreme po mescih. Od 22. sušca do 29. je mrzlo vreme in vihàr, 31. dež. — Od 1. do 9. malitravna vetrovno, oblačno, dež; 11., 12., 13. dežuje; od 14. do 20. mraz, 21. lepo; od 26. do zadnjega dež. Od 1. do 7. včlikitravna je lepo in toplo; od 10. do 13. soparno, potlej dež, mraz, led, 25., 26., 27. oblačno, od 28. do 31. toplo. —• Prve dni rožni cveta je lepo in toplo, 4. in 5. oblačno, megléno, deževno, potem lepo in toplo, 27., 28., 29. dež, 31. hladna noč. Prvega malisrpana megla, od 3. do 5. dež, od 7. do 13. vetrovno, 15. dež, potlej pa do zadnjega lepo. — Do 8. velikisrpana gorko, 9. dež, burja, 10. mraz, slana, 13. in 14. dež, 15. in 16. lepo, 20. velika vročina, od 21. do 26. dež, od 27. do zadnjega lepo. Do 6. kimovca gorko, 8. slana, 9. oblačno in hladno, od 13. do 17. lepo, 18. dež potlej lepo do 21., potem do zadnjega dež — Kozo-prska je do 14. kaj nestanovitno vreme, 25. prar mraz, 26. dež, 29. in 30. rokovica, 31. dež. Od 1. do 5. listopada mraz, od 6. do 16. dežuje, 23. jasno in mraz, 24. voljno, 29. in 30. zamrzne. — Prvega grudna rokovica, 4. sneg, od 5. do 10. dežuje, velika voda, 11. do 12. še dež, 13. in 14. oblačno, 21. precéj snega, od 22. do zadnjega mraz. Prosenca do 11. stanovitna mrzlota, od 12. do 18. oblačno in neprijetno, 19. rokovica, potlej jasno in mraz do 24., 26. dež, 27. naliv, potlej do zadnjega oblačno. Prvega svečana veter in dež, od 4. do 10. oblačno in vetrovno, 14. sneg, 15. in 16. veter, 17., 18. in 13. oblačno in dež, od 20. do zadnjega lepo. Od 1. do 5. sušca neprijetno in mraz, od 6. do 9. toplo, 11. dež, od 12. do 16. lepo, od 17. do 19. ob jutrih neprijetno in mraz. Jaro žito je letos takò takò.y Sočivje in prosò na dobrih njivah je pogodu. Če je ozimna rež zlo obrašena, se mora z ovcami popasti, sicer bo več slame ko zrnja. Če pšenica vélikitravna hitro raste, ne bo nič iz nje. Sadja je v nekterih krajih dovelj, v druzih malo. Hmelja je srednjo reč. Otave dosti. Yina je malo. Vinogradi naj se zgodaj ogleštajo, ker kmalo zima nastopi. Zavoljo tega se mora letaš tudi ozimno žito do časa usejati, da se dobro obraste, ovcé pa se ne smejo na-nj pušati. Jesen se prijemajo posebno vročinske bolezni. Varuj se prehlajenja! Če se te bolezen prime, ne odlašaj zdravnika poklicati! Tako je tedaj po misli pratikarjev vreme vsakih sedmerih let zavrstjo, tode vsakdanja skušnja nas obilno prepriča, da ni vselej tako ; velikokrat je vreme vse drugačno in letina ravno nasprotna, kakor ti jo pratika povč ; toraj vedi, da pratikarji le tako rekoč v tèmi tavajo, kadar vreme v svoje pratike zapisujejo , ker večnih, skritih božjih sklepov ne razvidijo, po kterih Bog vso stvarjeno naturo po svoji neskončni modri previdnosti vlada, vreme dela in nam ali dobre, ali pa slabe letine pošilj*. §• 20. Kako je zvedeti, ktera zmed unih, v poprej-snem §. popisanih sedmerih letnih premičnic na to ali na uno leto pride, ali po nekdanji vraži govoriti : kteri zmed 7 planetov to ali uno leto vlada? Ni težko zvedeti, ktera zmed sedmerih letnih premičnic na vsaktero leto pride, ali kteri planet v tem ali unem letu vlada. Deli namreč letno število, od kterega bi rad premičnico ali njegov planet zve dii, s številko 7, in številka, ki ti pri deljenji letnega števila ostane, ti pokaže tisto premičnico in tisti planet, ki ima zdolej ravno to številko pod seboj zapisano, in ravno ta planet tisto leto vlada. Ako ti pa pri deljenji letnega števila nič ne ostane, v tem letu tisti planet vlada, ki ima pod seboj ničlo (0) zapisano. III. Mars, IV. Soluce, V. Venera, VI. Merkuri, 0 12 3 VII. Luna, I. Saturn, II. Jupiter, 4 5 6 Dam tù dva izgleda: Med ktero premičnico let je šlo leto 1849, ali kteri zmed planetov je tisto leto vladal? Dèli tedaj letno število 1849 s številko 7, in če to storiš, dobiš v razdelek 284, enota ali številka 1 ti pa ostane, in zdaj glej, kteri zmed zgoraj v dveh vrstah postavljenih planetov ima številko 1 podpisano. Solnce namreč je, ki tisto leto kraljuje, ali bolje reči: leto 1849 se prišteva med IV. premičnico let, beri tedaj IV. premičnico — Solnce, in boš vreme celega leta zvedil, kolikor ga pratikar vč. Kteri planet je vladal v letu 1848? Dèli letno število 1848 s številko 7, ker pri tem deljenji ničlo, to je 0 v ostanek dobiš, je Mars, ki tisto leto vladuje, ki ima ničlo (0) podpisano. Kdor pa računiti noče, naj v naslednjo tablico pogleda, kjer bo zraven letnega števila v drugem razcepu imé planeta naj del, ki tisto leto vladuje, v tretjem razcepu pa letno premičnico. V naslednji tablici so tudi za vsako leto posebej od 1801 do leta 1901 preračunjene : Zlate števila luninega kroga, leta solnčnega kroga, nedeljske črke in lunine kazala aliEpakte. Kdor se tedaj vsega preračunjenja, od kterega je bilo v §. 2, §. 5, §. 6. §. 7 in §. 8. govorjenje, boji, naj le v naslednjo tablico pogleda, kjer vse to že za stD let preračunjeno najde. Tabla I. Leina lastnija devetnajstega stoletja. Od 1801 — 1901. Opomba. Pri nekterih letnih številih stoji p, ta p pomeni, da je leto prestopno. Leta Planet, ki vlada Premičnical o ® -*-3 ■ H aS i-- I-—1 Ü aß £ 2 Nedeljska črka Lunine kazala, ali Epakte. 1801 Tenera V. 16 18 D XV. 1802 Merkuri VI. 17 19 C XXVI. 1803 Luna VII. 18 20 B VII. 1804 p. Saturn I. 19 21 AG XVIII. 1805 Jupiter II. 1 22 P * 1806 Mars III. 2 23 E XI. 1807 Solnce IV. 3 24 D XXII. 1808 p. Venera v. 4 25 CB m. 1809 Merkuri VI. 5 26 A XIV. 1810 Luna VII. 6 27 G XXV. 1811 Saturn I. 7 28 P VI. 1812p. Jupiter II. 8 1 ED XVII. 1813 Mars m. 9 2 C XXVIII. 1814 Solnce IV. 10 3 B IX. 1815 Venera. v. 11 4 A XX. 1816 p. Merkuri VI. 12 5 GF I. 1817 Luna VII. 13 6 E XII. 1818 Saturn I. 14 7 D XXIII. 1819 Jupiter II. 15 8 C IV. 1820 p. Mars III. 16 9 BA XV. 1821 Solnce IV. 17 10 G XXVI. Leta Planet, ki vläda (regira) Letna pre- I mični ca Zlato število Solnčni II krog j} Nedeljska črka Lunine kazala, ali Epakte 1822 Venera V. 18 11 F VII. 1823 Merkuri VI. 19 12 E XVIII. 1824 p. Luna VII. 1 13 DC * 1825 Saturn I. 2 14 B XI. 1826 Jupiter II. 3 15 A XXII. 1827 Mars III. 4 16 G III. 1828 p. Solnce IV. 5 17 FE XIV. 1829 Venera v. 6 l8 D XXV. 1830 Merkuri VI. 7 19 C VI. 1831 Luna VII. 8 20 B XVII. 1832 p. Saturn I. 9 21 AG XXVIII. 1833 Jupiter II. 10 22 F IX. 1834 Mars III. 11 23 E XX. 1835 Solnce IV. 12 24 D I. 1836 p. Venera V. 13 25 GB XII. 1837 Merkuri VI. 14 26 A XXIII. 1838 Luna VII. 15 27 G IV. 1839 Saturn I. 16 28 F XV. 1840 p. Jupiter II. 17 1 ED XXVI. 1841 Mars III. 18 2 C VII. 1842 Solnce IV. 19 3 B XVIII. 1843 Venera V. 1 4 A * 1844 p. Merkuri VI. 2 5 GF XI. 1845 Luna VII. 3 6 E XXII. 1846 Saturn I. 4 7 D III. 1847 Jupiter II. 0 8 C XIV. 1848 p. Mars III. 6 9 BA XXV. 1849 Solnce IV. 7 10 G VI. Leta Planet, ki Tlada (regira) Letna pre-mičnica o o ^ 'S ► *3 a? Solnčni krog Nedeljska I črka Lunine kazala, ali Epakte 1850 Venera V. 8 11 P XVII. 1851 Merkuri VI. 9 12 E XXVIII. 1852 p. Luna VII. 10 13 DC IX. 1853 Saturn I. 11 14 B XX. 1854 Jupiter II. 12 15 A I. 1855 Mars III. 13 16 G XII. 1856 p. Solnee IV. 14 17 FE XXIII. 1857 Venera v. 15 18 D IV. 1858 Merkuri VI. 16 19 C XV. 1859 Luna VII. 17 20 B XXVI. 1860 p. Saturn I. 18 21 AG VII. 1861 Jupiter II. 19 22 F XVIII. 1862 Mars III. 1 23 E * 1863 Solnee IV. 2 24 D XI. 1864 p. Venera v. 3 25 CB XXII. 1865 Merkuri VI. 4 26 A III. 1866 Luna VII. 5 27 G XIV. 1867 Saturn I. 6 28 F XXV. 1868 p. Jupiter II. 7 1 ED VI. 1869 Mars III. 8 2 C XVII. 1870 Solnee IV. 9 3 B XXVIII. 1871 Venera V. 10 4 A IX. 1872 p. Merkuri VI. 11 5 GF XX. 1873 Luna VII. 12 6 E I. 1874 Saturn I. 13 7 D XII. 1875 Jupiter II. 14 8 C XXIII. 1876 p. Mars III. 15 9 BA IV. 1877 Solnee IV. 16 10 G XV. Leta Planet ki vlada (regira) Letna pre-mičnica Zlato ! število I Solnčni krog Nedeljska érka Lunine kazala, ali Epakte 1878 Venera V. 17 11 P XXVI. 1879 Merkuri VI. 18 12 E VII. 1880 p. Luna VII. 19 13 DC XVIII. 1881 Saturn I. 1 14 B * 1882 Jupiter II. 2 15 A XI. 1883 Mars in. 3 16 G XXII. 1884 p. Solnce IV. 4 17 FE III. 1885 Venera V. 5 18 D XIV. 1886 Merkuri VI. 6 19 C XXV. 1887 Luna VII. 7 20 B VI. 1888 p. Saturn I. 8 21 AG XVII. 1889 Jupiter II. 9 22 F XXVIII. 1890 Mars III. 10 23 E IX. 1891 Solnce IV. 11 24 D XX. 1892 p. Venera v. 12 25 CB I. 1893 Merkuri VI. 13 26 A XII. 1894 Luna VII. 14 27 G XXIII. 1895 Saturn I. 15 28 F IV. 1896 p Jupiter II. 16 1 ED XV. 1897 Mars III. 17 2 C XXVI. 1898 Solnce IV. 18 3 B VII. 1899 Venera V. 19 4 A XVIII. 1900 Merkuri VI. 1 5 G XXIX. §• 21. Tabla II. Velikonočni šipi in velikonočni prazniki devetnajstega stoletja. Od 1801 — 1901. CÖ -i-J <£ Velikonočni šip ali polna luna Velikonočni praznik 1 Leta Veliko- i nočni šip ali polna luna Veliko- nočni praznik 1801 29. sušca 5. maltr. 1822 6. maltr. 7. maltr. J 802 17. maltr. 18. maltr. 1823 26. sušca 30. sušca. 1803 6. maltr. 10. maltr. 1824 13. maltr. 18. maltr. 1804 26. sušca 1. maltr. 1825 2. maltr. 3. maltr. 1805 13. maltr. 14. maltr. 1826 22. sušca 26. sušca. 1806 2. maltr. 6. maltr. 1827 10. maltr. 15. maltr. 1807 22. sušca 29. sušca 1828 30. sušca 6. maltr. 1808 10. malte. 17. maltr. 1829 18. maltr. 19. maltr. 1809 30. sušca 2. maltr. 1830 7. maltr. 11. maltr. 1810 18. maltr. 22. maltr. 1831 27. sušca 3. maltr. 1811 7. maltr. 14. maltr. 1832 15. maltr. 22. maltr. 1812 27. sušca 29. sušca 1833 4. maltr. 7. maltr. 1813 15. maltr. 18. maltr. 1834 24. sušca 30. sušca. 18)4 4. maltr. 10. maltr. 1835 12. maltr. 19. maltr. 1815 24. sušca 26. sušca 1836 1. maltr. 3, maltr. 1816 12. maltr. 14. maltr. 1837 21. sušca 26. sušca. 1817 1. maltr. 6. maltr. 1838 9. maltr. 15. maltr. 1818 21. sušca 22.sušca 1839 29. sušca 31. sušca. 1819 9. maltr. 11. maltr. 1840 17. maltr. 19. maltr. 1820 29. sušca 2. maltr. 1841 6. maltr. 11. maltr. 1821 17. maltr. 22. maltr. 1842 26. sušca 27. sušca. Opomba. Ker je pa velikonočni praznik zmiraj v nedeljo, se tudi prav lahko najti da, kteri dan v velikom tednu je polna luna, če se od velikonočne nedelje dni do v tabli postavljenega šipa nazaj štejejo. Tako postavim je bila v letu 1809 v četertek polnaluna, ko je bila vélika nedelja 2. dan malitrayna, šip pa 30. sušca. Leta Velikonočni šip ali polna luna Veliko- nočni praznik Leta Velikonočni šip ali polna luna Veliko- nočni praznik 1843 13. maltr. 16. maltr. 1872 24.sušca 31. sušca 1844 2. maltr. 7. maltr. 1873 12. maltr. 13. maltr. 1845 22. susca 23. sušca 1874 1. maltr. 5. maltr. 1846 10. maltr. 12. maltr. 1875 21. sušca 28.sušca 1847 30. sušca 4. maltr. 1876 9. maltr. 16. maltr. 1848 18. maltr. 23. maltr. 1877 29. sušca 1. maltr. 1849 7. maltr. 8. maltr. 1878 17. maltr. 21. maltr. 1850 27. sušca 31. sušca 1879 6. maltr. 13. maltr.! 1851 15. maltr. 20. maltr. 4880 26. sušca 28.sušca 1852 4. maltr. 11. maltr. 4881 13. maltr. 17. maltr. 1853 24. sušca 27. sušca 1882 2. maltr. 9. maltr. 1854 12. maltr. 16. maltr. 1883 22. sušca 25.sušca 1855 1. maltr. 8. maltr. 1884 10. maltr. 13. maltr. 1856 21. sušca 23. sušca 1885 30. sušca 5. maltr. 1857 9. maltr. 12. maltr. 1886 18. maltr. 25. maltr. 1858 29. sušca 4. maltr. 1887 7. maltr. 1Ó. maltr. 1859 17. maltr. 24. maltr. 1888 27. sušca 1. maltr.! 1860 6. maltr. 8. maltr. 1889 15. maltr. 21. maltr. 1861 26.sušca 31. sušca 1890 4. maltr. 6. maltr. 1862 13. maltr. 20. maltr. 1891 24. sušca 29. sušca 1863 2. maltr. 5. maltr. 1892 12. maltr. 17. maltr. 1864 22. sušca 27. sušca 1893 1. maltr. 2. maltr. 1865 1ÖL maltr. 16. maltr. 1894 21. sušca 25. sušca 1866 30. sušca 1. maltr. 1895 9. maltr. 14. maltr. 1867 18. maltr. 21. maltr. 1896 29. sušca 5. maltr. 1868 7. maltr. 12. maltr. 1897 17. maltr. 18. maltr. 1869 27. sušca 28. sušca 1898 6. maltr. 10. maltr 1870 15. maltr. 17. maltr. 1899 26. sušca 2. maltr. 1871 4. maltr. 9. maltr. 1900 14. maltr. 15. maltr. §. Tabla Prestopni prazniki in dnevi pred veliko nočjo Leta Dan novega leta^ Nedelja po novem letu Število nedelj po I razglašenji Gosp. I I. predpepelničnal nedelja IL predpepel- I nična nedelja III. predpe_pel. ali pustna nedelja Pust Pepelnica 1801 Čet. 4. pr. 3 1 sv. 8 sv. 15 sv. 17 sv. 18 sv. 1802 Pet. 3. pr. 5 14 „ 21 „ 28 „ 2 su. 3 su. 1803 Sob. 2. pr. 4 6 „ 13 „ 20 „ 22 sv. 23 sv. 1804 Ned. — 3 29 pr. 5 » 12 „ 14 „ 15 „ 1805 Tor. — 4 10 sv. 17 „ 24 „ 26 , 27 „ 1806 Sred. 5. pr. 3 2 „ 9 „ 16 „ 18 „ 19 „ 1807 Četr. 4. pr. 2 25 pr. 1 » 8 „ 10 „ H n 1808 Pet. 3. pr. 5 14 sv. 21 „ 28 „ 1 su. 2 su. 1809 Ned. — 3 29 pr. 5 „ 12 „ 14 sv. 15 sv. 1810, Pond — 6 18 pr. 25 „ 4 su. 6 su. 7 su. 1811 Tor. — 4 10 sv. 17 n 24 sv. 26 sv. 27 sv. 1812 Sred. 5. pr. 2 26 pr. 2 n 9 y) H n 12 „ 1813 Pet. 3. pr. 5 14 sv. 21 „ 28 „ 2 su. 3 su. «1814 Sob. 2. pr. 4 6 , 13 „ 20 „ 22 sv. 23 sv. 1815 Ned. — 2 22 pr. 29 pr. 5 „ 7 „ 8 „ 1816 Pond — 5 11 sv, 18 sv. 25 „ 27 „ 28 , 1817 Sred. 5. pr. 3 2 „ 9 „ 16 „ 18 n 19 , 1818 Čet. 4. pr. 1 18 pr. 25 pr. 1 « 3„ 4 n 1819 Pet. 3. pr. 4 7 sv. 14 sv. 21 „ 23 „ 24 „ 1820 Sob. 2. pr. 3 30 pr. 6 » 13 , 15 „ 16 , 1821 Pond — 6 18 sv. 25 „ 4 su. 6 su. 7 su. Opomba. Črta (—) v tretjem razcepu kdže, dav tem letu, ktero je * njo zaznamovano, nobene nedelje po novem letu ni, dalje pa pomeni pr. prosenca, sv. svečana, in su. sušca, mt. malitravna, in dvojni čertlej („) uni mesec, ki ga ima nad seboj, m. v devetnajstem, stoletji. Od 1801 do 1901. rs £ fl ► "s n o. M ■ O P- .5 o d '-d © K* *-« P*" >o ^ o3 ^ .d . o Ph cS d •4-s © k o M © © >© j* ^© t> © -*-a © Pw r3 ^© t> 22 sv. 1 SU. 8 su. 15 SU. 22 su. 29 su. 2 mt. 3mt. 7 su. 14 21 31 28 n 4 mt. 11 mt. 15 31 16 „ 27 sv. 6 13 V 20 31 27 su. 3 31 7 31 8 „ 19 26 SY. 4 11 18 31 25 su. 29 SU. 30 su. 3 su. 10 su. 17 24 31 31 7 mt. 11 mt. 12mt. 23 SV. 2 9 16 31 23 31 30 SU. 3 n 4 „ 15 22 sv. 1 31 8 31 15 31 22 31 26 su. 27 su. 6 su. 13 su. 20 27 31 3 mt. 10 mt. 14 mt. I5mt. 19 SY. 26 sv. 5 31 12 31 19 SU. 26 su? 30 SU. 31 su. 11 su. 18 su. 25 31 1 mt. 8 mt. 15 mt. 19 mt. 20 mt. 3 Il 10 31 17 31 24 su. 31 su. 7 31 11 31 12 „ 16 sv. 23 sv. 1 31 8 31 15 31 22 su. 26 SU. 27 su. 7 su. 14 su. 21 n 28 31 4 mt. 11 mt. 15 mt. 16mt. 27 31 6 31 13 31 20 31 27 su. 3 U 7 31 8 „ 12 sv. 19 sv. 26 sv. 5 31 12 19 su. 23 su. 24 su. 3 su. 10 su. 17 su. 24 31 31 7 mt. 11 mt. 12mt. 23 sv. 2 31 9 V 16 31 23 31 30 su. 3 1) 4 „ 8 il 15 SV. 22 sv. 1 31 8 15 31 19 SU. 20 su. 28 31 7 su« 14 su. 21 28 4 mt. 8 mt. 9mt. 20 31 27 sv. 5 31 12 31 19 31 26 SU. 30 su. 31 su. 11 su. 18 su. 25 31 1 mt. 8 mt. 15 mt. 19 mt. 20 mt. *3 ► "g 3 p« w © P* ti ti ** ti M O Ph ti ' ti © a sj © m P3 'Bi d * -S ^ o g p, "S ^ o p* 3 rö H © . m> e8 S c3 B rB H t> > B O CB 10 k. B ^ -*-> ? d O © © >© v 24 SV. 3 SU. 10 SU. 18 SU. 24 su. 31 su. 4 mt. 5mt. 16 JT 23 sv. 2 TT 9 JT 16 >7 23 » 27 su. 28 su. 7 su. 14 su. 21 Ti 28 Ti 4 mt. 11 mt. 15 mt. 16 mt. 20 sv. 27 sv. 6 TT 13 Ti 20 su. 27 su. 31 su. 1 B 12 JT 19 JT 26 SV. 5 Ti 12 JT 19 JT 23 ?> 24 su. 4 su. 11 su. 18 su. 25 TT 1 mt. 8 mt. 12 mt. 13 mt. 24 sv. 2 JT 9 rt 16 J) 23 su. 30 su. 3 JT 4 b 8 su. 15 jj 22 •a 29 JT 5 mt. 12 mt. 16 Ti 17 „ 28 sv. 7 rt 14 Ti 21 JT 28 su. 4 JT 8 T! 9 B 20 Ti 27 sv. 6 JT 13 T) 20 JT 27 SU. 31 SU. 1 „ 11 su. 18 su. 25 JT 1 mt. 8 mt. 15 mt. 19 mt. 20 „ 24 8V. 3 T) 10 JT 17 8U. 24 su. 31 SU. 4 » 5 ; 16 n 23 sv. 2 JT 9 JT 16 JT 23 ?» 27 su. 28 su. 8 SU. 15 su. 22 JT 29 n 5 mt. 12 mt. 16 mt. 17mt. 21 SV. 28 sv. 6 Ti 13 TD 20 su. 27 8U. 31 su. 1 « 12 Ti 10 Ti 26 sv. 5 Ti 12 Ti 19 JJ 23 » 24 su. 4 su. 11 su. 18 su. 25 JT lmt. 8 mt. 12 mt. 13 mt. 17 sv. 24 sv. 3 TT 10 TT 17 811. 24 su. 28 su. 29 su. 8 su. 15 su. 22 JJ 29 JJ 5 mt. 12 mt. 16 mt. 17mt. 28 sv. 7 JT 14 Ti 21 Ti 28 su. 4 ?? 8 n 9 * 13 JT 20 sv. 27 SV. 6 n 13 D 20 SU. 24 SU. 25 su. 5 su. 12 su. 19 8U. 26 JT 2 mt. 9 mt. 13 mt. 14 mt. 25 sv. 3 JT 10 JJ 17 T) 24 su. 31 su. 4 » 5 « 9 Ti 16 sv. 23 SV. 2 Ti 9 JT 16 jj 20 su. 21 su. 1 8U. 8 su. 15 su. 22 H 29 JT 5 mt. 9 mt. 10 mt. 21 sv. 28 sv. 7 Ji 14 JJ 21 JT 28 su. 1 JT 2 „ 12 su. 19 su. 26 Ti 2 mt. 9 mt. 16 mt. 20 JT 21 „ 25 sv. 4 J J 11 Tl 18 8U. 25 su. 1 JT 5 JT 6 B 17 jj 24 sv. 3 JJ 10 JJ 17 Ti 24 SU. 28 SU. 29 su. 9 SU. 16 su. 23 Ti 30 JJ 6 mt. 13 mt. 17 mt. 18 mt. 29 sv. 7 » 14 V 21 » 28 su. 4 ff 8 jj 9 « P § S. i- 'o A P< G c3 CU '5'® •f-t OD Jh P d « S. d i, to ► O ^ S->0 K" >o fl ^ -*H» 13 P . m> 2 d ^3 Ht> O M © Ph • i—< « H ^53 > 13 sv. 20 sv. 27 SY. 6 su. 13 su. 20 su. 24 SU. 25 su. 5 su. 12 su. 19 SU. 26 y) 2 rat. 9 mt. 13 mt. 14 mt. 25 sv. 4 ft 11 7» 18 Tì 25 su. 1 » 5 Tì 6 » 10 tt 17 sv. 24 SY. 2 n 9 Tì 16 su. 20 SU. 21 su. 1 SU. 8 su. 15 SU. 22 Tì 29 Tì 5 mt. 9 mt. 10 mt. 21 SV. 28 sv. 7 v 14 Ti 21 Ti 28 su. 1 Tì 2 * 13 SU. 20 su. 27 Tt 3 mt. 10 mt. 17 mt. 21 Tì 22 „ 26 sv. 4 ft 11 Tf 18 SU. 25 su. 1 tt 5 Tì 6 * 17 tt 24 sv. 3 Tì 10 Tì 17 Tì 24 su. 28 SU. 29 su. 9 SU. 16 su. 23 Tì 30 Tì 6 mt. 13 mt. 17 mt. 18mt. 22 sv. 1 ft 8 Ti 15 Tì 22 su. 29 su. 2 Tì 3 * 14 tl 21 sv. 28 SV. 6 Tì 13 Tì 20 Tì 24 SU. 25 su. 5 su. 12 su. 19 SU. 26 Tì 2 mt. 9 mt. 13 mt. 14 mt. 18 sv. 25 sv. 4 Tì 11 n 18 su. 25 su. 29 su. 30 su 10 su. 17 SU. 24 Ti 31 Tì 7 mt. 14 mt. 18 mt. 19 mt. 1 » 8 n 15 TT 22 Ti 29 su. 5 TT 9 7) io * 14 sv. 21 sv. 28 SV. 7 Tf 14 77 21 SU. 25 SU. 26 su. 6 su. 13 su. 20 SU. 27 Tì 3 mt. 10 mt. 14 mt. 15 mt. 26 sv. 5 rt 12 Tì 19 Tì 26 su. 2 » 6 n 7 » 18 v 25 SV. 3 Ti 10 Tì 17 Ti 24 su. 28 SU. 29 su. 2 8U. 9 su. 16 Ti 23 77 30 Tì 6 mt. 10 mt. llmt. 22 sv. 1 n 8 Ti 15 77 22 n 29 su. 2 tt 3 „ 14 tt 21 SV. 28 SV. 7 77 14 TT 21 Tì 25 su. 26 su. 5 su. 12 SU. 19 SU. 26 Tì 2 mt. 9 mt. 13 mt. 14 mt. 18 sv. 25 sv. 4 Ti 11 Tì 18 su. 25 su. 29 su. 30 su. 10 su. 17 su. 24 Ti 31 Ti 7 mt. 14 mt. 18 mt. 19 mt. 2 n 9 ft 16 TI 23 TT 30 su. 6 V 10 Tì U « 15 SV. 22 sv. 29 SV. 7 Tì 14 Tì 21 SU. 25 SU. 26 su. 6 su. 13 su. 20 su. 27 Tì 3 mt. 10 mt. 14 mt. 15 mt. 26 sv. 5 » 12 Ti 19 Tì 26 su. 2 Tì 6 Ti 7 » 11 11 18 sv. 25 SV. 4 Tì 11 ti 18 SU. 22 SU. 23 su. c3 © s © •ds od OŽ >g r-H 03 c3 c3 . T> Leta CÖ fcD © > O Ö Ö •Oj n o Ö O Ö 03 o3 >■—1 © '‘O CD 525 Število nedelj razglašenji Go 1 -© IZP P-« 03 S-ö Oh 03 T3 rH © ^ S-i Oh hH II. predpepe nična nedelj III. predpepe! pustna nedel Pust 1884 Tor. 6. pr. 4 10 sv. 17 sv. 24 sv. 26 sv. 27 sv. 1885 Čet. 4. pr. 3 1 « 8 „ 15 „ 17 » 18 „ 1886 Pet. 8. for. 6 21 „ 28 „ 7 8U. 9 su. 10 su. 1887 Sob. 2. pr. 4 6 » 13 „ 20 sv. 22 sv. 23 sv. 1888 Ned. — 3 29 pr. 5 „ 12 „ 14 „ 15 „ 1889 Tor. 6. pr. 5 17 sv. 24 „ 3 su. 5 su. 6 su. 1890 Sred. 5. pr. 3 2 „ 9 „ 16 sv. 18 sv. 19 sv. 1891 Četr. 4. pr. 2 25 pr. 1 , 8 n 10 „ H « 1892 Pet. 3. pr. 5 14 sv. 21 „ 28 „ 1 su. 2 su. 1893 Ned. — 3 29 pr. 5 « 12 „ 14 sv. 15 sv. 1894 Pond — 2 21 „ 28 pr. 4» 6 „ 7 „ 1895 Tor. 6. pr. 4 10 sv. 17 sv. 24 „ 26 „ 27 „ 1896 Sred. 5. pr. 5 2 „ 9 „ 16 „ 18 „ 19 „ 1897 Pet. 3. pr. 5 14 „ 21 „ 28 „ 2 su. 3 su. 1898 Sob. 2. pr. 4 6 „ 13 „ 20 „ 22 sv. 23 sv. 1899 Ned. — 3 29 pr. 5 , 12 „ 14 * 15 , 1900 Pond 5 11 SV. 18 „ 25 „ 27 * 28 , Pepelnica §. Tabla Prestopni prazniki po veliki noči v Leta Nedelje po veliki noči. 1. dan v križevem tednu Kristusov vnebohod I. II. III. IY. V. 1801 12 mt. 19 mt. 26 mt. 3 vt. 10 vt. 11 vt. 14 vt. 1802 25 „ 2 vt. 9 vt. 16 „ 23 „ 24 „ 27 „ 1803 17 „ 24 mt. 1 „ 8 „ 15 „ 16 „ 19 „ 1804 8 „ 15 „ 22 mt. 29 mt. 6 „ 7 „ 10 „ 1805 21 „ 28 „ 5 vt. 12 vt. 19 „ 20 „ 23 „ 1806 13 „ 20 „ 27 mt. 4 „ H « 12 „ 15 „ 1807 5 n 12 „ 19 „ 26 mt. 3 „ 4 » 7 „ 1808 24 „ 1 vt. 8 vt. 15 vt. 22 „ 23 „ 26 „ 1809 9 „ 16 mt. 23 mt. 30 mt. 7 » 8 „ H « 1810 29 „ 6 vt. 13 vt. 20 vt. 27 „ 28 „ 31 „ 1811 21 „ 28 mt. 5 „ 12 „ 19 „ 20 „ 23 „ 1812 5 „ 12 „ 19 mt. 26 mt. 3 „ 4 « ‘ 7 „ 1813 25 „ 2 vt. 9 vt. 16 vt. 23 „ 24 „ 27 „ 1814 17 „ 24 mt. 1 « 8 „ 15 „ 16 „ 19 „ 1815 2 „ 9 * 16 mt 23 mt. 30 mt. 1 „ 4 « 1816 21 „ 28 „ 5 vt. 12 vt. 19 vt. 20 „ 23 „ 1817 13 „ 20 „ 27 mt. 4 „ H „ 12 „ 15 „ 1818 29 su. 5 „ 12 „ 19 mt. 26 mt. 27 mt. 30 mt. 1819 18 mt. 25 „ 2 vt. 9 vt. 16 vt. 17 vt. 20 vt. 1820 9 „ 16 „ 23 mt. 30 mt. 7 „ 8 „ H „ Opomba. V prvem razcepu se najde su. in pomeni sulca, mt. malitravna, vt. vélikitravna, rc. rožniovčta, lp. listopada in gr. grudna. V zadnjem razcepu se pa v nekterih vrstah najde črta — , ta pomeni, da ni nedelje po Kristusovem rojstvu. Ill IV. devetnajstem stoletji. 1801 — 1901. VI. nedelja po veliki noči Binkošti Sv. Trojica Sv. Telo Štev. ned. po Binkoštih 1. Adventna nedelja Dan Kristusov, rojst. v tédnu Nedelja po Kristusov, rojstvu 17 vt. 24 vt. 31 vt. 4 rc. 26 29 lp. Petek 27 gr. 30 „ 6 rc. 13 rc. 17 „ 24 28 „ Sobota — ‘22 „ 29 vt. 5 „ 9 „ 25 27 „ Nedelja — 13 „ 20 * 27 vt. 3i vt. 27 2 gr. Torek 30 gr. 26 „ 2 rc. 9 rc. 13 rc. 25 1 « Sreda 29 gr. 18 „ 25 vt. 1 « 5 „ 26 30 lp. Četrtek 28 gr. 10 „ 17 « 24 vt. 28 vt. 27 29 „ Petek 27 gr. 29 „ 5 rc. 12 rc. 16 rc. 24 27 „ Nedelja — 14 „ 21 vt. 28 vt. 1 „ 27 3 gr. Pond. 31 gr. 3 re. 10 rc. 17 rc. 21 „ 24 2 „ Torek 30 gr. 26 vt. 2 „ 9 * 13 „ 25 1 « Sreda 29 gr. 10 „ 17 vt. 24 vt. 28 vt. 27 29 lp. Petek 27 gr. 30 „ 6 rc. 13 rc. 17 rc. 24 28 „ Sobota — 22 „ 29 vt. 5 „ 9 * 25 27 n Nedelja — 7 « 14 * 21 vt. 25 vt. 28 3 gr. Pond. 31 gr.; 26 „ 2 rc. 9 rc. 13 rc. 25 1 » Sreda 29 gr. 18 „ 23 vt. 1 „ 5 „ 26 30 lp. Četrtek 28 gr. 3 „ 10 * 17 vt. 21 vt. 28 29 „ Petek 27 gr. 23 „ 30 * 6 rc. 10 rc. 25 28 „ Sobota — 14 « 21 * 28 vt. 1 „ 27 3 gr. Pond. 31 gr. Nedelje po veliki noči. v križe- Il 2 Ö t»• Ti n CO r5 o Lets I. II. III. IV. V. ö c3 Tl T—t a 0) > -4-^ CO M rC Ö 1821 29 mt. 6 vt. 13 vt. 20 vt. 27 vt. 28 vt. 31 vt. 1822 14 21 mt. 28 mt. 5 31 12 31 13 31 16 31 1823 6 13 , 20 „ 27 mt. 4 31 5 31 8 31 1824 25 2 vt. 9 vt. 16 vt. 23 31 24 » 27 31 1825 10 17 mt. 24 mt. 1 8 31 9 31 12 31 1826 2 9 * 16 „ 23 mt. 30 mt. 1 31 4 31 1827 22 29 „ 6 vt. 13 vt. 20 vt. 21 31 24 31 1828 13 20 „ 27 mt. 4 11 31 12 31 15 31 1829 26 3 Yt. 10 vt. 17 31 24 » 25 31 28 n 1830 18 25 mt. 2 „ 9 16 31 17 31 20 n 1831 10 17 „ 24 mt. 1 31 8 31 9 31 12 w 1832 29 6 vt. 13 Yt. 20 n 27 31 28 31 31 V 1833 14 21 mt. 28 mt. 5 n 12 31 13 31 16 31 1834 6 13 „ 20 „ 27 mt. 4 31 5 31 8 31 1835 26 3 Yt. 10 vt. 17 vt. 24 1) 25 31 28 31 1836 10 17 mt. 24 mt. 1 31 8 31 9 31 12 31 1837 2 9 „ 16 „ 23 mt. 30 mt. 1 31 4 fi 1838 22 29 „ 6 vt. 13 vt. 20 vt. 21 31 24 31 1839 7 14 „ 21 mt. 28 mt. 5 31 6 31 9 31 1840 26 3 vt. 10 vt. 17 vt. 24 31 25 31 28 31 1841 18 25 mt. 2 „ 9 n 16 31 17 31 20 31 1842 3 10 „ 17 mt. 24 mt. 1 Ti 2 31 5 31 1843 23 30 „ 7 vt. 14 vt. 21 31 22 31 25 31 1844 14 21 „ 28 mt. 5 31 12 31 13 31 16 31 1845 30 8U. 6 „ 13 „ 20 mt. 27 mt. 28 mt. 1 31 1846 19 mt. 26 „ 3 vt. 10 vt. 17 vt. 18 vt. 21 1847 11 11 18 „ 25 mt, 2 31 9 31 10 31 13 » YI. nedelja po veliki noči j Binkošti Sv. Trojica Sv. Telo Štev. ned. po Binkoštih 1. Adventna ji nedelja Dan Kristusov, rojst. v tédnu Nedelja po j 3 > -P co o5 f-t O co 0 -f-3 CO ’S M 3 rc. 10 rc. 17 rc. 21 rc. 24 2 gr. Torek 30 gr. 19 vt. 26 vt. 2 „ 6 „ 26 1 Sreda 29 11 18 „ 25 vt. 29 vt. 27 30 Ip. Četrtek 28 30 6 rc. 13 rc. 17 rc. 24 28 Sobota 15 » 22 vt. 29 vt. 2 „ 26 27 » Nedelja 7 77 14 „ 21 * 25 vt. 28 3 gr. Bond. 31 27 3 rc. 10 re. 14 rc. 25 2 77 Torek 30 18 77 25 vt. 1 « 5 * 26 30 lp. Četrtek 28 77 31 77 7 rc. 14 „ 18 „ 24 29 77 Petek 27 7: 23 77 30 vt. 6 „ 10 „ 25 28 77 Sobota 15 77 22 „ 29 vt. 2 * 26 27 77 Nedelja 3 rc. 10 rc. 17 rc. 21 „ 24 2 gr- Torek 30 19 vt. 26 vt. 2 „ 6 ,, 26 1 Sreda 29 11 77 18 „ 25 vt. 29 vt. 27 30 lp. Četrtek 28 31 n 7 rc. 14 rc. 18 rc. 24 29 Petek 27 15 77 22 vt. 29 vt. 2 „ 26 27 » Nedelja 7 77 H * 21 „ 25 vt. 28 3 77 PoHd. 31 27 n 3 rc. 10 rc. 14 rc. 25 2 77 Torek 30 12 77 19 vt. 26 vt. 30 vt. 27 1 77 Sreda 29 31 77 7 rc. 11 rc. 18 rc. 24 29 Petek 27 23 77 30 vt. 6 * 10 „ 25 28 77 Sobota 8 77 15 „ 22 vt. 26 vt. 27 27 77 Nedelja 28 V) 4 rc. 11 rc. 15 rc. 25 3 gr. Pond. 31 77 19 77 26 vt. 2 „ 6 „ 26 1 77 Sreda 29 77 4 77 H « 18 vt. 22 vt. 28 30 lp. Četrtek 28 24 D 31 „ 7 rc. 11 rc. 25 29 .77 Petek 27 16 77 23 „ 30 vt. 3 » 26 28 77 Sobota 26 77 8 Leta. Nedelje po veliki noči. 1. dan v križevem tednu Kristusov vnebohod I. n. in. IV. V. 1848 30 mt. 7 vt. 14 vt. 21 vt. 28 vt. 29 vt. 1 re. 1849 15 „ 22 mt. 29 mt. 6 „ 13 * 14 „ 17 vt. 1850 7 « 14 „ 21 n 28 mt. 5 „ 6 „ 9 „ 1851 27 , 4 vt. 11 vt. 18 vt. 25 „ 26 „ 29 „ 1852 18 * 25 mt. 2 „ 9 „ 16 „ 17 „ 20 „ 1853 3 „ 10 „ 17 mt. 24 mt. 1 , 2 „ 5 „ 1854 23 „ 30 « 7 vt. 14 vt. 21 „ 22 , 25 „ 1855 15 „ 22 „ 29 mt. 6 „ 13 „ 14 „ 17 , 1856 30 su. 6 „ 13 „ 20 mt. 27 mt. 28 mt. 1 „ 1857 19 mt. 26 „ 3 vt. 10 vt. 17 vt. 18 vt. 21 yi 1858 H „ 18 „ 25 mt. 2 „ 9 „ 10 „ 13 , 1859 1 vt. 8 vt. 15 vt. 22 „ 29 „ 30 „ 2 rc. 1860 15 mt. 22 mt. 29 mt. 6 „ 13 j) 14 „ 17 vt. 1861 7 „ 14 „ 21 „ 28 mt. 5 „ 6 „ 9 „ 1862 27 „ 4 vt. 11 vt. 18 vt. 25 „ 26 „ 29 „ 1863 12 » 19 mt. 26 mt. 3 „ 10 „ H » 14 „ 1864 3 „ 10 „ 17 * 24 mt. 1 » 2 „ 5 » 1865 23 „ 30 , 7 vt. 14 vt. 21 „ 22 , 25 „ 1866 8 „ 15 , 22 mt. 29 mt. 6 „ 7 „ 10 „ 1867 28 „ 5 vt. 12 vt. 19 vt. 26 „ 27 „ 30 „ 1868 19 „ 26 mt. 3 „ 10 „ 17 , 18 „ 21 n 1869 4 » H „ 18 mt. 25 mt. 2 „ 3 n 6 „ 1870 24 „ 1 vt. 8 vt. 15 vt. 22 „ 23 , 26 „ 1871 16 , 23 mt. 30 mt. 7 „ 14 „ 15 „ 18 „ 1872 7 „ 14 „ 21 „ 28 mt. 5 „ 6 , 9 „ 1873 22 „ 29 „ 6 vt. 13 vt. 20 „ 21 „ 24 , 1874 12 „ • 19 „ 26 mt. 3 n 10 » H « 14 „ O V*.* >o c5 O X? G -M >OQ O 44 G © '•g3 t-l H . Telo • -rt rC • i—< 2 >® O O _ -M 1. Adventu nedelja o vO> M +> * k O CD »«o3 05 U. K* t>- m > m > m ,® rt 'g« >6c Dan Kr rojstva ^ S O) G fc.-S f- 12 1 23 8 28 20 4 24 16 5: 20 12 1 17 8 28 13 2 24 9 29 21 12 27 17 rc. 11 rc. 18 rc. 22 rc. 24 3 gr. Pond. 31 gr. vt. 27 vt. 3 „ 7 „ 26 2 „ Torek 30, 37 19 , 26 vt. 30 vt. 27 1 „ Sreda 29 „ rc. 8 rc. 15 rc. 19 rc. 24 30 lp. Četrtek 28 „ vt. 30 vt. 6 „ 10 „ 25 28 „ Sobota y> 15 * 22 vt 26 vt. 27 27 , Nedelja » 4 rc. 11 rc. 15 rc. 25 3 gr. Pond. 31 „ 77 27 vt. 3 „ 7 „ 26 2 „ Torek 30 „ 9) 11 „ 18 vt. 22 vt. 28 30 ]p. Četrtek 28 „ 99 31 „ |7 rc. 11 rc. 25 29 „ Petek 27 „ 9» 23 „ 30 vt. 3 „ 26 28 „ Sobota 26 „ rc. 12 rc. 19 rc. 23 „ 23 27 „ Nedelja vt. 27 vt. 3 „ 7 „ 26 2 gr. Torek 31 » 99 19 „ 26 vt. 30 vt. 27 1 « Sreda 29 „ rc. 8 rc. 15 rc. 19 rc. 24 30 lp. Četrtek 28 „ vt. 24 vt. 31 vt. 4 » 26 29 „ Petek 27 „ 37 15 « 22 99 26 vt. 27 27 „ Nedelja 37 4 rc. 11 rc. 15 rc. 25 8 gr. Pond. 31 „ 37 20 vt. 27 vt. 31 vt. 27 2 „ Torek 30 „ rc. 9 rc. 16 rc. 20 rc. 24 1 „ Sreda 29 „ vt. 31 vt. 1 . H „ 25 29 lp. Petek 27 „ 77 16 « 23 vt. 27 vt. 27 28 „ Sobota 26 „ 37 5 rc. 12 rc. 16 rc. 24 27 » Nedelja 37 28 vt. 4 « 8 .. 26 3 gr. Pond. 31 „ 37 19 » 26 vt. 30 vt. 27 1 « Sreda 29 „ 37 3 rc. 10 rc. 14 rc. 25 2 » Četrtek 30 „ 9» 24 vt. 31 vt. 4 „ 26 29 lp. Petek 27 „ 8* Nedelje po veliki no Si I >N > Tj S -9 > -2 a> I. II. 111. IV. V. 1. dan vem •rj a> W > 1875 4 mt. 11 mt. 18 mt. 25 mt. 2 vt. 3 vt. 6 vt. 1876 23 „ 30 „ 7 vt. 14 vt. 21 * 22 „ 25 „ 1877 8 „ 15 „ 22 mt. 29 mt. 6 „ 7 „ 10 „ 1878 28 „ 5 vt. 12 vt. 19 vt. 26 , 27 „ 30 „ 1879 20 „ 27 mt. 4 „ H * 18 „ 19 „ 22 „ 1880 4 „ H « 18 mt. 25 mt. 2 „ 3 „ 6 „ 1881 24 „ 1 vt. 8 vt. 15 vt. 22 „ 23 „ 26 „ 1882 16 „ 23 mt. 30 mt. 7 « 14 „ 15 „ 18 „ 1883 ■ 1884 1 g 20 „ 8 „ 27 „ 15 „ 4 vt. 22 mt. 11 vt. 29 mt. 18 vt. 30 mt. 19 vt. 3 „ 22» 1885 12 » 19 „ 26 mt. 3 „ 10 „ H « 14 „ 1886 2 vt. 9 vt. 16 vt. 23 „ 30 „ 31 „ 3 rc. 1887 17 mt. 24 mt. TT' 8 „ 15 „ 16 „ 19 vt. 1888 8 „ 15 „ 22 mt. 29 mt. 6 „ 7 » 10 „ 1889 28 „ 5 vt. 12 vt. 19 vt. 26 „ 27 „ 90 » 1800 13 » 20 mt. 27 mt. 4 „ 11 « 12 * 15 » 1891 5 „ 12 „ 19 „ 26 mt. 3 „ 4 „ 7 „ 1892 24 „ 1 vt. 8 vt. 15 vt. 22 „ 23 „ 26 „ 1893 9 « 16 mt. 23 mt. 30 mt. 7 „ 8 „ 11 « 1894 1 . 8 „ 15 „ 22 „ 29 mt. 30 mt. 3 „ 1895 21 „ 28 „ 5 vt. 12 vt. 19 vt. 20 vt. 23 „ 1896 12 „ 19 ,, 26 mt. 3 „ 10 „ H « * 1897 25 „ 2 vt. 9 vt. 16 „ 23 , 24 „ 27 „ 1898 17 „ 24 mt. 1 „ 8 „ 15 „ 16 „ J? , 1899 9 « 16 „ 23 mt. 30 mt. 7 „ 8 „ 11 „ 1900 22 „ 29 „ 6 vt. 13 vt. 20 „ 21 , 24 „ YI. nedelja po veliki noči Binkošti Sv. Trojica j Sv. Telo Štev. ned. po Binkoštih ' 1. Adventna nedelja Dan Kristusov. Bojst. v tednu Nedelja po (Kristusov, rojstvu 9 vt. 16 vt. 23 vt. 27 vt. 27 28 lp. Sobota 26 gr. 28 „ 4 rc. 11 rc. 15 rc. 25 3 gr. Pond. 31 „ 13 „ 20 vt. 27 vt. 31 vt. 27 2 „ Torek 30 „ 2 rc. 9 rc. 16 rc. 20 rc. 24 1 „ Sreda 29 „ 25 vt. 1 » 8 „ 12 „ 25 30 lp. Četrtek 28 „ 9 „ 16 vt. 23 vt. 27 vt. 27 28 „ Sobota 26 „ 29 „ 5 rc. 12 rc. 16 re. 24 27 „ Nedelja — 21 , 28 vt. 4 „ 8 „ 26 3 gr. Pond. 31 » 0 * 13 a 20 vt. 24 vt. 28 1 „ JTorek 30 „ 25 „ 1 rc. 8 rc. 12 rc. 25 30 lp. Četrtek 28 „ 17 « 24 vt. 31 vt. 4 „ 26 29 „ Petek 27 „ 6 rc. 13 rc. 20 rc. 24 „ 23 28 „ Soboto 26 „ 22 vt. 29 vt. 5 „ 9 „ 25 27 „ Nedelja — 13 „ 20 „ 27 vt. 31 vt. 27 2 gr. Torek 30 B 2 rc. 9 rc. 16 rc. 20 rc. 24 1 « ySreda 29 „ 18 vt. 25 vt. 1 « 5 „ 26 30 lp. Četrtek 28 ,/ 10 B 17 „ 24 vt. 28 vt. 27 29 8 Petek 27 „ 29 „ 5 rc. 12 rc. 16 rc. 24 27 , Nedelja — 14 „ 21 vt. 28 vt. 1 * 27 3 gr- Pond. 31 „ 6 „ 13 * 20 „ 24 vt. 28 2 „ Torek 30 B 26 „ 2 rc. 9 rc. 13 rc. 25 1 „ Sreda 29 „■ 17 „ 24 vt. 31 vt. 4 n 26 29 lp. Petek 27 „ 30 „ 6 rc. 13 rc. 17 „ 24 28 „ Sobota 26 „ 22 * 29 vt. 5 7} 9 „ 25 27 „ Nedelja — 14 » 21 „ 28 vt. 1 « 27 3 gr. Pond. 31 „ 27 „ 3 rc. 10 rc. 14 „ 25 2 * Torek 30 „ §. 24. Tabla Y. Kvatre v devetnajstem stoletju. Od 1801 — 1901. Leta j 1. Kvatre 2. Kvatre 3. Kvatre 4. Kvatre 1801 25. sv. 27. vt. 16. kim. 16. gr. 1802 10. su. 9. rc. 15. „ 15. ,, 1803 2. „ 1- D 21. * 21. „ 1804 22. sv. 23. vt. 19. „ 19. „ 1805 6. su. 5. rc. 18. „ 18. „ 1806 26. sv. 28. vt. 17. „ 17. _ 1807 18. * 20. , 16. „ 16. „ 1808 9. su. 8. rc. 21. „ 14. „ 1809 22. sv. 24. vt. 20. „ 20. „ 1810 14. su. 13. rc. 19. „ 19. „ 1811 6. » 5. » 18. „ 18. „ 1812 19. sv. 20. vt. 16. „ 16. „ 1813 10. su. 9. rc. 15. „ 15. „ 1814 2- , 1. „ 21. „ 21- D 1815 15. sv. 17. vt. 20. „ 20. „ 1816 6. su. 5. rc. 18. „ 18. „ 1817 26. sv. 28. vt. 17. „ 17. „ 1818 11. „ 13. „ 16. „ 16. „ 1819 3, su. 2. rc. 15. „ 15. n 1820 23. sv. 24. vt. 20. „ ,20. „ Opomba. Y razcépih pod kvatrami pomeni sv. svečana, su. sušoa, vt. včlikitravna, rc. rožnicveta, kim. kimovoa, gr. grudna, in dvojni črtlej 0?) tisti mesec, ki ga ima nad seboj. Leta I 1. Kvatre 2. Kvatre 3. Kvatre 4. Kvatre 1821 14. su. 13. re. 19. kim. 19. gr- i 1822 27. BY. 29. vt. 18. 37 18. 93 1823 19. 99 21. >1 17. 37 17. 97 1824 10. SU. 9. re. 15. 91 15. 37 1825 23. BY. 25. vt. 21. 99 14. 97 ! 1826 15. 99 17. 31 20. 99 20. 99 1 1827 7. su. 6. re. 19. 77 19. j 97 1828 27. sv. 28. vt„ 17. 97 17. 37 ! 1829 11. su. 10. re. 16. 37 16. 97 1 1830 3. 2. 37 15. 97 15. 97 1831 23. SY. 25. vt. 21. 97 14. 97 1832 14. su. 13. re. 19. 37 19. 99 1833 27. SY. 29. vt. 18. 97 18. 99 1834 19. 21. 37 17. 97 17. 99 £ 1835 11. SU. 10. re. 16. 37 16. 37 1836 24. sv. 25. vt. 21. 99 14. 97 1837 15. 17. 37 20. 97 20. 37 1838 7. su. 6. re. 19. n 19. 97 1839 20. SY. 22. vt. 18. 99 18. 99 1840 11. SU. 10. re. 16. 97 16. 99 1841 3. 2. 99 15. 99 15. 99 1842 16. SY. 18. vt. 21. 37 14. 97 1843 8. su. 7. re. 20. 99 20. 97 1844 28. SY. 29. vt. 18. 33 18. 37 '1845 12. 14. 77 17. 97 17. 97 4846 4. SU. 3. re. 16, 97 16. 99 1847 24. sv. 26. vt. 15. 99 15. 99 1848 15. su. 14. re. 20. « 20. 97 1849 28. BY. 30. vt. 19. 97 19. 97 1850 20. 99 22. 97 18 97 18. 97 cö -4-J CD H-l 1. Kvatre 2. Kvatre 3. Kvatre 4. Kvatre 1851 12. SU. 11. rc. 17. kim. 17. gr. 1852 3. yy 2. yy 15. 15. 1853 16. SV. 18. vt. 21. 14. 1854 8. SU. 7. rc. 20. yy 20. 1855 28. SY. 30. Yt. 19. 19. 1856 13. 14. yy 17. 17. 1857 4. SU. 3. rc. 16. 16. 1858 24. SV. 26. vt. 15. 15. 1859 16. SU. 15. rc. 21. 14. 1860 29. SV. 30. vt. 19. 19. 1861 20. 22. 18. 18. 1862 12. SU. 11. rc. 17. 17. 1863 25. SV. 27. vt. 16. 16. 1864 17. V 18. » 21. yy 14. yy 1885 8. SU. 7. rc. 20. 20. 1866 21. SV. 23. vt. 19. 19. 1867 13. SU. 12. rc. 18. 18. 1868 4. yy 3. 16. 16. 1869 17. SV. 19. vt. 15. 15. 1870 9. SU. 8. rc. 21. 14. yy 1871 1. 31. vt. 20. 20. 1872 21. SV. 22. 18. 18. 1873 5. SU. 4. rc. 17. 17. 1874 25. SV. 27. Yt. 16. 16. 1875 17. 19. 15. 15. 1876 8. SU. 7. rc. 20. 20. 1877 21. SY. 23. vt. 19. 19. 1878 13. SU. 12. rc. 18. 18. 1879 5. 4. 17. 17. yy 1880 18. SV. 19. vt. 15. yy . 15. yy Raba sprednjih peterih tablic. Ze v §. 13 je bilo povedano, kako se pratika za vsako leto, bodi si ktero koli hoče, nareja ; pa vém, da vsakemu težko stane preračunovati, kdaj bo velika noč, na ktere dneve prestopni prazniki padejo i. t. d. Yeliko ložeje se pratika s pomočjo sprednjih peterih tablic nareja, ktere so tako napravljene, da ni druzega treba, kakor iz njih spisati, kar se v pratike stavi. Da se raba teh tablic natanko pokaže, hočem izgled dati. Nekdo bi rad pratiko za leto 1849 naredil. Naj nar pred razdeli leto v 12 mescev, mesce pa v dneve kolikor jih vsakteri ima, ter jih s številkami zazna-mova. Potem naj si poiše v tablici III. leto 1849, kjer najde zraven tega leta v drugem razcepu dan novega leta, ki je tisto leto v pondeljek, v tretjem razcepu vidi, da ni nobene nedelje po novem letu, v četrtem, da so 4 nedelje po razglašenji Gospodovem ali po sveteh 3 kraljih, v petem razcepu, daje prva predpepelnična nedelja 4. svečana, druga predpepelnična 11. svečana, i. t. d, ; v tablici II. najde zraven leta 1849 velikonočni šip 7. mali-travna, in v tretjem razcepu velikonočni praznik 8. malitravna; v IV. tablici pa dobi zraven leta 1849 nedelje po veliki noči in po binkoštih, in dan prve adventne nedelje. Potem, ko je že vse to naj-del, naj grč v V. tablico, kjer zopet zraven leta 1849 vidi kvatre : I. kvatre 28. svečana, II. kvatre 30. včlikitravna, lil. kvatre 19. kimovca in IV. kvatre 19. grudna. Dnevi v te tablici so srčde; petke in sobote pa vsak sam lahko najde. Je tako vse potrebno iz teh tablic vzel in na pravi kraj v svoji pratiki zapisal, naj še v §.14 prestopne praznike poiše, in naj jih na pravo mesto v svoji pratiki postavi. In ko je že vse prestopne praznike zapisal, naj potem še vse neprestopne praznike na njim odločene dneve postavi, in poslednjič naj na vse druge dni, ki so prazni ostali, še druge Svetnike iz §. 15. postavi, in tako je pratika za leto 1849 dodelana, v ktero se še potem iz I. tablice vzame planet, ki tisto leto vlada, namreč Solnce, ali IV. letno premičnico, zlato število 7, solnčni krog 10, nedeljsko črko G, in lunino kazalo ali epakto VI. Kar naj se še druzega v pratiko dene, bom v naslednjem §. 26 razložil. §• 26. Kaj pomenijo dvanajstere nebeške znamenja v pratiki? Kdor skozi celo leto večkrat ponočno jasno nebo ogleduje, bo spoznal, da se vsakih 24 ur kakor solnce in luna, tako tudi vse zvezde okoli in okoli zemlje od jutra proti večeru premičejo. če pa še bolj natanko gleda, bo tudi videl, da luna vsaki dan svoje mesto premeni, in da se po druzih zvezdah vsaki dan precej daleč od večera proti jutru premakne, tako da v enem tednu za četrtlej nebesa nazaj grč, v štirih tednih pa okoli in okoli k ravno tisti zvezdi pride, pri kteri je pred tem časom bila. Ravno po tem potu grč po naši dozdevi tudi solnce, toda veliko bolj počasi, nazaj proti jutru, in sicer tako, da še le v enem letu k ravno tisti zvezdi pride, pri kteri je pred bilo. To pot, po kteri luna in solnce po nebesu od večera proti jutru nazaj gresta, so razdelili zvezdogledi že od nekdaj v dvanajst delov, kteri se po zvezdah poznajo in se zato nebeške znamnja imenujejo. Naj bolj izurjeni zvezdogledi so bili ajdje v Babilonii in v Egiptu, in so dali vsakemu teh dvanajst delov nebesa, ali vsakemu znamnju drugo imé, namreč prvemu, v kterem je bilo solnce pred 2000 leti spomlad, kadar sta noč in dan enako dolga, so dali ime oven (ff ); drugemu, v kterem se solnce bolj visoko premakne, imé junec (iff#); tretjemu, ko je solnce še višje, ime dvojčici (M), četrtemu, kadar je solnce poleti nar bolj visoko; ime rak (Hf;); petemu, kjer se solnce že nekoliko poniža, ime lev (fàft); šestemu, kjer je solnce še nižje, imé devica (^); sedmemu, koje solnce tako visoko, kakor je bilo v ovnu, in sta v jeseni zopet noč in dan enake dolgosti, imé tehtnica ali vaga (sh)', osmemu, ko solnce bolj nizko pride, imé škorpijon (C#£); devetemu, ko je solnce še nižje, imé strelec ( J^); desetemu, kadar je solnce pozimi nar bolj nizko, imé divji kozel (,QŽ); enajstemu, ko je solnce zopet nekoliko višje, imé vodnär (j<Ü); in dvanajstemu, preden solnce zopet k ovnu pride, imé ribe (2t£). V pratiki zato stoji okoli 21. dneva vsakega mesca zapisano „ O v “, to je, solnce stopi v znamnje ovna, ali „ C? v ifp# “, to je, v junca, ali „ C? v “, to je v leva, i. t. d. Dvanajstere nebeške znamnja se razdelé v spomladanske, poletne, jesenske in pozimske. Spomladanske znamnja so: oven (fff), junec dvojčici (M)- Poletne znamnja: rak (Hü), lev (ČF£), devica (if). Jesenske znamnja: tehtnica (rt), škorpijon (C$s)} strelec (Jv). Pozimske znamnja: divji kozel (&f), vodndr (j€), ribe (3m). Tudi se razdelijo v izhodnje in zahodnje znamnja. Izhodnje znamnja so: ff- fff, Zahodnje znamnja so: »MC a, rt, CM Tiste šestere znamnja se zato izhodnje imenujejo, ker se solnee naši vršini nad glavo po njih približuje ; te pa se imenujejo zahodnje zato, ker se solnee po njih od vršine nad glavo odmikuje. Solnee stopi v ovna ( ffff ) 21. sušca (začetek spomladi, in noč in dan sta enako dolga), v junca (fltf) 20. malitravna, v dvojčice ({%) 21. vélikitravna, v raka (Hü) 21. rožnicveta, (začetek poletja, nar daljši dan, naj krajša noč), v leva m) 23. malisrpana, v devico ( ) 23. vélikisrpana, v tehtnico (rt) 23. kimovca, (začetek jeseni, noč in dan sta enako dolga), v škorpijona (£$£) 23. kozoprska, v streljca (J?) 22. listopada, v divjega kozla ( £Ž) 22. grudna, (začetek zime, najkrajši dan, in najdaljša noč), v vodnarja (jfi,) 20. prosenca, v ribe (3&) 18. svečana, Potem takem je solnce od 20. prosenca do 18. svečana v vodnarji, (j^) od 18. svečana do 21. sušca v ribah, (3£) od 21. sušca do 20. malitravna v ovnu, ( ff# ) od 20. malitravna do 21. včlikitr. v juncu, (iff#*) od 21. včlikitr. do 21. rožnicv. v dvojčičih, ( ) od 21. rožnicv. do 23. malisrp. v raku, (HiS) od 23. malisrp. do 23. včlikisrp. v levu, od 23. včlikisrp. do 23. kimovca v devici, ( i*' ) od 23. kimovca do 23. kozoprska v tehtnici, ( jr4! ) od 23. kozoprska do 22.listopada v škorpij., (c$K) od 23. listopada do 22. grudna v streljcu, ( ) od 22. grudna do 20. prosenca v divjaku. (SŽ) Luna grč pa veliko hitrejše nazaj protijutru po ravno teh znamnjih, tako da, preden pride solnce enkrat okoli, to je, v enem letu, pride luna dvanajstkrat ravno po tem potu ; zato stoji v pratiki spodej pod dnevnimi številkami na vsaki drugi ali tretji dan zaznamovano, vkterem znamnji tiste dnfluna hodi. Kdor toraj hoče nebeške znamnja po zvezdah poznati, naj pogleda v pratiki, ktero znamnje tisti dan luna nastopi, potem pa naj pogleda na nebo, in ker so se v 2000 letih znamnja za enega proti jutru premaknile, bo stala luna na nebu za eno znamnje nazaj, postavim zgled : če je v pratiki zapisano znamnje ovna ( fff ), bo stala luna v ribah (3i), znamnje ovna pa se bo vidilo nekoliko bolj na levo roko proti jutru, i. t. d. §. 27. Kako se najde stopnja v nebeškem znamnji, v kterl je solnce vsakterega dné? Ysako predimenovanih 12 nebeških znamenj zvezdogledi v 30 enacih delov razdelé, kterim stopnje pravijo. Tako ima tedaj slehrno nebeško znamnje 30 stopinj ali gredi, in solnce skoraj vsak dan eno teh stopinj prehodi na svojem podolgasto-okroglem potu, kteremu potu zvezdogledi ekliptika pravijo. Ko bi kdo hotel vediti, koliko stopinj je solnce v tistem nebeškem znamnji že prehodilo, v kterem se znajde ; naj sošteje dni, kteri so med dnevam, ko solnce v tisto nebeško zDamnje stopi, in med tistim dnevam, od kterega stopnjo solnčcega teka izvediti želi, znesek teh dni da stopnjo, v kteri solnce v nebeškem znamnji ta dan stoji. Ko bi kdo, postavim, hotel vediti, kje je solnce 15. vélikitravna na svojem podolgasto-okroglem potu, ali v ekliptiki, naj pogleda v poprejšnji §.26 in videl bo, da je solnce ta čas med20.malitravnam in 21. vélikitravnam v juncu, v kterega je 20. mali-travna stopilo. Ker je pa od 20. malitravna do 30. še 10 dni, in od 1. vélikitravna do 15. še 14 dni, tako znese 10 in 14 skupaj 24 ; solnce se tedaj znajde 15. vélikitravna v 24. stopnji junca. Ravno tako se tudi najde, daje solnce 28. kozo-prska v 4. stopnji škorpijona. Kdor pa tega preračunovati noče, naj pa v naslednjo tablico pogleda, v kteri bo za vsak drugi ali tretji dan v mescu stopnjo solnca v nebeškem znamnji že izračuneno najdel, za vmesne dni pa že vsak sam lahko stopnjo najde. Iz naslednje tablice se tudi razvidi, kako solnce od pasu naše zemlje odstopa, ali pa spet k njemu pristopa. Pas zemlje imenujemo krog, kteri zemljo, kije okrogla, ravno čez pol v zgornjo in spodnjo polovico razdeli. Zgornjo polovico zemlje, v kteri mi živimo, imenujemo severno ali polnočno, spodnjo polovico pa južno ali poldanjo. Solnce je 21. sušca ravno nad pašam zemje, tedaj celò nobene stopnje od njega, in to se z ničlo, to je z Ü zaznamova, in tistikrat sta noč in dan enako dolga. Od 21. sušca do 21. rožnicveta se pa solnce vsaki dan bolj od pasu zemlje v zgornjo, to je, severno ali polnočno polovico odmikuje, ali odstopa, in odstopi solnca se severni ali polnočni imenujejo in se s stopinjami naznanijo. In več stopinj ko solnce od pasu zemlje v zgornjo severno polovico odstopi, daljši dan imamo pri nas, ko smo v zgornji polovici; nasproti pa imajo tisti ljudje, ki so v spodnji polovici zemlje tolikanj krajši dan in daljšo noč, zato ko je solnce od njih polovico v našo odstopilo. Solnce pa nikoli delj ko 2372 stopinj od pasu zemlje ne odstopi, ker se potem na svojem podolgasto-okroglem potu (ekliptiki) vrne in zopet vsaki dan bliže k pasu zemlje pristopa ; toraj se dnevi krajšajo in noči daljšajo, in je 23. kimovca zopet nad pašam zemlje, tedaj sta zopet noč in dan enako dolga. Po 23. kimovcu pa grč solce v svoji ekliptiki v spodnjo, južno ali poldanjo polovico zemlje, in zopet vsaki dan delj od pasu zemlje do 22. grudna odstopa; toraj imajo v spodnji polovici zemlje vsaki dan dalji dan in krajšo noč, mi pa vsaki dan daljšo noč in krajši dan, zato ko solnce vedno delj od pasu zemlje v južno ali poldanjo polovico odstopa, in ti odstopi se zopet s stopinjami naznanijo, in se južni ali poldanji odstopi imenujejo. Ker se pa solnce nikoli delj ko 2 3 lj% stopinj od pasu zemlje ne odmakne ; toraj se po 23. grudnu zopet k pasu zemlje približevati začne, od tod pride, da imajo od tega časa v spodnji polovici zemlje vedno krajši dan in daljšo noč, mi pa nasproti vedno daljši dan in krajšo noč. In ker solnce 21. sulca zopet nad pas zemlje pride, se zgodi, da sta noč in dan zopet enako dolga. Iz prvega razcepa naslednje tablice se tedaj razvidijo stopnje solnč-nega odstopa od pasü zemlje ali v sevrno ali pa v južno polovico zemlje. Drugi razcep kaže nebeške znamnja in stopnje v teh znamnjih, v kterih se solnce tega ali unega dné v mescu znajde. V tretjem razcepu stojé dnevi vsakterega mesca. V četrtem razcepu stojé ure in minute, ob kterih se zor tega ali unega dné v mescu delati začne. Peti razcep pokaže, ob kteri uri in minuti je tega ali unega dné v mescu že pred solnčnem izhodam tako svetlo, da se pod jasnem nebam vidi brati. Šesti razcep pové, ob kteri uri in minuti solnce izhaja. Sedmi razcep kaže čas, kdaj solnce skozi prvi vršinski krog gré. Osmi razcep pové, ob kteri uri in minuti slehrni dan solnce zahaja. Deveti razcep pové, ob kteri uri in minuti vsakterega dné je po solnčnem zahodu tako temno, da se zunaj več ne vidi bukev brati. Deseti razcep pokaže, kdaj se mrak končd in noč prične. Enajsti razcep kaže dolgost dneva in dvanajsti dolgost noči. Peti in deveti razcep sta sosebno popotnikam v korist, ker iz nju zvedó, kdaj jim je treba zjutraj vstati in zvečer prenočiša iskati. g V poletnem polletji od 21. Opomba: ur. pomeni uro, m. pa minuto, in dvojni črtlej („) tisto znamnje, ki ga ima nad seboj. sušca do 23. jjkimovca. 7* 8 9 10 11 12 *) Vršinski krog — Scheitelkreis. 7 8 9 10 11 12 Prehod solnca skozi prvi vršinski krog Solnčni zahod Konec svitlega dne Začetek noči i Dnéva dolgostj Noči dolgost ur. m. ur. m. ur. m. ur. m. ur. m. ur. m. 7 39 7 47 8 35 10 38 15 34 8 26 7 37 7 44 8 32 10 30 15 28 8 32 7 32 7 39 8 25 10 16 15 18 8 42 7 27 7 34 8 19 10 4 15 8 8 52 7 22 7 29 8 13 9 53 14 58 9 2 7 18 7 24 8 7 9 43 14 48 9 12 7 13 7 19 8 1 9 34 14 38 9 12 7 9 7 14 7 56 9 26 14 28 9 32 7 4 7 9 7 51 9 28 14 18 9 42 7 0 7 5 7 45 9 10 14 10 9 50 6 56 7 0 7 40 9 3 14 0 10 0 6 51 6 55 7 35 8 56 13 50 10 10 6 47 6 51 7 30 8 50 13 42 10 18 6 43 6 46 7 26 8 44 13 32 10 28 6 39 6 42 7 21 8 38 13 24 10 36 6 35 6 38 7 16 8 32 13 16 10 44 6 31 6 34 7 12 8 26 13 8 10 52 6 27 6 29 7 7 8- 21 12 58 11 2 6 23 6 25 7 3 8 15 12 50 11 10 6 19 6 21 6 58 8 10 12 42 11 18 6 16 6 17 6 34 8 5 12 34 11 26 6 12 6 12 6 50 8 0 12 24 11 36 6 8 6 8 6 45 7 55 12 16 11 44 6 4 6 4 6 41 7 50 12 8 11 52 6 0 6 0 6 37 7 46 12 0 12 0 V zimskem polletji od 23. kimovca do 21. sušca. 7 8 9 IO 11 12 Prehod solnca skozi prvi vršinski krog Solnčni zahod Konec svit- I lega dné Začetek noči Duéva dolgost Noči dolgost ur. m. ur. m. ur. m. ur. m. ur. m. ur. m. 6 0 6 0 6 37 7 46 12 0 12 0 5 56 5 56 6 33 7 41 11 52 12 8 5 52 5 52 6 29 7 37 11 44 12 16 5 48 5 48 6 24 7 32 11 36 12 24 5 44 5 43 6 20 7 28 11 26 12 34 5 41 5 39 6 16 7 23 11 18 12 42 5 37 5 35 6 12 7 19 11 10 12 50 5 33 5 31 6 8 7 15 11 2 12 58 5 29 5 26 6 4 7 11 10 52 13 8 5 25 5 22 6 0 7 7 10 44 13 16 5 21 5 18 5 55 7 2 10 36 13 24 5 17 5 13 5 51 6 58 10 26 13 34 5 13 5 9 5 47 6 54 10 18 13 42 5 9 5 5 5 43 6 50 10 10 13 50 5 4 5 0 5 39 6 46 10 0 14 0 5 0 4 55 5 34 6 42 9 50 14 10 4 56 4 51 5 30 6 38 9 42 14 18 4 51 4 46 5 26 6 34 9 32 14 28 4 47 4 41 5 21 6 30 9 22 14 38! 4 42 4 36 5 17 6 26 9 12 14 48! 4 38 4 31 5 12 6 22 9 2 14 58! 4 33 4 26 5 8 6 18 8 52 15 8! 4 28 4 21 5 3 6 14 8 42 15 18! 4 23 4 16 4 58 6 10 8 32 15 28 4 21 4 13 4 56 6 6 8 26 15 34 7 8 9 10 11 12 Prehod solnca skozi prvi vršinski krog • r-4 Ö nd >o o .s-g ° N 0Q N Konec syit- I 'O d CÖ bC O» r—< Začetek noči ■ Dneva dolgost Noči dolgost ur. m. ur. m. ur. m. ur. m. ur. m. ur. m. 4 21 4 13 4 56 6 8 8 26 15 34 4 23 4 16 4 58 6 10 8 32 15 28 4 28 4 21 5 3 6 14 8 42 15 18 4 35 4 26 5 8 6 18 8 52 15 8 4 38 4 31 5 12 6 22 9 2 14 58 4 42 4 36 5 17 6 26 9 12 14 48 4 47 4 41 5 21 6 30 9 22 14 38 4 51 4 46 5 26 6 34 9 32 14 28 4 56 4 51 5 30 6 38 9 42 14 18 5 0 4 55 5 34 6 42 9 50 14 10 5 4 5 0 5 39 6 46 10 0 14 0 5 9 5 5 5 43 6 50 10 10 13 50 5 13 5 9 5 47 6 54 10 18 13 42 5 17 5 14 5 51 6 58 10 28 13 32 5 21 5 18 5 55 7 2 10 36 13 24 5 25 5 22 6 0 7 7 10 44 13 16 5 29 5 26 6 4 7 11 10 52 13 8 5 33 5 31 6 8 7 15 11 2 12 58 5 37 5 35 6 12 7 19 11 10 12 50 5 41 5 39 6 16 7 23 11 18 12 42 5 44 5 43 6 20 7 28 11 26 12 34 5 48 5 48 6 24 7 32 11 36 12 24 5 52 5 52 6 29 7 37 11 44 12 16 ; 5 56 5 56 6 33 7 41 11 52 12 8 6 0 6 0 6 37 7 46 12 0 12 0 Poduk, kako se nareja solnčna ura na zidu. Nikjer ni večje potrebe, uro v zvoniku naravnati, da prav gre, kakor na kmetih, kjer kmetje zavolj mnogih opravil, posebno pa zavoljo tu in tam oznanjene službe božje svoje hišne ure le po cerkveni ravnajo. Kdor je hodil le kolikaj po deželi, se je lahko prepričal, kako različno da kažejo cerkvene ure sèm ter tj è. Ko je v eni fari poldne, je v sosedni komaj poli dvanajstih, v drugi pa morde že poli ene, ali pa še čez. In v eni in tisti fari je danes poldne, drugi dan pa ob ravno tem času manj ali pa več. Od kod izvira ta na mnoge strani napačna in sitna različnost ? Od tod, ker jo ni pri cerkvi dobre in stanovitne ure, po kteri bi se ravnale vse druge. S cerkveno uro ima po navadi opraviti Cerkvenik (mežnar). On jo ustavlja in naprej deva, kakor se njemu ravno prav zdi. Veliko je že, ako ima on ktero, če tudi nekaj zanesljivo solnčno znamnje, kdaj daje poldne. Večidel pa ravuä cerkveno uro po svoji hišni, ktera je večkrat še slabeja, kakor cerkvena. Po tej jo vreduje in po tej se morajo ravnati farmani za vse, posebno pa zastran službe božje. Da je taka negotovost in zmeda res sitna in nadležna za vse, ve lahko vsak. Enkrat pridejo farmani, posebno daljni, ki ne slišijo ure biti, k službi božji prezgodaj in morajo postajati okoli cerkve, enkrat pa prepozno, ko je duhoven že v sredi svojih opravil. Takim zoprnostim in nepovoljnostim se pride pa le z dobro uro v okom, ker resnične so besede slavnega gospoda, ki je pisal : „kar je dobra gospodinja pri hiši, to je dobra ura pri farni cerkvi.“ Dobra pa je ura in kaže najbolje, ako se ravnd po edino pravi, ktera se nikdar ne zmoti, in ravno ta je solnčna ura. Dovelj naukov imamo, kako se napravljajo mnogotere solnčne ure, ali ti nauki so večidel pisani preucero, in treba bi bilo, jih narediti, tako dražega orodja, da bi jo mogel le malo kdo imeti na svoji hiši ali pa na cerkvi. Zato sem se namenil popisati v naslednji razlagi, kolikor mogoče, prav po domače in umevno, kako naj se delajo navadne solnčne ure. Res je, vsak ima dovelj opraviti z dolžnostmi svojega poklica, bodi si duhovni ali šolski učenik ali kdor drugi. Vendar pa pridejo časi, da se človeku ne poljubi ne to ne uno. Take dolgočasne ure si boš, dragi prijatel, lahko skrajšal, ako delaš o pripravnem vremenu solnčno uro, ki lepo zaljša cerkev, farovž, šolo, grajšino, kakor tudi kmetiško hišo. Beri tedaj pazljivo ta nauk, delaj po njem vse prav natanko, kolikor moreš in obljubim, da si naredil dobro solnčno uro, in če je tudi nisi pogodil prav do dobrega, pogrešek vendar ne bo znašal minute. Solnčno poldne — poldnevna črta. Solnčno uro narediti, je treba najpoprej, da včš, kdaj je solnčno poldne, ali da imaš poldnevno črto (Mittagslinie, Meridian). Kako pa se dobi šolnino poldne, ali kako se zvé, kdaj stoji solnce na poldne? Solnce izhaja zjutraj izza gora, gré zmiraj višej in višej, tako, da doseže svoj naj višji ver-hunec, potem se zopet niža in niža tako dolgo, da utone za večernimi gorami. Ko je bilo solnce najvišje, ravno nad nami, takrat je tudi solnčno poldne. Kako se pa zvé, kdaj je solnce najvišje nad nami? Vtakni palico v zemljo, ki stoji prav pokonci, in glej na senco njeno. Ta senca je zjutraj najdalja in pada proti večeru, potem se krajša, padaje proti polnoči ali sevrju, kolikor je solnce višje na nebu, tako da je ob nekem času senca najkrajša, naravnost proti severju; potem se pa senca zopet daljša proti jutru, ko se solnce nagne na drugo stran in proti večeru zahaja. Ko je bila senca palice najkrajša, takrat je bilo tedaj solnčno poldne, in če bi bil potegnil takrat po sredi sence črto, bi bil imel poldnevno črto ali meridian, za tisti kraj, kjer si. Da pa zveš prav natanko poldnevno certo, delaj takole: Izvoli si kak kraj, naj bolje je kako okno pri cerkvi ali pa hiši, ki ga solnce obseva od devetih zjutraj do kakih treh popoldne ; zmeri kako široko je oknu, ter pojdi k mizarju (tišlarju), naj ti naredi diljo čez čevelj široko in dovelj dolgo, da jo boš pozneje utrdil na okno. Ta dilja mora biti iz suhega lesa, saj dva ali tri palce debela, da se ne zveži na solncu. Še boljše bo, če jo zlima ali zbije mizar iz dveh dilj skupaj, da se ne skrivi celo nič. Potem naj zgornjo stran poskoblja (poóbla) prav gladko, da nima nobene globine, nobene višine, ampak daje gladka, ravna in plana, kakor voda v škafu, kadar prav mirno stoji. Kadar imaš desko tako uglajeno, pri-popaj na njo bel gladek papir, pomaži namreč desko z jajčnim beljakam in pritisni papir na-njo, tako, da ne bo delal celò nobene grbe. Kadar se je papir posušil, naredi s šestilom (cirkeljnam) več krogov ali kolobarov iz ene in ravno tiste srednje pike, tri do šest, tako da je prvi od srednje pike kaka dva palca in zadnji kakih pet palcev dalječ. Zdaj zvrtaj v srednjo piko s šilom za pol palca globoko luknjico, vzemi raven drat dolg od 3 do 4V2 palcov (krajši mora biti spomladi in v jeseni, dalji poleti), poojsfcri tisti konec, ki ga boš zabil v luknjico, poojstri in pošpiči pa tudi tistega, ki je stal zunaj pokonci. Zabij ga zdaj v sredo krogov, da bo prav trdno stal ; če se ti je kaj omulil pri tem zabijanji zgornji konec, poojstri ga zopet lahkoma s pilo. Zdaj pa glej in skušaj, ali stoji drat v sredi krogov naravnost pokonci, navpik (senkrecht). Tega se prepričaš s kotnikam (Winkelmass), ki naj ti ga mizar posodi, če ga nimaš sam. Pojdi s kotnikam okoli in okoli dratü, naslanjaje ga na drat od vseh strani, in kjer vidiš, da se nagiblje na eno ali drugo stran, zravnaj ga navpik po konci. Se bolj pa se prepričaš, ali stoji drat naravnost pokonci ali ne, s šestilam. Raztegni šestilo, kolikor je treba, da nasloniš konec enega rogla na krog, druzega pa na vrh dratü. Pojdi potem s prvem roglam počasi po enem in tistem krogu okoli, z drugem pa se do- tikaj prav polahkoma dratovega vrha, ravnaj ga, kakor se ti kaže potreba, da bo dotikal drugi šestilov rogel vselej vrh dratü, če že meriš iz tega ali druzega kraja enega in tistega kroga, to je : da bo konec dratü ravno v sredi krogov. Kadar si dosegel to, da je namreč dratov vrh ravno v sredi krogov, prenesi desko iz izbe, kjer si delal dozdaj, na tisto mesto — naj bolje na okno, kjer boš iskal poldnevne črte, položi jo na okno in pritrdi jo na-nj s primerno zagojzdo, ki jo zabijaš konec deske med njo in med zid. Zdaj pa glej, da bo ležala deska na oknu popolnoma horizontalno, to je, tako ravnó, kakor stoji mirna voda v škafu. Ali pa stoji tako ali pa ne, se lahko prepričaš z vodno vago (Wasserwage), če je pa nimaš, in je tudi ne moreš dobiti labko, vzemi pa na pósodo pri kakem zidarju levelj, in ga nastavljaj na desko tii in tam ; če nij horizontalna, podkladaj pod njo, ondi kjer je treba, primerne zagojzde tako dolgo, da dosežeš namen svoj, da stoji namreč pri vodni vagi mehur na sredi, in da zadeva pri levilji nit sredo, naj ga postaviš na desko, kamor koli hočeš, to je ; da leži deska popolnoma horizontalno in de je tudi tako pritrjena v oknu, da se ne premakne precej ako bi se je dotaknil kaj. Vendar pa vari se je dotakniti in premakniti, da si ne napraviš novega dela. Zdaj skušaj še enkrat s kotnikam ali pa s šestilam, kakor sem ti pravil poprej, če se ni premaknil kaj drat pri tem ravnanji. Ako se je premaknil, popravi ga, da stoji prav v sredi njegov konec. Kadar pa nimaš pri deski kaj opraviti, zakrij jo vselej s kakim ploham ali pa s kako drugo rečjo, da jo ne zvežijo solnčni žarki, pa tudi da jo ne bo močil dež. Ko si že vse to opravil, čakaj lepega, jasnega in mirnega dneva, kadar te ne bodo motile druge dela in opravila, da dobiš solnčno poldne ali poldnevno črto. Stoj tedaj pripravni dan pri deski ter glej, kako grč konec dratove sence po papirji. Kadar vidiš da je zadel konec dratove sence kak krog, zaznamnjaj s piko tisti kraj, kjer gaje zadei. Pa glej senco dobro, — dvojna je menj in bolje temna. Zaznamnjaj vselej le konec temne sence. Ravno tako delaj tudi, kadar zadene senca kaki drugi krog dopoldne in vselej tudi popoldne. Če pride pred solnce kaki oblak in ga ravno takrat zakrije, kadar bi imel krog zaznamnjati, se vč, da ga ne moreš takrat. Ravno zato je pa dobro in potrebno, narediti več krogov. Zdaj pa glej, kteri krog je zaznamnjan s piko dopoldne in popoldne. Skleni te dvč piki enega in tistega kroga z ravno črto, razdeli to črto med pikami v dvč enako dolgi polovici, potegni skoz to polovico naskriž proti srednji piki vseh krogov drugo ravno črto, in glej, to je poldnevna črta ali meridian. Delaj enako tudi z drugimi krogi, ki si jih zaznamenoval. Ako si delal vse natanko, morajo srednje črte vseh zaznamovanih krogov na prvi ležati. Kadar pokriva tedaj dratova senca tako dobljeno poldnevno črto, takrat je solnce najvišje na nebesu, senca najkrajša, toraj solnčno poldne, ki se potrebuje za vsako solnčno uro. To solnčno poldne pa zdaj tudi lahko pre- neseš z desko vred, kamor hočeš. Za solnČno poldne ti služi vsaka pokonci stoječa, navpična, ravna in nič kriva reč, postavim zvonik, steber, okno, ogel hiše itd. Kadar je namreč na deski poldne, zaznamnjaj kraj sence, ki jo dela navpik stoječa reč, in imaš ondi solnčno poldne. Vsak kraj na zemlji pa ima svoj meridian ali svoje solnčno poldne, in ker se vrti zemlja proti jutru okoli solnca ni povsod ob enem času solnčno poldne, ampak v krajih ležečih bolj proti jutru kakor pa v večernih. Koje postavim v Ljubljani poldne, je v Carigradu pol 1, v Jeruzalemu 1 in v Kini že G popoldne ; v Parizu je pa tisti čas 11 in v Londonu še le 3A na enajst dopoldne. Tako je tudi v Ljubljani nekoliko pred solnčno poldne, kakor v Postojni, v Trstu ali pa v Gradcu. Urna različnost. Preden začneš delati solnčno uro na zid, ti moram še nekaj povedati, to namreč, da ne kažejo naše žepne (aržetne), hišne in druge ure zmirajv enako s solnčno uro, in zakaj ne ? Čas, ki ga merimo po navadnih urah od enega poldneva do druzega, in ga delimo v 24 ur, je vedno enako dolg, čas pa, ki je med enem in drugem solnčnem poldnevam, ni zmirom enako dolg. Toraj se ne ujema zmiraj navadna ura s solnčno. Ta razloček med obema imenujemo urno inčasovo različnost. Nemec ji pravi Zeitgleichung. Zemlja ne stoji namreč mirno, kakor se nam zdi, ampak gre podolgasto okroglo pot okoli solnca, pa tudi ne zmiraj enako hitro, ampak najhitreje v januarji in najbolj počasno pa v juliju. Bližaj solnea koje, hitreje gré, in dalje ko je od solnea, bolj gré počasi. Zato je pa tudi solnčno poldne včasih popred, včasih pa pozneje. Ako bi hotli ravnati navadne ure tako, kakor je solnčna ura. morali bi zmeram premikati kompas, zdaj naprej zdaj nazaj, in s tem bi jih le pohabili. Da pa nam ni treba tega delati, kažejo naše navadne ure celo leto sprednji čas, in se ujemajo s solnčno samo štirikrat v letu, namreč : 15. mali-travna, 15. rožnicveta, 31. vélikisrpana in 25. grudna. Od 25. grudna do 15. malitravna in od 15. rožnicveta do 31. vélikisrpana je pozneje solnčno poldne, kakor na navadni uri, od 15. malitravna pa do 15. rožnicveta in od 31. vélikisrpana do 25. grudna pa poprej. Največji razloček med obema urama je v prvem delu 11. svečana za 14 minut in 33 sekund, v drugem 14. vélikitravna za 3 minute in 56 sekund, v tretjem 26. mali-srpana za 6 minut in 10 sekund in v četrtem 2. listopada za celih 16 minut in 17 sekund. Različnost med navadnimi urami in solnčno je preračunati za vsaki dan v letu, in jaz sem jo pridjal na konec tega spisa v posebnem „razgledu“. Ondi vidiš, dragi moj, koliko mora kazati vsaki dan navadna ura, kadar kaže solnčna poldne. Razloček za štiri dnf razdeli v štiri enake dele. Prvemu sledečemu dnevu prištej ali odštej en del, drugemu dva itd. Y prestopnem letu jemlji pa od 24. svečana vselej za en dan naprej. Ta različnost se spreminja, res da, vsako leto za nekoliko sekund, vendar nikoli ne znaša pol minute, kar je za vsakdanje navadne ure pač malo ali celò nič. to Zdaj ko imamo že solnčno poldne, in včš iz priloženega razgleda urno različnost, uravnaj svojo žepno, potem hišno ali crkveno uro. Ako prehiteva ali prekasneva, premakni kompas, da pojde prav, zakaj dobro uravnane ure boš potreboval pozneje, ko boš risal na solnčniuri dopol-danje in popoldanje ure ali črte. Če pa ura vsak dan nekoliko prehiteva ali zastaja, in je ne moraš naviti, da bi šla popolnoma po solnčni, se vč, da vštevaje zmeram njuni različnosti, si pa dobro zapomni, koliko da prehiti in zastane vsako uro, da tudi tega ne spustiš pri omenjeni poznejši rabi v nemar. Kdor nima žepne ure, ki bi kazala tudi sekunde, naj pa skrbi, da bo saj šesti ali deseti del minute hitro zračunil, da se mu ne vtepejo pri risanju solnčnih ur znatni pogreški. Solflèna ara na zida. Zdaj imamo že, kar nam je treba za solnčno uro, namreč poldnevno črto in solnčno poldne. Izvoli si tedaj zid pri cerkvi, šoli ali hiši, ki je obrnjen proti poldnevu in ga obseva solnce celi dan ali saj velik del dopoldne in popoldne. Pogladi ga s kako rečjo in potem pobeli. Nato zabij žebelj na tisti kraj, kamor misliš pozneje kazalo (cagar) vzidati, obesi na-nj zidarski mo-toz s svinčeno kroglo (plajbo — Senkblei), in kadar stoji prav mirno, potegni kakor ti kaže motoz, navpično črto od žeblja proti tlam. Ta črta ti bo služila pozneje za poldnevno črto. Kazalo naj ti naredi kovač, okroglo ravno, za ma-zinec debelo, dolgo pa tri ali štiri čevlje, kakor bo ura manj ali bolj od tal. Kazalo mora imeti na tistem koncu, ki ga boš vzidal, korenino, da bo stalo trdno v zidu. Najbolje je, če ga kovač razkroji na koncu za v zid v dva cepa in ju nekoliko zakrivi. Pa to vé že najbolj kovač sam, kako mu grč delati. Kjer je bil žebelj zabit v zid, ondi izkoplji za kazalovo korenino dovelj globoko in prostorno luknjo, da boš kazalo lahko obrnil na desno ali pa na levo stran, kamor bo treba. Kako mora pa kazalo stati v zidu? To narediti prav, je najtežje delo. Učenem velja pravilo : kazalo mora biti paralelno z zemelj no osjo (Erdachse). Pa to je za mar-sikterega preučeno. Moramo si tedaj kako dru-gač pomagati. Ako je tvoja miza na štiri ogle, meri vsak ogel 90 stopinj (gradov). Če ima pa miza vse štiri strani enako dolge in potegneš črto od enega ogla po sredi do nasprotnega, ti dà tako prerezan ogel dva nova, kterih vsak meri 45, oba skupaj pa 90 stopinj. Ravno tako je tudi zemlja razdeljena v stopnje in vsaka stopnja v 60 minut. Zemlja meri od ravnika (Aequator) do severnega tečaja 90 stopinj, in od ravnika do južnega tečaja tudi 90 stopinj. Ogel, ki je med kazalam in zidam, mora biti tak, da znaša s stopnjo ze-meljne širjave tvojega kraja 90 stopinj. Slovenska zemlja leži med 45 in 47° (stopnjo) severne širjave. Na 45 je mesto Pule (Pola) in otok Kerk ; na 45V2 je Karlovec, Črnomelj in Koper; na 46 Ljubljana in Videm, na 46Va Maribor, Celjovec, Belak in Pontablo in na 47 Gradec. Ogel med zidam in kazalam mora tedaj tak biti, da znaša s širjavo tvojega kraja 90 stopinj. Če bi bil na priliko, ti na 45° severne širjave, mora tedaj ogel meriti tudi 45°. Kako pa se zmeri ogel ali kot med kazalam in zidam ? Ako imaš risarsko orodje in ga znaš rabiti, je lahko. Ce ga pa nimaš, vzemi celo polo papirja, naredi s cerkeljnam iz pòline srede krog, kolikor se dà velik, pregani polo potem čez sredo in potegni po gubi s kako rečjo, da se pritisne zgornja stran popolnoma na spodnjo. Zdaj pregani to preganjeno polo še enkrat čez sredo, tako, da leži zgornja polovica prejšne gube popolnoma na spodnji. Ogel proti sredi póle meri zdaj 90°. Z oj strem nožam odreži zgornjo plat od pole, pregani še enkrat tisti ogel, ki je bil proti sredi pole, tako da prideta oba kraja popolnoma eden vrh druzega, in ta ojstri ogel meri zdaj 45 stopinj. Ker pa ležč skoraj vsi kraji po slovenskem na 46 stopnji ali pa nekoliko pod in nad 46 stopnjo, (na nekaj minut ni ravno toliko ležeče pri uri za vsakdanjo rabo), zato razdeli kos kroga, ki je nasproti ojstremu oglu, in glej , zdaj imaš ogel s 44 stopinjami. Pojdi ž njim k mizarju, da naj ti naredi po tem obrazcu (formularju) lesen triogelnik iz deske, pavec debele, kogar ojstri ogel meri enako tistemu na papirju 44°. Ta ojstri ogel boš porinil pozneje med poldnevno črto in kazalo, zato da bo meril kot ravno 44 stopinj. Na tem triogel-niku naj ti poobla še mizar na tistem hrbtu, ki bo pod kazalam, majhen povsod enako globok žlebiček ali grabenček, da boš privezal kazalo na-nj, da bo stalo trdno v njem in se ne bo nič premikalo. Na stran, ktera bo na poldnevni črti, pa vbij prav v sredo 2 majhni kljukici, druga od druge nekoliko narazen, v zid, pa ravno toliko saksebi 2 rinčici ali 2 pantka, da boš nataknil tri-ogelnik na-nj, da bo tekel sèm ter tjè na poldnevni črti kakor nasajeno okno in nasajene vrata. Ko imaš narejen triogelnik, priveži na zgornji hrbet v žlebiček kazalo tako. da sega korenika njegova toliko čez oj stri ogel, kolikor jo misliš vzidati, to je, kakih 5 do 6 pavcov; tisti konec pa, da bo molil čez drugo stran triogelnika. Obesi ga potem na kljukici v poldnevno črto in glej, ali je luknja v zidu dovelj prostorna, da se triogelnik lahko suče s kazalam sèm ter tjè, če ni, izdolbi zid še toliko, kolikor je treba. Kadar si pripravil vse to, čakaj kakega jasnega dne solnčnega poldneva na dpski, ki jo imaš na oknu. Kadar pokriva dratova senca poldnevno črto, obrni triogelnik s kaaalam tako, da bo pokrila senca kazalovega spodnjega konca popolnoma navpično črto na zidu, pritrdi zdaj hitro z zagojzdami, ki jih porineš med triogel-nikov hrbet in zid, ali kako drugač, tako da se ti ogelnik s kazalam ne bo premaknil ne na levo ne na desno. Pazi pa dobro, da to ravnaje ne premakneš prav nič kazala, ki si ga bil vravnal takrat, ko je bilo poldne na deski. Sedaj naj ti zazida zidar, ako nečeš sam, kaza-lovo korenino prav na lahkoma v zid, da se kar nič ne premakne pri tem zidanji kazalo. Triogelnik pusti pod kazalam tako dolgo, da se zidanje popolnoma pusuši. Prepričaj se še enkrat, če kaže kazalo poldne takrat, kakor na deski, potem g a še le vzemi počasi preč, da ga ne premakneš kazala, kadar triogelnik preč jemlješ. Ce je kazalo težko, mu napravi železno podporo, ki jo nasloniš v sredo pod kazalo in vzidaš v zid. Ko si tedaj vse to opravil, in imaš žepno ali hišno uro vravnano, kakor sem že pred učil, zarisaj tudi druge ure dopoldne in popoldne, potegni namreč s svinönikam (Bleistift) po sredi kazalove sence ravno črto, kadar je ura ena, dve itd. vedno oziraje se na urno ali časovo različnost in na posebnost svoje ure. Ko imaš s svinčnikam zaznamovane vse ure dopoldanje in popoldanje, omisli si oljnate barve, naredi lep krog za številke in pobarvaj tudi s svinčnikam narejene rise, kolikor moraš snažno. Taka malarija bo trpela več let, ker oljnate barve ne spere dež z lepo. Ako pa hočeš še bolj stanovitno pomalati, zabij na konec vsacega urnega risa žebelj, da boš vedil pozneje, kje je bil ris, pokliči potem zidarja, ki naj ti ostrga vès stari omet z zida in ti omeče vnovič ter lepo pogladi, ti pa barvaj potem rise, kakor ti žeblji kažejo. Ta „fresko“ malarija bo še stanovitna, ko že davnej ne bo več njenega malarja med živimi. Lepo se podä tudi, ako je na uri kak pomenljiv napis. Naj lepše so pa mende tiste besede sv. pisma (Mat. 25. 13.: „Cujte, ker ne veste ne dneva ne ure ! “ ) — Navpična solnčna ura obrnjena prav proti poldnevu. Nobena ura se ne naredi' tako lahko in tako hitro, kakor ura na zid, kije obrnjena naravnost proti solnčnemu poldnevu in se nič ne nagiblja ne proti jutru ne proti večeru. Tako uro delaš tudi brez solnca, oblačni dan. V ta namen glej, da stoji zid popolnoma navpik. Tega se prepričaš z zidarskem motozam ali plajbo. Potem potegni po zidu horizontalno črto JM, glej spodaj naris, iz njene srede G naredi s šestilam pol kroga dAS, razdeli ga v dvé enaki polovici dS in S M in vsako teh polovic v 6 enakih delov, ki jih zaznamjaš s črkami c, d, e, itd. Vzemi zdaj šestilo, postavi en rogel v piko A, kjer prerezuje krog horizontalno črto, enega pa v krogovo razpolovično piko S, ter vleci z njim do Enako postavi potem en rogel v enega pa zopet v S, in vleci z njim do S. Zdaj vzemi dolgo črtalo (lineal), položi ga na kot a in na krogovo prerezo o, ter zaznamnjaj črto SS1, kjer jo črtalo prereže. Enako pokladaj vselej črtalo v kot a in na prereze d, e itd., da prideš do h, naznamuj pa tudi vselej črto S& ondi, kjer jo prerezuje. Potem pa položi črtalo na kot v b in na prerezo i, ter zaznamnjaj črto Sli ondi, kjer jo prereže in delaj tako pri vsih naslednjih prerezah. Kadar si zdelal to, postav-laj pa črtalo vselej v polkrogovo srednjo piko G in na prereze črte SS in SS>, vleci ravne črte iz G po prerezah črte SS in %3< čez polkrogov kolobar JlQMft in te črte ti bodo kazale dopol-danje in popoldanje ure od 6. zjutraj do 6. zvečer. Vzidaj potem kazalo v sredo G, ki ima z zidam toliki kot, kakor sem te pred učil, in se celò nič ne nagiblje ne proti jutru ne proti večeru. Zmalaj jo še, kakor veš in znaš, in ura je gotova. Zdaj popisano uro si tudi lahko narediš za kratek čas na majhno in trdno ter nezvež-ljivo desko in ju postaviš na okno ali kamor hočeš drugam. A. Likar. Razgled urne ali časove različnosti. Kadar je šolnina ura‘poldne, mora kazati navadna ura : cž O 03 O) a Ö cS ni c5 3 minuta M CÙ m mesca Ö oS rö cž 3 minuta £ © oo cž o 1 12 3 41 CŽ p 2 12 3 49 0 0) 5 12 5 33 § 6 12 2 37 o 9 12 7 17 -+J • rH 10 12 1 29 'pL, 13 12 8 53 IS S 14 12 0 24 17 12 10 18 18 11 59 25 21 12 11 32 "3 22 11 58 32 'E? 25 12 12 34 cž 26 11 57 46 0 S •1—5 29 12 13 24 • rH pH PM CŽ 30 11 57 9 CŽ Ö 2 12 14 1 cž 0 4 11 56 39 cž >o 6 12 14 23 k 8 11 56 18 3 CD 10 12 14 33 *-i 12 11 56 7 14 12 14 31 'M 16 11 56 4 18 12 14 16 VOJ > 20 11 56 11 cž 22 12 13 50 24 11 56 26 £? cž 2 p-l rO „CD «+-i 26 12 13 15 maja a! 28 11 56 50 1 12 12 42 cž -4-a 1 11 57 22 cž 5 12 11 52 0 > 5 11 58 0 >0Q 9 12 10 54 0 9 11 58 43 13 12 9 50 >S1 O 13 11 59 30 'cŠ 17 12 8 41 17 12 0 21 cž 21 12 7 29 "3 21 12 1 12 25 12 6 16 cž 25 12 2 4 s 29 12 5 2 0 0 •r-j 29 12 2 55 c« 05 oS o co ti 05 ti M O 00 ti o5 "g m a Ti ti a m a 'ti S a co (ti d 3 12 3 42 (ti M 3 11 49 14 Č3 CLi 7 12 4 24 cL 7 11 48 2 *-« 00 11 12 5 1 o N 11 11 46 56 ”čs 15 12 5 30 O r-ti 15 11 45 58 a 19 12 5 52 •F=i 19 11 45 10 » ■—« 23 12 6 6 (ti 23 11 44 31 «S 27 12 6 10 • 20 12 3 18 p3 20 11 45 42 24 12 2 19 c3 24 11 46 45 1 ož 28 12 1 14 rQ 28 11 48 1 -+-i co a bß k d k o ti c3 O 1 12 0 2 'M 29 11 50 30 CD 30 12 2 36 0) 1-5 Solnca mraknjenja Lune mraknjenja 1876 10. sušca 3. kimovca 1877 15. sušca 9. véliki- 27. svečana pop. 23. 1878 srpana vélikisrpana 29. malisrpana 17. sveč. 13. vélikis. 1879 22. prosenca 19. mali- 28. grudna 1880 srpana 11. prosenca 31. grud- 22. rožnicveta pop. 16. 11881 dna grudna pop. 28. vélikitravna 12, rožnic. pop. 5. gr. 1882 17. vélikitravna 11. li- 1883 stopada 31. kozoprska 22. malitr. 16. kozop. 1884 27. sušca 19. kozo- 10. malitravna pop. 4. 1885 prska kozoprska 29. vélikisrpana 19. vélikisrpana 30. sušca 24. kimov. A««« 1887 8. sveč. 3. vélikisrp. 1888 28. pr. pop. 23. msp.p. 1889 22. grudna 17. pros. 12. malisrp. 1890 17. rožnicveta 3. rožnic 26. listop. 1891 6. rožnicveta 23. vtr. pop. 16. lp.pop. 1892 11. vtr. 4. listop. pop. 1893 16. malitravna 1894 6. malitravna 29. ki- 21. sušca 15. kimovca movca 1895 26. sušca 20. veliki- 11. sušca pop. 4. ki- 1896 srpana 9. vélikisrpana movca pop. 28. sveč. 23. vélikis. 1897 1898 22. prosenca 8. pr. 3. msr.27.gr. p. 1899 11. prosenca 8. rožni- 23. rožnicveta pop. 17. 1900 cveta grudna 28. vélikitravna 22. li- 13. rožnicveta stopada §• 31. Vremenost. Ysak umen človek, če je le nekoliko v ker-šanstvu podučen, dobro vé, da Bog je Gospod vseh reči, da On po svoji neskončni modrosti ves-voljni svet vlada sebi v čast in nam v zveličanje, in da se celò nič, bodi si majhno ali veliko, bodi si na nebu ali na zemlji, brez njegove svete volje ne zgodi. Gospod Bog je, kteri da svojemu solncu sijati na dobre in hudobne, in da deževati na pravične in krivične ; On je, ki na nebu oblake razpenja, vetrovam bučati ukaže, strelo, točo, sneg i. t. d. izpod neba na zemljo pošilja iz svetih, nam skritih namenov: On je, ki vreme nareja. Tedaj ne hudoba, ne človek, ne dan kakega posebnega Svetnika i. t. d., ampak Bog sam vreme nareja, in potem ali dobro ali slabo letino pošilja. Kakošno vreme in kakošno letino pa bo nam Oče nebeški v prihodnje pošiljal, tega nam ni razodel; toraj tudi tega nobeden pratikar, bodi si še tako učen in prebrisane glave, z gotovostjo vedeti ne more, ker s svojem omenjenem urnam ni v stanu spoznati ljudem skritih in nezapopadljivih božjih sklepov, njegove neskončne modre in svete previdnosti, in ne vé vseh zakonov ali postav, ktere je Bog vsi vstvarjeni natori koj v začetku odkazal, po kterih zakonih se vse, kar nima proste volje, nepremenljivo ravnati mora in jih za en las prestopiti ne smé, in po kterih se tudi vreme nareja, Yse, kar pratikarji in drugi od vremena in letine prerokujejo, je golo vgibovanje, ktero se malo- kdaj spolni, in če se tudi kterikrat njih prerokovanje spolni, se jim naključi, kakor se tudi slepi kuri naključij da zrno pobere, če le veliko grebe in kavsa. Ce tedaj tukaj nektere stare pregovore zastran prihodnjega vremena bravcam oznanim, nočem, da bi 'a-njo svojo vero stavili , ker jih le bolj za kratek čas podam. Ti pregovori zastran prihodnjega vremena in prihodnje letine so tukaj^ po mescih in dnevih celega leta zvrsteni. Številke ob strani vrstic pomenijo dan v slednjem mescu. I. V prosencu. 1. Kakoršno vreme ta dan : Tak boje malisrpan. 2. Kakor drug’ prosene vremi: Taki sploh so kimovca dni. 10. Ak na svet’ga Paula solnce sije, Tistikrat žito dobro dozori, Gornik dosti vina v sode vlije, In po volji kmetu se godi. 10. Svetega Paula če jasno nebo, Dobra bo letna! že stari pojo. 22. Ak "Vincenca solnce peče, Dobro vince dozori, Ki po grlu gladko teče, Motne dela ti oči. 25. Kadar Šent-Paula sneži al’ deži, Slaba in huda nam letna preti. * * * Če prosenca zlo lesica laja, Huda zima še potem nastaja. Jasni dnevi prosenca So veselje Dolenca. (Ker se dobrega vina nadja.) V prosencu toplota: V Svečanu mrzlota. Če prosenca ni snega, Gtavše malitraven dà. Če prosenca gromi, Slabo vreme sledi. Kdar megla prosenca zlo nastopa, Rada mokra, mrzla je spomlad; Setev preobilen dež zatopa, In bolezen mnozih hud napad. V letu 1787 je bila od 1. do 13. prosenca zmiraj gosta in smrdljiva megla, pa suho in mrzlo vreme ; za tem pa hude bolezni. In leta 1788 je bilo v prosencu zlo nenavadno mehko in južno vreme, potem pa veliki viharji in nalivi, sosebno drugo polovico tega mesca. Od 21. prosenca do 26. vihar, dež, sneg in še celò toča, potem do konca mesca lepo in jasno, ob jutrih gosta megla, in le včasih nekoliko dežja, Prve tri dni svečana mraz in Bneg, 4. dan južno in prijetno, potem tudi večidel lepo. Sušca je zmrzovalo, po tem je bila topla spomlad, poleti vročina, malo dežja, ob žetvi lepo vreme, ugodno in rodovitno leto. Leta 1789 od 1. do 14. prosenca prav hud mraz, po tem južno vreme, vihar in povodnji. Sušca in malitravna hud mraz in mokro poletje. II. V svečanu. 2. Medved v brlogu se zbudi: Ak je mrzlo jasno, se obrne, Čut’, de huda zima se povrne, In zato še trdno v njem zaspi. Od juga če potegne, Vstane krešo jest; Da zima kmal pobegne, Prav dobro si je svest. 11 2. Kaplja če od sreče Pred k od strehe teče, Huda zima še nori, Kačih sedemdvajset dni. 2. Svečnica ak je zelena, Cvetna nedelja snežčna. 2. Kar pred Svečnico škerjanček žvrgoli, Tolko časa še po Svečnici molči. 2. Ce na Srečnico dežuje, Kmal se spomlad oglašuje. 2. Oblačna Svečnica: Vesela kmetica. 2. Je Svečnica topla, solnčnega vremena: Bečele bogate, dobrega plemena. 22. Ako svet’ga Petra stol mrzi Dolgo časa zima še trpi. 24. Svet’ Matija — led razbija, Če ga ni — ga naredi. V prestopnem letu je sv. Matija 25. svečana. Če je o sv. Matiji mrzlo in ledeno, se je nadjati kmalo lepega južnega vremena; nasproti pa, če ta čas gorko in prijetno, še rad hud mraz pritisne in grdo vreme nasleduje. * * ' \ * O Svečnici mušice: Poznejše rokovice. če so o Svečnici ptiči rejeni, Sušca ti bojo gotovo zmedljeni. O Svečnici če burje ni, Še malitravna kej nori. Ako je preveč toplo svečana, Malitravna še počiva brana: Če nasprot svečana hud je mraz, Malitravna se poti obraz. Rajši vidim svečana na polju volka, Kakor tamkaj hoditi v srajci moža. Kar na travniku o Svečnici gosi, Toliko ovca o Šmarnu v post’ dobi. Tak se krava malitravna pita, In kmetvavec si pridela žita. Yendar se ne naključi vselej tako. Leta 1789 je bilo o Svečnici obilno trave za gosi, 25. sušca pa je bil sneg zapadel in zmrzovalo, in tako ni ovca celo nič na polju dobila, krava pa je vendar v mali-travnu dovelj trave imela, in tudi kmet je bil svoje žitnice do vrha napolnil. lil. V 8U8CU. 24. Svefga Gabriela če zmrzuje, Potlej slana nič več ne škoduje. Leta 1817, 24. sušca je bila slana močno pobelila, pa kolikorkrat je bila poznejše padla, ni škodovala ne trti, ne drugim rastlinjam. In to seje že večkrat naklj učilo. v 25. Kdar je Smarna v postu prav gorko, Tud prihodnje leto bo toplo: Če t’ga dné se trta lahko zruje, Tisto spomlad nič več ne zmrzuje. 11* Leta 1790 je bilo ta dan že vse zeleno, potem prav prijetna spomlad. Do Kresa je bila suša, po tem pa do kimovca obilno dežja. Zima je bila voljna. * * * Sušca živinče ak na travniku nori, Malitravna ga še spet v hlev spodi. če se sušca more že orati, Malitravna mora drevo stati. Ak sušca dolgo sneg leži, To setev prav močno mori. Kolikor krat sušca pa megla stoji, Tolkokrat poleti ploha prigroml. Kdar je sušca že zeléno, ftedko leto je pleméno. Če sušeč prah okrog pometa, Prav dobro letno nam obéta. Sušca prah obvelja, Kakor kepa zlata. Kolkorkrat je v sušcu slana, Tolko dni stoji megla srpana. Kar že sušca zeleni, Se rado še posuši. Če sušeč z glavo ne zmajé, Z repam on pa rad vijé. Ako sušca gromi, Dobra letna sledi. Sušca veliko meglè, Dobro naia letno daje. IV. V malitravnu. 10. Svet’ga Tibureja polje zeléno : Dobra bo letna, zrne jekléno. 24. Kolkor dm so žabe pred svetem Jurjem regljale, Tolko đni po svetem Jurji bojo molčale. Prezgodej toplota : Potlejšna mrzlota. Ak se vrana že o svetem Jurju v žito skrije: Dobra letna! veliko žita! na glas vpije. 30. Dež pred vélikitravnam tisto noč: Pride dobra letna v pomoč. Ji? * * Sušeč suhoten, — Traven mokroten, — Majnik hladan; — Kmet bo s senam, — Žitnim plemenam, — Grozdjem darvan. Malitravna če gromi, Slane več se bati ni. Kolkor bolj zgodej drenuljce cvete, Tolko poprej se srpovi glasé. Ak lepó je drevja cvetje Malitravna zadnje dni, Gorko, zdravo je poletje, Polno sadja dozori. Če češminje brhko cvete Reš rada bogato daje. Kadar murva že brsti, Slane več se bati ni. Malitravna presuho, Ni kmetvavcu kej ljubo, Dež če večkrat prirosi, V srcu ga razveseli. Kakor s’ je že češnjev cvét, Sme se tudi trtni šet’. Malitravnu ne zaupaj, Če je topel, zelen breg; Burja — krivec le zasukaj, Brž je mraz, pobeli sneg. V. V velikitravnu. 1. Ak Trijakov dan dežuje, Dobra letna nasleduje. 12. Če Pankraca solnce peče, Sladko vince v klet poteče. 13. Po svetem Servati Ni mraza se bati. 25. Na svefga Urbana solnce gorko, Obilno bo vina, bode sladko; Če pa ta dan prirosi, Trta le čviček rodi. 25. Kakor je vreme svefga Urbana, Tako bo tudi malisrpana. 25. če je na avetga Urbana lepó, Rado suši se poleti seno. * * * Vélikitravna mokrota: malisrpana suhota. Vćlikitraven moker, rožnicvet pa mlačen, Kmet bo tisto leto žejin ino lačen. (Ker ne bo ne vina, ne kruha dovelj.) Yélikitravna če pogost’ gromi, Kmet se dobre letne veseli. Če je vélikitravna hlad, Tedaj lepa zelenjad, Dobro se pridela vino, Polne žitnice z novino, Tud ledine in sena Sviali polne do vrha. Trte če o polni lun’ cvete, Polne, žlahtne grojzde obrodé. Cvetje hrasta če je krasno, Dobra letna zableši; Ce pa hrast medlo cveti, Bo v shrambah tudi jasno. VI. V rožnicvetu. 1. Je lepo, solnčno vreme tega dné, Se kmetje dohre letne veselé. 8. Ako Šent-Medarda dan dežuje, Štirdeset dni dež še naletuje. 15. Dež o svetem Vidu Ni ječmenu k pridu. 24. Dež na Sent-Janža slabo let’ nareja, Solnce naj se rajši Pratki smeja. 24. Kakor s’ je vreme kresnic, Tako bo tudi ženjic. 27. Ak dežuje svefga Ladislaja, Dež prav dolgo zemljo še napaja. * * * Preveč dežja v rožnicvetu Nič kaj ni po volji kmetu. öe rožnega cveta — solnce pripeka, — Pohlevno deži, — veliko obeta — žita, strdi. Rožnicvet deževen : Vincar tug in reven. Rožnicveta ak nadiža in vihar, Za uljnjakam mil’ zdihuje čebelar. Če je v desyu trtni cvét, Malo teče vina v klet. Trta že v lepem vremenu ocveta, Vina obilno doleneu obeta. VII. V malisrpanu. Drugi dan malisrpana lepo, Tudi še štirdeset dni bo tako. Drugi dan malisrpana grdo, Tudi še štirdeset dni bo mokro. 10. Kakor se kaže vreme ta dan, Tak boje mali- in vélkisrpan. Leta 1785 je bil ta dan dež, in potem skorej vsak dan dež do 30. vélikisrpana, in le malo lepih dni je bilo vmes. — V letu 1789 je bil tudi ta dan dež in za njim je bil dež vsaki dan, če več ne, je saj nekoliko rosilo. 12. Ak je Sent-Marjete dan deževen, Lešnjik tisto leto bo črveven. 22. Svete Magdalene če deži, Dolgo slabo vreme nam preti. 25. Kakor svet’ Jakob dopoldne vremi, Tako bo tud pred Božičem te dni. In popoldanje vreme t’ga dné Ti pobožično vreme pove. 25. Svetega Jakoba jasno Če je nebo, Tud o Božiču bo krasno Kot ribje okó; Oblačno ti priča Odjugo Božiča. 25. Tega dné če dež naliva, Želod se kaj rad skazi, In bečela mal’ dobiva, Tedaj tudi jede ni. 25. Na nebu bela megla tega dné Prihodnjo hudo zimo napové. * * :Jc Pasji dnevi mrzli in deževni Vincarju so res močno teževni. Je tega mesca presuho Ostane grozdje prav drobnó. Včasih le če dež pomoči, D’beli in dobro se vsoči. Mrzel in moker malisrpan Trtnemu sadu močno je v bran. Ta mesec suh’ga če vremena, Jekleno zrnje je ječmena; Obilno če dežuje in gromi, Le pičlo bo ječmena in reži. Okoli 22. dné tega mesca stopi solnce v leva (nebeško znamnje) in pasji dnevi se začnejo. Je tačas lepo vreme, jasno, čisto in prijetno, se smemo dobre letine nadjati, je pa oblačno in deževno, nam slaba preti. V letu 1790 so bile noči celega malisrpana hladne, pa ni bilo nič posebnega ob žetvi, jesen pa je bila vendar le dobra, in voljna zima je na-sledovala. Vlil. V vélikisrpanu. 2. O porcjunkli če vročina, Huda bo prihodnja zima. 10. Svet’ Lorene če jasen, Tud grozd bo strden, In vincar bo glasen, Prijetna jesen. 10. Svetega Lorenca grozdje mehko ; Vincar obeta si vino sladko. 15. Kadar velkišmarna solnce peče, Tedaj dobro vino v sod poteče. 24. Po vremenu svet’ga Jerneja Rada cela jesen se nareja. 24. Šent Jerneja če je slana, Bo gotov še zjala vrana. 29. Dež na svet’ga Janeza glave Rad stori orehe piškave. 31. Kakor zadnji srpan vreml, Tako cela jesen se drži. * * * Srpana sever če zvedri, Treme dolgo še trpi. Solnce srpana Grozdje meči; Z medam navdana Jeda desi. Vélkisrpan kar ne skuha, Kimovec tud ne prekuha. Ta pregovor velja posebno od grozdj; velikisrpanu dobro ne dozori, tudi zmehčalo in zmedelo ne bo. IX. V kimovcu. 1. Tilen oblačen, meglen: Gerda, deževna jesen. Tilna če jasno, gorko: Štir bo še tedne vedro. 21. Ak je svet’ Matevž vedren, Bo prijetna še jesen. 22. Maurica dan če solnce sije, Pozim prav huda sapa brije. 29. Ako svet Mihel dežuje, Yoljno zimo napové; Ce pa nebes razjasnuje, Trde zime se boje. * * * Kadar prve dni kimovca Prav pogosto gromi, K let’ obilno bo tepkovca, In pšenice in reži. Slana pred svetem Mihelam če pada, Tolkokrat k let’ o Terjacih je rada. Sveti Mihel če veliko šišk da, Zgodnja bo zima in veliko snega. O svetem Mihaelu če gromi, Viharjev veliko pozimi buči. Kakor veter o Š Mihelo, Žito svoj bo kup imelo : Bolj ko veter se vzdiguje, Bolj bo kup vtegnil rast’ ; Če pa veter ponehuje, Po ti mer’ bo vtegnil past’. Kakoršno yreme o kimovca mlaji, Takošno celo jesen je najraji. Če elo zgodej se presel’jo ptiči, Hudo čutjo zimo o božiči. X. V kozoprsku. 16. Sveti Gal suhoten oznanuje, De ki letu suša nasleduje. 21. Kakoršno vreme Uršla prinese, Tako se rada zima obnese. * * * Kozoprska če zmrzuje, Pa prosenca odjenjuje. Kozoprska velike vode, Grudna hudi vetrovi bucé. Če nerado pada listje raz drevesa, Je spomlad gesenc veliko in mrčesa. Ak nerado drevje obleti Marsikdo se zime že boji. Ako zgodej listje z drevja pade, So njive rodovitne rade. Listje če zgodej odpade , Sneg potem kmalo zapade. Če blizo debla list obleta, Kam dobro letino obeta. Dež in mraz in sneg začuti ž’vina, Če nerada pašnik zapusti ; De pod snegam travna b’la ledina, Se paseč’ živali škoda zdi. Ko žerjav leti na ptuje, Brž se zima približuje ; Saj to je v Pratki res, Če ravno laž je vmes. XI. V listopadu. 1. Ysi Sveti radi prinesó Kake dni vreme še lepó. 1. Kaka bo zima, vé že pastir, Danes če vseka bukve ivir; Ak je suhoten, — zima bo mila, Če pa mokroten, — trda sledila. 11. Za solncam svetega Martina Kej kmalo pride sneg, zmrzlina; Ce tud ta dan prav dobro greje, Tri dni se babje leto šteje. 11. Svet’ Martin oblačen al’ meglen, Pride zima voljna kot jesen. 11. Dež svetga Martina Potem pa zmrzlina, Pozebe ozmina, Nastopi dragina. 22. Svete Cecil’je če hudo gromi, Dost pridelka k letu kmet dobi. 24. Kakoršno vreme je svet’ga Joana, Tako pozimi, posebno svečana. 25. Svete Katarine dan ne laže v Ce po seb prosenca vreme kaže. 26. Kakoršen svetega Konrada dan, Takošen bo tudi skor celi svečan. Listopada zmrzlina, Je svečana ne bo ; Listopada južnina ; Bo svečana zmrzló. XII. V grudnu. 24. Jasno in svetlo če sveti večer, Letna prav dobra se rada primer’ Sveti večer če oblačno, temno, Žita bo prazno ki letu gumno. 25. O božiču za steno, O veliki noči za pečjo. 26. Sveti dan vetrovno, K let’ bo sadje polno. 27. Če otroc’ nedolžni so oblačni, K letu ti ne bojo kruba lačni. * * * Dež in veter pred božičem Koplje jamo rad merličem. Polna luna bliz’ božiča Južno zimo nam zapriča. Kolkor bliže božič mlaja, Tolko huji mraz prihaja. O božiču zeleno, O veliki noči sneženo. Ak se grudna bliska in gromi, Drugo leto yetrov dost buči. Se zmrzlina grudna ne otaja, Se prosenca hujši mraz nastaja. Kadar začne dan se povračati, Jeme tud mrzlejši prihajati. Od božiča do svetih treh Kraljev Če nastaja gosta megla, Bo veliko nevarnih bodljajev In še družili bolezen doma. Desi tud pred božičem deži, Ne poškodje ozimne reži; Če po božiču je dež, Spridi ozimna se rež. Če zmrzlo zemljo sneg zapade, Snopja bode velike sklade. Grudna suh veter če piska, Je po navadi Suho spomladi, Suša poleti pritiska. Pregovori po nekterih posebnih dneh in prestopnih praznikih v letu. v*v ^ Ce se pust na solncu greje, Letna se med dobre šteje. Kakor vreme pepelnice kaže, Tako tudi celi post se skaže. Lepo vreme cvetne nedelje Rodovitno letno pripelje, Velki petek če dežuje, Suho leto nasleduje. O veliki noči če deži, Kosec suhe bilke le kosi. Lepo vreme o veliki noči, Dobra letna že tedaj napoči. Lepo vreme praznik Nebohodä, Potem dosti klaje, da se proda Če pa tega dné rosi, Je še za potrebo ni. Ako je jasno sveto Telo Letna bo dobra, vino sladko. Znamenja, iz kterih se na prihodnje vreme z nekoliko gotovostjo sklepati da. Veliko je znamenj , iz kterih se sicer ne prav gotovo, vendar le z nekoliko gotovostjo trditi da, kakošno da bo prihodnje vreme, in te znamenja prihodnega vremena se kažejo ali na človeku, ali na živalih, ali na zeljših, ali na ognji i. t. d. Le nektere teh znamenj vre-menosti hočem tukaj popisati. i. Znamenja vremena na človeku. Slabo, mokro vreme se napoveduje, kadar stare, nekdaj zlomljene, pa zopet zaceljene kosti, spahnjeni udje, zaceljene rane, kurje oči, ozebline boleti začnd, ali pa druge bolečine na životu bolj kot sicer bolé. Ce se bolečine v glavi in trganje v udih, postavim v rokah, kolenih i. t. d. ponové, ali pa bolj, kakor druge čase, bolé. Ce se človeku koža na rokah zlo posuši, ustnice ali žnabli razpokajo ; ali če je zdrav človek nekako len, čmeren in zamrljiv, temnega obraza in se mu nič kaj ne poljubi; rad pride vihar, posebno pa grom poleti. Neboglen ali bolehen človek pa, ki je slabih občutnic in pikre natore, skoraj zmiraj vremenik v sebi nosi, po kterem spoznava, da se bo kmalo vreme spremenilo. II. Znamenja vremenosti na živalih. 1. Na domačih živalih. Slabo vreme, dež ali sneg i. t. d. se bliža, če ovcé in koze nenavadnje skačejo in se trkajo ; če se zgodaj in urno past podajo in domtì gredé po travi segajo, in se zvečer prav nerade iz pašnika odgnati dajo. Če osli rigajo, ušesa višejo in otresajo. če se krave, \ oli, konji i. t. d. muham, ki jih močno pikajo, branijo in bezljajo. Če goveja živina glavo kviško vzdiguje, zrak v sé vleče in se okrog gobca liže, in mukaje k domu hiti. če so svinje prav nemirne, krulijo in rijejo, če psi travo žrejo in jo spet izkozlajo. Če mačke svoje glave s sprednjimi tacami, posebno nad ušesmi praskajo in se po životu ližejo. Silno uro in gromenje goveja živina začuti, če po zraku hlepi, z razširjenimi nosnicami nad seboj duha ali voha, na paši z zavihanem repam skače, z nogami ali pa z rogmi zemljo koplje, si noge liže in mukaje proti hlevu leti ; telice in jenice pa bezljajo, kakor da bi bile zdivjale, in se med konje in druge večji živino pomešajo. Ovce so prav nemirne in se trkajo. Svinje razmetavajo gnoj, senó in slamo. 2. Na zverinah. Hudo vreme se napoveduje, če se jeleni bijejo in med saboj sujejo. če volkovi tulijo, lesice lajajo in do vasi blizo hiš prihajajo, če zajci iz visoke trave in dorašenega žita v take kraje zbežč, kamor na nje deževati ne more. Če jež pred svojim gnjezdam luknjo zamaši. Če krt več krtin in bolj visokih narije , kakor druge krati, če miši na glas cvilijo in sèmtertjè letajo, če blizo tal v stogih, kozolcih, ostrvih i. t. d. gnjezda narejajo, tedaj prihodnjo zimo malo snega začutijo, če se pa visoko vgnjezdijo, tudi visok sneg zapade. 3. Na domači kuretnini. Petelinovo petje o nenavadnih časih ozna-nuje sploh spremenljivo vreme, ravno tako tudi, če se kokoši s svojimi kremplji okrog glave drg-ljajo, ter z kljuni si perje snažijo in gladijo, in nekako žalostne pohajajo. Grlice ob nenavadnih časih z nekako spremenjenem glasam grulijo. Dolgo časa dežuje, če stare kokoši precej, ko deževati začne, pod streho ne zbežč; če se koklja s svojemi pišeti precej, ko začne dež iti, v kurnjek spravi, zjutraj pa nerada iz njega grč. Gosi gagajo, kričaje zobat gredč, se za jed trgajo, ali pa proti vodi letč. Golobje prav pozno in v trumah v golobnjake pridejo. Pavi ponoči pogosto in glasno kričč. 4. Na ptičih. K dežju se pripravlja, če sova v lepem vremenu vpije. Če žrjavi, divje gosi, postojne in drugi roparski ptiči v lepem vremenu močno kričijo in v krogih letajo, če se vranovi ali krokarji po drevji obešajo in s perutmi trepetajo, če vrane proti večeru v trumah sèmtertjè letajo in krokajo. Če kavke po strehah sede in s perutmi trepečejo, kakor da bi kaj iskale.v Če kavke in srake zjutraj močno vpijejo, če se povodni ptici kopljejo, oberajo in po vodi ali tudi ob vodi frefetajo. Če lastovke tako nizko nad vodo aliv zemljo letajo, da se je s perutmi dotikajo. Če vrabci in drugi ptiči zlo čivkajo, ali pa se v prahu kopljejo. Če ščinkovci pred solnč-nem zahodam ščinkajo. če žolna ropotä in močno kriči. Češe tašica v duplje in v podstrešje skrivä. Če povodni ptiči svojo navadno vodo zapusté in se poleg nje oberajo. Če tudi drugi ptiči svoje perje snažijo in gladijo, če pavček (stržek, kraljic) okrog poldne po ploteh skaklja in poje, je drugo jutro mraz, slana, ali pa še zmrzuje. Ptiči pa tudi lepo vreme oznanujejo. Krokarji zijajo proti solncu, zjutraj na drevji čepč, se šopirijo in svoje peruti raztegujejo. Tudi v trumah takorekoč igraje sèmtrtjè na visokem letajo in veselo ^svoj glas ženč. Postovke letajo in leteče igrajo. Škrjanci in lastovke visoko letajo. Slavec zunaj navadnega časa veselo pre-péva. Sova zvečer v dežji vpije. Vrabci veselo čivkajo, še preden se vihar vleže. Povodni kos razteguje pri kraju vode proti solncu svoje peruti. Drugi povodnji ptiči zapusté breg, in leté zopet proti jezeram in morju. 5. Na druzih živalih. Slabo vreme nastopi, če zelene žabice na drevji močno regljajo, če obadi, brenceljni, komarji in druge muhe, kakor tudi bolhe hudo pikajo, če čebelje daleč ne leté in se do časa vrnejo. Če mravlje prav pridno delajo, pa tudi če delati nehajo in v svoje jame zlezejo. Če oni dolgi polži brez lupine na dan prilezejo. Če mačeradi v breg lezejo. Če ribe pri vrhu vode plavajo in še iz nje poskakujejo. Lepo vreme se bliža, če se topirji (sle-pirji, matopirji) zvečer obilno spreletavajo, če se mušice po solnčnem zahodu v krogih vrtč. kakor da bi se med saboj igrale. Če murčiki iz živinskega klatja prilezejo, in po voznih potih okrog švigajo. Če^ zelene žabice v možirji zvečer močno regljajo. Če se čebele pozno domu vrnejo. Če oni polž brez lupine iz brega pod se leze. Če se kresnice ponoči bolj kot druge krati svetijo. 6. Pajek, poseben oznanjevavec vremena. Pajki so trojnega plemena. Eni le od spomladi do kozoprska okrogle pajčevine predejo, v kteri si muhe in druge mrčese v živeš lovč ; ko pa mrzlota nastopi in si nič več živeža dobiti ne morejo, se v svoje kote zarijejo in ondi brez živeža prezimijo. Te vrste pajki, kterem se križasti pajki prištevajo, nam tedaj le v poletnem času vreme oznanujejo. Kadar mladi križasti pajki iz svojihv gnjezd prilezejo, se bliža gorkata spomladi, če tega plemena pajki zvečer presti prenehajo in v svoje kotiče zlezejo, drugi dan dežuje. Zadnji deževni dan začne spridama pajčevno presti, ker pričakuje, da bo naslednji dan lepo vreme, in se bo veliko muh in druzih mrčesov v razširjeno in dobro spredeno pajčevno lovilo. Če pa staro pajčevino zapusti, in jo v drugem kraji presti začne ; se veter spremeni, in drugi dan od tis- tega kraja perpiše, koder je novo pajčevno delati pričel. Če silna ura prigromi, nekoliko ur pred svojo mrežico zapusti ; če jo pa večidel v sé po-snuje, dolgo časa dežuje, kakor tudi takrat, če celò ne prede in se nikjer viditi ne dà. Če le malo pajkov na dan prileze in le majhne pajčevine predejo, tedaj nestanovitno vreme čutijo. Kadar pa v dežji dolge niti navlečejo in prav urno predejo, se bo kmali razjasnilo, in bo dolgo lepo vreme ostalo ; ravno tako tudi takrat, če v lepem vremenu počasi in poredoma predejo, ali s skrčenimi nogami v sredi pajčevine mirno sedè, je stanovitno lepega vremena pričakovati. Drugega plemena pajki so hišni, ki v kotih zidov, sten, oken i. t. d. čolnu podobne pajčevine predejo in si v zadnjem koncu okroglo votlinico spredejo, v ktero se skrivat hodijo. Ti pajki imajo to spredbo pred križastimi , ker vse leto, tudi pozimi, pajčevine predejo, in jih tudi ob tem času ogledovati zamoremo. Hišni pajki lepo vreme začutijo, če iz svojih spredenih votlin prilezejo; dolgo časa je lepo, če glavo in noge iz votlinice molé, in dalje ko od votlinice gredó, tolikanj delj tudi lepo ostane. Včasih tudi ponoči predejo, ter staro pajčevino s novo razširjajo, tedaj se je kacih 12 ali 14 dni lepega vremena nadjati, in to tolikanj bolj gotovo, če tudi tačas jajčke zneslo, kar se v gorkih letinah po sedemkrat zgodi. Če se pa z glavo v votlinico obrnejo in iz nje namest glave zadnjico kažejo, potem gotovo dežuje, in sicer tako dolgo, dokler se okrog ne obrnejo. Ako siy veliko živeža naberó, tudi dolgo časa dežuje. Ce blizo peci pajčevino spredejo, hud mraz nasledova ; če pa blizo oken, od juga potegne. Mrzlota pozimi nastaja, če urno nove pajčevine predejo, ali pa eno nad drugo narejajo ; one vrste pajki pa, ki ne predejo, si spridam že spredenih išejo in se jih polasté. Po tacih znamenjih nad pajki po navadi v 9 ali 12 dneh mraz in zmrzlina nastopi. Opomniti je še, da nekteri pajki le bližnjo, drugi pa daljno spremenljivost vremena napovedujejo. Mladi pajki oznanujejo vremenost prihodnjega dneva, odrašeni tri dni pred, véliki kotni ali hišni pajki devet dni pred, véliki križasti pajki še celò 14 din pred. Da se z večji gotovostjo na prihodnjo vremenost sklene, je treba več pajkov ogledovati. 7. Pijavka, posebna oznanjevavka vremena. Da se pijavke zdrave ohranijo, se denejo v kako z vodo (toda ne prav do vrha) napolnjeno posodo. Na dno posode se dene nekoliko belega peska ali pa mahu, in le malo pijavk va-njo. Pijavke se le zkozi potne luknjice očedijo, in ta sokrovca, ki jo izpoté, se zunaj njih života v podobi kože prime. Ta izpotena sokrovca bi kmalo njih potne luknjice zamašila in jih umorila, ako bi v posodi peska ali pa mahu ne bilo, ob kterem se drgnejo in kože znebijo, ki potem pri vrhu vode plava. Posoda se s kakem prebodenem mehurjem, da zunanji zrak do njih more, pokrije. Vsak teden se jim druge vode dà, tode ne srne bolj mrzla biti od one, v kteri so pred bile. Ce pijavke na dno posode raztegnjene ali pa zvite leže ; to kaže poleti jasno lepo vreme, po zimi pa suho mrzloto. So pa bolj pri vrhu vode, tedaj bo poleti dež, pozimi pa sneg v 24 urah. Ce hitro sèmtertjè plavajo, to pomeni veter, in malokdaj se pred umerijo, dokler ni veter silne močan postal. Kadar so pa na vrhu vode in se nekako grbijo in stresajo, to kaže, da zlo trpé, in se k silni uri pripravlja. 8. Zelena žabica, posebna oznanjevavka vremena. Je neko pleme ali vrsta žabic, ki se rade na zeleno drevje spravijo in ondi močno reglajo. Tudi te žabice vreme prerokujejo. Ohranijo se v kaki steklini (glaževnati) posodi s širokem pa s prtam ovitem vratam, na dno posode se dene nekoliko peska z vodo in malo zelenega perja, ali pa trave, tudi se va-njo pokonci postavi količ ali pa lojtrca iz lesa, po kteri žabica gori in doli leziti more. Za živeš se ji dà v mleko omočenega kruha, zrezljanega mesa, nar rajši pa ševmuhe ima. Ce se žabica na dnu posode znajde, včasih regljà in se milo drži, potem kmalo dež nasle-dva ; če pa, tudi v deževnem vremenu, kviško zleze in se veselo drži, smeš z gotovostjo jasnega in suhega vremena pričakovati. lil. Znamenja vremenosti na druzih rečeh. 1. Na zeljšu. So nektere zeljša in cvetlice, ktere so zastran vremena grozno občutjlive, ker svoje perje ali pa svoj cvet skupaj stisnejo, in takorekoč svoje glavice zaprejo, kadar se k dežju pripravlja. Deteljno steblo bolj pokonci stoji, perjiče se proti tlam obesi, ali pa se celo zapre. Ce kislja deteljca svoje perjiče raztegne, se kmalo zvedri; če jih pa pobesi, se je mrzlega in deževnega vremena bati. Kurje čevca se ob lepem vremenu zjutraj ob 9 vzdigujejo, zeljša svoje perje raztegnejo in cvetlice se razpihnejo. Ce podlesk že kimovca cvete, se zgodnja in trdna zima približuje ; če pa še le konec kozoprska, je po navadi zima pozna in voljna. Ce breza v jeseni pozno obleti, nastopi trda zima. 2. Na kamnji. K dežju se ravnd, če se nekterega plemena kamnje potiti ali mokro prihajati začne. Ravno tako tudi, če zidovje v hišah mčči; če iz dimnikov saje padajo, ali z njih kaplja i. t. d. 3. Na vodah. Nektere jezera in druge vode šumč in me-hurčiki iz njih poganjajo, in se penijo, kadar se k dežju pripravlja. Natomi vzrok tega je : Ob času kadar se k dežju ravnä, se zunanji zrak polajša inraztanjša; zrak pa ima tako lastnost, da se povsod enakomerno raztegva ; če se tedaj zunanji zrak ob času dežja polajša in raztanjša, se oni zrak v vodi kviško raztegovati in vzdigovati, prav za prav iz vode vreti začne ; zato se tedaj voda peni, mehurje dela, šumi, kalna ali motna postaja in kakor da. bi vrela in kipela, ker zrak iz nje kviško hiti, in tako dolgo iz nje vrè in se raztegva, dokler ni z onem zrakam nad vodo enakomerno raztegnjen. Nekteri studenci, vodnjaki, majhni potoki in hudourniki se usušč, kterih voda se v majhnih našem oččm nevidljivih kapljicah v zračje vzdigne, in nje kapljice se v megle in oblake spreminé, spopadejo in zgostč, potem pa v kapljah na zemljo padajo, to je, dež gre. In če zlo in dolgo časa dežuje, vode pa se vendar le ne narašajo, je znamenje, da ho še dalje deževalo, ker megle in oblaki vodo popijejo in jo v podobi dežja zopet na zemljo dajo. 4. Na ognji. Dež se napoveduje, če sveče in druge sve-tilnice ali lampice temno gorijo in pokajo ; če se okrog luči neka blišoba kot mavrica nareja; če je poldnevi plamen črn viditi in se otrinjki gobi enaki delajo; če se ogenj ne dà rad vkresati, prižgati, zakuriti ali zanetiti ; če poka in bledo gori ; če med ostejami, na ponvah, kotlih in piskrih veliko isker obvisi in teli, če se po kuhnjah i. t. d. kadi. 5. Na vremeniku. Vremenik je umetno narejena, z živim sre-bram nalita, steklena ali glaževnata, precej dolga cev, v kteri živo srebro shranjeno stoji, in v nji ali nekoliko vstaja ali pa pada, kakor si je že vreme, ali zunanji zrak va-nj pritiska. Bolj ko je zrak suh, bolj se tudi raztegne, bolj tudi na srebro v cevi pritiska, in če bolj va-nj pritiska, bolj se tudi v cevi vzdiguje, in ravno to, če se živo srebro v cevi vzdiguje ali vstaja, po- meni, da je zrak suh, tedaj tudi lepo vreme. Nasproti pa bolj ko je zrak vlažen (fajhten) in mokroten, manj se raztegva, toraj tudi manjši njegov pritisek na srebro v cevi, zato takrat srebro v cevi pada, in mokroto, v zraku po-meni tedaj tudi deževno vreme. IV. Gotove znamenja vremenosti. 1. Mokro vreme ali dež se napoveduje : v Ce je zrak obilno z mokroto napit. Da ima zrak veliko mokrote v sebi, se pa kaže, če strune na goslih odjenjujejo, zidovi močijo , se kamnje poti, lesnlna napnè, sol mokra postane, z dimnikov kaplja i. t. d. Ce so daljni gojzdi ali boršti blizo in temnovišnjeve barve viditi. Ce se zvezde prav svetlo lesketajo in migljajo, in se tudi take vidijo, kterih sicer na nebu viditi ni. Ce sta solnce in luna, kadar izhajata, prav velika viditi. Ce je jutranja zarja zlo rudečezago-rela ognju enaka. Ce zvečer solnčni žarki v debelih in črnih oblakih stojé. Če je solnce, ko izhaja, bledo in ima belkast obroč okrog sebe. Če se nebo omreži, solnce zmed oblakov močno pripeka in je soparno. Ce o svetem Janezu Krstniku jug vleče, skoraj vsak dan dežuje. Ce se zjutraj megla vzdiguje, ali bolje reči, če se od spod proti zgor nareja, to kaže, da je zrak obilno z mokroto napolnjen, toraj tudi oblačno. Če po lepem vremenu vrhovi visokih gora klobuk dobe, to je, če jih oblak pokriva, če se nebo po jasnem vremenu s tankimi, belkastimi oblaki omreži. Siv oblak, ki se poleti v soparčnem vremenu, na sicer jasnem nebu prikaže, večidel silno uro napoveduje. Če je luna temna, bleda ali pepelnata viditi, če je s krogam obdana, ali če druge lune krog sebe ima. Če megla pred soln-čnem izbodam vstaja, se kot oblak pod nebam razširja, rada že zvečer kot dež na zemljo pada. 2. Suhega, vedrega vremena je pričakovati : če se nebo, kjer solnce zahaja, zvečer lepo zlatorumeno žari, ravno tako tudi zjutraj, kjer izhaja. Če se tanki oblaki še pred solnčnem izhodam razkropč. če se okrog solnca ,y kadar izhaja ali zahaja, tanka meglica kaže. če nad jezeri, rekami, travniki i. t. d. megla stoji. Če je luna čista, če je rimska cesta čista in polna zvezd viditi. Če se zvezde lepo lesketajo. Ce so vrhovi gora oblakov in megle prosti. Ce zjutraj megla k tlam pada in ne vstaja kviško. Če od solnčnega izhoda veter vleče in ondi ni oblakov viditi. Ce se nebo zmed nakopičenih, čisti svetli volni enacih oblakov živo plavo kaže. če obilno rose pada. Če solnce bolj rudeče in čisto kot sicer zahaja, ali pa če je luna prav močno čista in bela, potem nasledva zimski mraz. — ——laskaš«-’------ Opravila za vsaki mesec. •% I. V prosencu. Dimniki so od vsakdanje kurjave sajasti ; toraj se mora vsako saboto pred pečjo, in dimnik pa nar manj vsaki šesti teden z brezovo metlo dobro omesti. Zidani dimniki se lahko ometejo, če se majhen smrekov vrh za vrv priveže in po dimniku gori in doli vlači ali pa brezova metla na drog dobro naveže in z njo po dimniku gori in doli drgne. Če se pa z jelovem lesam, kteri več saj napravi, kuri, se mora tudi bolj pogosto dimnik omčtati, kakor tam kjer s trdem lesam kurijo. Pepél naj se v tistih krajih spravlja in hrani, kteri so pred ognjem bolj varni, pa ne v lesenih posodah. — Zdaj se tudi od zaklane živine loj topi, sveče delajo, in v srednje toplih shrambah obesijo, da se od mraza ne razpokajo. — Dober saninec (smučar) te opominja, da si derv na sanéh (smučah) za celo leto navoziš. Na ravnem se z vožnjo veliko zasluži, toraj je zdaj čas z vozam ali sanmi na cesti denar služiti. — Pitana žival se zavolj velikega mraza več ne redi : tedaj se zakolje, in suho meso za poletje pripravi. — Kruh, mleko, sadje, vino in druge take reči vari pred zmrzlino. Tkavec in predica v veliko krajih celò malo spanja vžijeta, tkavec urno tke, predica pa veselo prede. Ovcam se jelševi vejniki (butarice), ki jim na Notranjskem frodelj pravijo, pokladajo, ktere od tega ne jedó, so na pljučih, ali jetrih bolne in se morajo od zdravih odločiti. Dobro posušenega ovsa in konopelj se kokošam posiple, da raji nesó. Ako je lepo kopno vreme, pusti čebele letati, da se spraše. — Na ribnikih skrbno led prebijaj , 'da se ribe pod ledam ne zadušč. Gnoj iz hlevov pogusto kidaj, da od gnjusobe živina ne boleha. Podgane in miši, ki pred ko na spomlad mlade imajo, polovi. — Gorko se drži, da se ne prehladiš in kašlja ali druge prsne bolezni ne dobiš. — Mlado sadno drevje in čepe pred zajcam varovaj. — Žganega vina, naj bo kakoršno hoče, na popotvanji nikdar ne pij, ker v mrazu in na poti lahko zmrzneš. Sirovo vino greje ; žgano vselej peče in sušf, in človek, ki ga pije, je zaspan; toraj prav lahko na mrazu zaspi in se več ne zbudi. n. V svečanu. Cez zimo hranjeno sadje večkrat preglej, in gnjilo sproti odberi. — Kokoši začnejo nesti, toraj jim nove gnjezda napravi in stare posnaži. Tako skrb tudi za drugo perotno žival imej. Starih dober nauk je: Dober gospodar mora o svečnici še polovico klaje na skednji imeti. Velikokrat zima dolgo razsaja, če se prvo polovico zime živini obilno poklada, mora na spomlad dobro rejena živina stradati. Glej na družino, da se preobilno živini ne poklada, da ti ne bo pozneje klaje primankovalo, Da bodo kokoši rade nesle, jih z ječmenam pasi; da bodo rade valile, jim daj kuhanih konopelj. — V tem mescu vrženi prešiči so za pleme nar boljši ; in da bojo svinje dobro dojile, jih moraš tako pasti, kakor se za klanje pitajo. Siradke jim celo nič ne daj, mleka pa le po malim, sicer mladiči drisko dobé. Kadar prešičke odstaviš, jih v začetku z graham in ječmenam včasih pasi. — Yrbe in jag-nete ali topole obsekaj. — Mravljiša v mokrem mrazu z lopato razmeči ali pa z bétam potolci. — Zgodnjo zelenjavo v gredi s slamo na večer pokri, da slana in mraz na njo ne pade. Kapus sej na grede, ki si jih v jeseni s kurjekam potresel. Če je kopno, sej v kuhinskem vrtu peteršilj , špinačo, retkev, korenje, čebulo, repo, grah, i. t. d. Drevje obreži in obsekaj. Sadne pečke vsadi. V osušnih dnevih mlado drevje presadi, pa ne v mokrih in mrzlih, tudi jih z mokro prstjo ne oblagaj. Čebele lepo osnaži, in jih na tisti kraj postavi, kjer jih boš oez leto imel. IH. V sušen. Na polji njive za jaro setvo, vsako po nje lastni šegi pripravi ; iz luž in ulic blato na njive vözi, tako blato tudi dobro stori na pešenih vrtih in travnikih ; žive meje zasadi. Nar hitrejše zraste živa meja, če iz vrbovih ali jagnetovih vej kole enega proti drugemu križem zasadiš ; da se pri sajenji ne obelijo, moraš z železnem kolam luknje narediti, in sajence s prstjo dobro zasuti. V nekterih krajih so žive meje škodljive, ker žitu senco delajo, in se v njih miši in tiči rede, tudi prostor povzamejo, tam se morajo plotovi narediti. — Peso sej, zimski kapus presadi, da boš zgodaj za kuho zelne glave imel. Ako je bilo lani drevje polno sadja, se mora letos več cepiti, ker se letaš drevje debeli, boljša in manj rodi, bodo tedaj čepovi dobro rastli ; čepe vzemi od dreves, ktere že nar manj deset let rodé, pa ne od mlajših. Prekošatem drevesam nepotrebne veje od spodaj gori odžagaj ; da se lepši zaližejo in zarastejo. Yeliko gospodarjev sicer smreke, jagnete (topole) in vrbe obsekujejo, kar je tudi hvale vredno ; sadno drevje pa vnemar pusté ; suheh ali od snega polomnjenih vej ne otrebijo, gosenčnih mehov ne poberejo, krivega ne poravnajo, mladih čepov sproti ne cepijo. Koliko sadja bi lahko naša dežela pridelala, ako bi povsod taki skrbni in pridni gospodarji bili, kakor so nekteri, ki za sadno drevje skrb imajo, in si toliko sadja pridelajo, da ga imajo dosti za domačo potrebo, in še lepe denarje za-nj dobé. — Tkavec mora vso prejo potkati, pred ko se be-lenje začne. V več krajih pred belijo, kakor sneg skopni in odleže. — Latvice in druge posode za mleko pripravi; spomladanjska mlečna obilnost se bliža. Pišeta tega mesca so za pleme dobre in tudi jih gospodinja lahko in drago prodà. IY. V malitraYnu. Kadar drevje cvete, je platno in prejo beliti narboljši čas. Ako je kaj od prtnine madeže dobilo, naj se beliti dene, solnce madeže izvzame. Zdaj je brezje za metle nar boljši, dokler še zelenja ne požene, tedaj se z metlami zdaj preskrbi. — Mavrohi (smrčki) po prvem dežji za snegam rastejo; zapovej,,da jih otroci naberajo. — Vrtnine, kreša, bobovnik, motavilec in druge spomladanje prvine so zdrave, in čez zimo its nabrano pušobo iz želodca trebijo. — Travnike z brano prevleci, da mah potrgaš; jih s pepe-lam in senenim drobovjem potresi. Pepól mah mori, seneno drobovje travno seme zaseje. — Buče, kumare, dinje vsadi, in gléj de bodo peske od predlani. Poglaviten nauk, kterega so že pisarji pred 2500 leti iz skušnje priporočali, je : da vsako poljsko ali vrtno seme ima vsaj lansko ali pa predlansko biti, zatorej jesen nikoli letaš pridelane reži ali pšenice ne sej, ampak lansko. Vrtne semena so predlanske nar-boljši. — Krompir zasadi, je zdrava jéd, in je rodoviten. O da bi le ne gnjil ! ! — Noben gnoj ni tako stanoviten in dober, kakor od stolčenih kosti, rogov, ali od usnja in kvedrov, kar čevljarjem ostane. Ta gnoj saj gredam privoši, če ga za njive ni dosti. Bolhe na sadežu s pepe-lam, s stolčenem ogljem in čreslam potresi. Ovcé ostriži; za mlade jagneta skrb imčj ; goveji živini, kadar se goli, dobro strezi. — Mlade koprive poparjene in razsekane med otrobmi koko-šam jesti daj, bodo rajši nesle, mladih kopriv nasuši, da jih boš pozimi včasih kokošam popariti mogel; mlad hmelj skuhan, z oljarn in jesi-ham zabéljen, je zdrava jéd, in čisti kri. — Kakor hitro murva ozeleni, se mraza nič več bati ni, V. V TélikitraYim. Dokler ni po skopnjenim snegu še dež paše opral, ne spusti nobene živine na pašo. — Mlade čepove pred živino, mravljinci in bolhami varuj. Mravljinci ne morejo na drevó lesti, če smrekovo kožo tako okoli debla privčžeš, da je zgorej trdno privezana, zdolej pa od debla stoji, kakor da bi streha okoli njega bila, in jo znotrej s tičjim limam pomaži, čez lim mravlje ne morejo iti, smrekova koža pa obvarje, da dež lima ne spere. — Zdaj se vsa natora pomladi, vse je veselo ; tedaj veselo in pridno kmetovaj, ceste in poti popravi, in čisti spomladanji dobri zrak vži-vaj. Mlademu drevju ne prikaži več gnoja; travo okoli drevja trebi; v suši nekoliko od debla preč vode prilivaj. — Čebulno in koreninino seme v gnojnici namoči, pred ko ga seješ, bo lepši pognalo. — Zdaj je nar boljši čas za perilo tanke prtnine, ktera se ob praznikih nosi ; tudi oblačila, ki so se od močernosti pozimi nategnile, presušiti. Yolnate oblačila se morajo večkrat čez leto zavolj molov stepsti, presušiti, in ne na presuhem kraju hraniti. — Maslo tega mesca je nar boljši, nar stanovitniši, za zimo ga prihrani. Raki so od zdaj do mališmarna nar boljši in zelò debeli, pa tudi zdrava jéd. Lansko sadje, kdor ga še ima, ga mora vsaki dan pregledati in prebrati, in gnjilo odločiti. Kadar rež cvete, kurja žival rada piko dobi. Pika izvira večidel od pomanjkanja živeža in nečedne vode, in napada naj raje mlado kuretnino, pa tudi stareji ne prizanese. Če ima pišče piko, se spozna iz tega, ker noče zobati, ali prav za prav ne more ; žalostno je in hripavo poje, večkrat pozija, kakor bi ne moglo sopsti ; z glavo večkrat stresne, kakor da bi hotlo » kihniti, jezik je vmazan, rumen, na koncu se mu pa neka bela in trda rožena kožica (pika) napravi. — Ozdravlja se pa, če se s šivanko ali oj-strim nožam ta kožica z jezička sname ; rana se potem z jesiham spere, in frišnim putram namaže. Na to se pisce zapre v kurnjek ali kam drugam, indaje se mu več dni le samo namočenih otrobov jesti. VI. V rožnicvetu. Zidovi se zdaj narbolj sušč ; zato se morajo zdaj nove peči postaviti, stare preložiti, zidati, beliti. Staro seno in slamo deni posebej, in nar popred pokladaj ; zakaj nova mrva ali piča konjem do sv. Mihela celò malo tekne. Plevel posuši in ga za zimsko klajo prihrani. — Maslo tega mesca je še stanovitno in se dd hraniti ; kar se ga pa v visokih planinah dobi, je nar boljše in nar stanovitniše. Malence ali moline, jagode in češnje so prav zdrava jed. — Nauk za celo leto je: da se zrelo sadje kak lep dan zjutrej, pred ko solnce roso osuši, obere ali otrese, in na slamo razloženo na hladnem kraju hrani ; v hiši, ali kjer koli ljudje spe in prebivajo, ne sme ne sadje, ne kuha ležati; od tega glava boli, prsi oslabé, in je sploh zavoljo močnega duha in vlažnosti nezdravo. Priložen čas je, jezove popravlati ; kaste in koše narejati in vodo odvračati, endivjo, solato, zimsko redkev sejati, zidati, drevesa, ktere si slabo pomagajo, z ovčjem ali kravjem starem gnojam obložiti ; zelni sadež med sv. Primožem, celò do svetega Petra saditi. — Poleti imajo vse živali mrzle želodce in trebuhe, pozimi pa gorke, zato se jim ne smé naglo kaj mrzlega jesti in piti dajati. Neumni le po občutenji svojega grla delajo, in hočejo na enkrat žejo ogasiti, kadar do prav mrzlega studenca pridejo. Oni poleti mrzli želodec prekalé, kakor da bi razbeljeno železo v vodo vtaknili, kri ostekli, in luknice, skozi ktere pot gré, se nanaglo-ma zatisnejo ; tako se v njih vse zblodi in zmeša. — Od tod so kašlji, mrzlice, jetrne, plučne in druge bolezni in jetike. Pred ko piješ, se počasi ohladi, usta z vodo speri, roke v vodi vmij, in tako po-malem, s prenehanjem pij, ti bo k zdravju teknilo. VIL V malisrpanu. Zdaj so dnevi velikega dela, vse se na enkrat s kupam gnjete: košnja, žčtev, oranje, setev; in vendar se morejo tudi druge manjši opravila zraven teh dopolniti : Zelne in vrtne zeliša se okopljejo in s prstjo osujejo ; na travnike se po seneni košnji včasih voda spuša ; prešiče je treba varvati, da land ne jedo, to je za nje strup ; žebeta se le v hladu na pašo spustč, kadar je solnce visoko, se konji in krave v hleve vženejo. Kumare sevjesi-hu za zimo shranijo. V toplih dnevih se je treba vina bolj zdržati ; in po malim zavolj slabosti želodca jesti; človek poleti shujša, vročina ga zmd-mi. Ob deževnih dnevih se lan ruje in refljä. Pred kakor lan zagrneš, ga v suši v vodi namoči, se lepši ostroji (usmaga) ; tako tudi konoplje en dan v vodi namakaj. Češenj, višenj, rudečega grozdjiča za zimo nasuši. Golobov, pišet, kokoš dobro varuj, ker zdaj jastreb svojim mladim silno živeža iše. Tudi kuna in dihur zdaj mlade imata, zato perutnino dobro občuvaj in ponoči trdno zapčraj. Posli so od težkega dela trudni, daj jim boljši jesti in piti, vsaj jesiha med vodo jim zmešaj, če druzega nimaš, de ne bodo preveč same vode žlempali. Glej, da dekle ne zaspé, kadar molzejo ; in da hlapci konjem tudi ponoči klaje vržejo. V planinah zdaj ni snega in muh, in je obilno trave, zato se živina tam lepd redi. Repo grč sejati, in konec mesca pleti. Vin. V véliki srpanu. Oblačila in postelje zopet presuši. Suknje in volnate oblačila s šibo stepi in izpraši, da molove gnjezda izpadejo. To delo se nar bolj v senci stori; solnce zvalenju molov pripomore. Vodnjaki in vodotoči se osnažijo, iztrebijo in popravijo. Pred ko se globoka Šterna trebi, se mora prižgana luč na vrvici va-njo spustiti ; če v Šterni luč ugasne, je znamenje, da je nezdrav hlap v nji in pri trebljenji se mora en mernik soli va-njo vsuti, da hlap ali puh in duh popravi in vodo zboljša. Kurje jajca tega in prihodnjega mesca so nar stanovitniše ; zato se morajo za zimo v hladnih shrambah, v pepčlu, suhem pesku, v prosu ali pa v otrobih hraniti. — Če je potreba zdaj omlačeno žito v mlin dati, posuši ga popred dobro, sicer kruh rad plesnije, inje nezdrav. — Popolnoma zrelo sadje je zdravo, nezrelo je silno škodljivo. Iz nezrelega sadja, ktero prezgodaj z drevja pada, se znd žgano vino narediti, ali pa prešičem kuhati. — Na vino pazi, da ne zavre, ali da se ne skisa. Sladke vina se ne dajo do zdaj v sodih hraniti, ampak le v steklčnicah (glažih), ktere se v pesek zakopljejo. — Tudi na zelje in repo pazi, da gosčnce ometeš , ali pa vsako srce posebej z laškem oljarn pomaži, tako bodo go-sence prešle. Vinski trti perje obiraj, da bo grozdje ložej zorilo, pa vendar ne preveč, ker perje tudi k zorjenju pomaga in v suši grozdju sok daje. To perje posuši, ker je vsaki živini dobra klaja. IX. V kimovcn. Blato in dobro prst na pešene njive ali travnike vozi. — Rež, pšenico, ozimini ječmen z lanskem semenarn sej, da se zgodaj dobro vraste. — Travnike, če so z maham prerašeni ; plitvo preorji in pognoji; z deteljo in senenem drobovjem na spomlad obsej. — Zelje oberaj. Na vrtih korenje, špinačo usej, daje boš na spomlad zgodaj za kuho imel. Sadne drevesa, ktere si že obral, nad korenino odkoplji, in z drugo dobro prstjo osuj. Suhe od vetra polomnjene veje otrebi. — Dobre hruške olupi, v ocukrani vodi skuhaj, kadar se ohladé, jih ven vzemi, s cukram potresi, in počasi v peči posuši ; so dobre za bolne in stare ljudi. — Lan, konoplje oteri, dokler so še jasni dnevi. — Otave v solnčnem vremenu ne zamudi kositi. — Ako hočeš vrt ali njivo pred slano ohraniti, moraš zjutraj pred soln-cam na več krajih na vrtu tako dolgo kuriti, da solnce vrt obseje, toplota in dim branita, da velikega prostora okoli ne bo slana popalila. — Dimnike pred zimo ostrgaj. — Raki niso več dobri, zgubé debelost. — Sadje, kar ti ga čez sušenje ostane, stolči, pretlači in jabelčni ali hruškov mošt napravi ; se dà v sodcih hraniti. Iz češpelj se slivovec žgč, in se drago prodà. — Bezgove suhe jagode so dobre, kadar se v životu zapre. Iz njih se močnik skuha, kteri omeči. Melise, peteršilja, luštrika, krebulice, žalbelna in druge vrtnine za zimo nasuši ; otrebi, in operi jih čisto, posuši na rešetih, pa v senci, in ne na solncu ; kadar so suhe, da se manejo, jih spravi v hrani, da ođjenjajo. Potem jih v lesenih predalih nu suhem hrani, da ne splesnejo. Konec tega mesca krompir domu spravi, ako je zrel. X. V kozoprsku. Grozdja se nikar preveč ne najej, pa tudi mošta preveč ne pij. Starina je starina. — Sadje se mora na s slamo postlane police lepo razložiti, pa ne na kupe djati, da dolgo trpi, in se tudi lahko gnjilo odbere. Od prvega se mora skoraj vsak dan prebirati. Kar se ne da sirovo hraniti, se posuši. — Kadar je zelje glavato, ni treba čakati, ampak v jasnih suhih dneh posekati in zribati. V dežji ni dobro zelja spravljati; rado v kadéh gnjije ; zgodaj se mora spraviti, da se pred mrazam skisa, v mrazu se nerado kisa. — Lepi grozdje se obesijo, da se poznejše ali zo-blejo, ali pa iz njih žlahno vino naredi. — Za repo hraniti celò do spomladi, skoplji jamo v tla, na sredi jame postavi en kol, okoli njega priveži škopnik slame, okoli škopnika repe nasuj in jo zasuj s prstjo poldrugi komolc debelo, tako da vendar škopnik ven moli, da ima repa dušek, na kol povezni lonec, da zamok do repe ne dojde. Sveče za zimo naredi. Mošt je nezdrav, se rad kamen in vodenica od njega nastavi ; tudi jetram je škodljiv in mehurju. V hram nanosi dobre prsti, da se zimske vrtnine va-njo nasadé. XI. V listopadu. Na polji, v logih in snožetik mejnike z me- jači preglej ; ali kjer jih ni, nove poetavi. Zara-šene njive praši, da pozimi mraz plevél pomori. Divjake za pomladanjske čepe vsadi. — Kokoši na gorkem drži, da bodo pred nesle. Zelnate glave za seme hrani. — Vinske trte na tla položi. — Čebele pred mrazam varuj. — Iz dimnikov saje ostrži, in okoli mladih dreves nasuj. Pitana živina se zaporedoma kolje, da se drob počasi vživa, meso nasuši in klaje prihrani. Zdaj je zopet veliko vode za mlinarje, daj tedaj za celo zimo pšenice in druge moke namleti, da ne bo treba v mrazu meljaje dolgo čakati. Gosja mast dolgo obstoji, se tudi more za zabelo na leto hraniti. Dober gospodar zdaj prevdari, koliko klaje ima, vé, koliko je gre vsak dan živini pokladati; je premalo klaje, tako mora poskrbeti, da toliko živine zakolje ali prodà, kolikor si je čez zimo ne upa prerediti. Spomladi je piča draga. — Po zimi kravam večkrat sirove, kisle repe daj ; kislino silno rade jedd, to jih kužne bolezni varuje. Topel, snažen in suh hlev je pozimi polovica klaje. Vsak dan dvakrat ga presapi. V solnčnem vremenu izpusti živino, pusti vrata odprte, in kadar živina sama rada v hlev gré, jih zapri. — Merjasca k svinjam spusti, da bodo zgodaj mladiči. Ce pa hočeš mlade prešičke dvakrat v letu imeti, pripusti že o sv. Lukežu mrjasca, in bodo prvi okoli Svečnice ; drugič ga pa pripusti o sv. Gregorji, in bodo mladiči zopet o Kresili XII. Y grudnu. Meso se zdaj in prihodnji mesec nar bolj posuši. — Okna pri hramih v velikem mrazu s konjskem gnojem zakidaj. — Todotoče pri šternah in mlade čepe s slamo poveži. — Če meso, jajca, sadje zmrzne, pusti zmrznjeno tako dolgo v mrzli vodi ležati, da se v nji otaja, ker voda zmrzlino izvleče. Kadar si v roke ali noge ozebel, drži obute noge en čas v snegu, potem v mrzli vodi, kadar se v vodi prstje omajajo, se izuj, bodi bos po hiši gori in doli, da noge same od sebe tople postanejo. Kruh pred zmrzlino varuj, ker upade, se rad drobi, in ne tekne. Gorkega kruha ne jej, zobé ’kalf, in želodcu cmoke dela. — Brinjevec in žganje je zdaj čas žgati. — Družina rada, kadar ima o božiču slovo vzeti ali pa dobiti, živini preveč poklada, pogleduj za njo. Mladem teletam po zimi rade bele pike ali korenine rastejo ; te z ojstrimi klešami odšipni; rane pa z vodo peri, ktera je s tolčenem češnjem, soljo in z jesiham namešana ; to stori vsak dan dvakrat, dokler se ne zacéli. — Prešiče dobro pitaj, če jih zamudiš, jih boš potem težko dobro spital. Če pitani presici radi nejedd, daj jim na peči dobro posušenega ovsa jesti, pa tudi luga jim skuhaj, pusti ga, da se očisti in pepčl pade na dno v posodi, potem čisti lug odlij in deni ga med pičo prešičem (če je samo edin, za en maselje, če jih je več, pa toliko več) ; to jih hladi in čisti. Ikrastem prešičem daj za en strel strelnega praha (purflja). Čebele dobro zamaši, da v snegu ne izletajo. Družino, ktera je o božiču na novo k tebi prišla, dobro poduči, in ji vse navade pri svoji hiši pokaži. Cesarske postave za živinsko kupčijo. Milostljivi Cesar povsod svoje podložnike škode varjejo, zatoraj so tudi pri kupčevanji živine postave dali, ktere so gotova bramba zoper zgubo in goljufijo. Te postave, po vseh cesarskih deželah veljavne, so pa zato tako potrebne, ker je dosti tacih živinskih bolezen, ki se ne dajo vselej nevtegoma spoznati, in ker zviti prodajavci znajo marsiktero napako pri živini tako zakriti, da še umnega moža včasi osleparijo. Bolezni, za ktere so cesarske postave dane, se imenuj ej o p o g 1 a v i t n e ali po cesarskih postavah zavarvane bolezni (patentni tadli, Hauptfehler, Gewährsmängel). Za take bolezni mora vsak prodajavec nekoliko časa porok biti, akoravno od njih pri storjeni kupčiji ni bilo očitno govorjeno, in mora denarje povrniti in prodano ali zamenjano živino nazaj vzeti, če je kupec eno ali drugo téh bolezen ob pravem času, to je, ob času postavnega poroštva zapazil," ki je za vsako bolezen po primeri odločen, in če se je zavoljo nje pri sodni (rihtni) gosposki oglasil. Sodna gosposka potem ukaže, da se vpričo nje živina od dveh živinskih zdravnikov ogleda. Drugačno ogledovanje nič ne veljà. Če se je tedaj pri postavnem ogledovanju pokazalo, da ima živina zares eno ali drugo poglavitno bolezen, in če prodajavec ne more očitno ska-zati, da jo je živina še le pri novem gospodarji dobila, grč kupčija ali menja nazaj. Imenovane poglavitne bolezni imajo večidel to lastnost, daveč časa s kri vej v živini tičč in da prodajavec večkrat še sam ni vedil, da njegova živina ni zdrava bila. Ker grč tedaj misliti, da se je bolezen že poprej, to je, takrat, ko je živina še v rokah prodajavea bila, pa le na skrivnem začela, se mu krivica ne zgodi, če jo mora po cesarskem povelji nazaj vzeti in denarje povrniti. Za ta čas ne mora ne kupuc za klajo, ne prodajavec za rabo živine povračila tirjati Ce se je pa kupec prepózno, to je, le en dan po pretečenem postavnem času pri gosposki oglasil, je že pravico povračila zgubil. Poglavitne bolezni, za ktere je naslednji čas postavnega poroštva po storjeni kupčiji in prejetvi živine odmerjen, so : A. Pri konjih. 1. Kužna smolika (Rotzverdächtige Drüse) 15 dni 2. Smrkelj (Rotz) 15 3. Naduha (Dampf) 15 n 4. Narost ali tišavka (Koller) 30 » 5. Opornost (Stätigkeit) .... 30 n 6. Meščina bolezen na očesih (Monatblindheit) 30 T) 7. Jasna slepóta ali slepota brez mrene, ali cinka v očesu (Schwarzer Staar) 30 r> 8. Podkožni tvori ali ogèrci (Hautwurm) 30 n B. Pri govedih: 1. Francozje' ali pohótno pojanje (Franzosenkrankheit, Stiersucht) . 30 m n C. Pri ovcah: 1. Koze (Blattern)....................8 dni 2. Garje ali srab ali grinte, (Räude, Krätze)..................8 „ 3. Me tla j i na jetrih (Leberegel) 2 mesca 4. Metlaji na pljučih (Lungen- würmer)..........................2 „ D. Pri prešičih: 1. Ikre ali gobe (Finnen) ... 8 dni Podučeuje, kako se dajo te in vse druge navadnje živinske bolezni spoznati, je bilo dano v 2. delu „Bukev za kmeta." Imenovane postave pa tudi svojo veljavo takrat obdržč, kadar je prvi kupec kupljeno živino kakemu drugemu, drugi tretjemu in tako naprej, prodal. Y tacili okolišinah grč kupčija poredoma od zadnjega kupca do prodajavca nazaj, če ob tem postavni čas ni zamujen, ki za prvega kupca velja. Se ve, da vsak teh kupcov obdrži zgoraj imenovano pravico postavnega poroštva zoper svojega spred-njika; za prvega kupca je pa po tem takem večkrat postavni čas že zamujen, če grč živina skoz več rok nazaj. Zatorej bi ne bilo pametno, ljubi moj prijatelj ! živino, pri kteri si kako poglavitno bolezen (patentni tadel) zapazil, naprej prodajati in misliti, na tak način živine znebiti se. Zakaj primeriti bi se vtegnilo, da jo je že tudi drugi kupec naprej prodal, in da bi jo ti mogel po ob pravem času skazani poglavitni bolezni nazaj vzeti in denarje povrniti, kteri pa tebi ne bodo več povrnjeni, če je postavni čas zamujen. Razun imenovanih bolezen pa tudi vsaka druga bolezen, kakoršna si bodi, storjeno kupčijo razdére, ktera se v prvih 24. urah po prejetvi živine pokaže in pri sodni gosposki oznani. Ko bi bila živina v prvih 24. urah po prejetvi poginila, škoda tudi prodajavca zadene, če bolezen in smrt ni očitno iz krivice novega gospodarja ali kupca živine napadla. Tako zapové 924. postava cesarskih postavnih bukev. Se vé, da se tudi takrat storjena kupčija razdére, kadar je prodajavec dolžnost na-se vzel, za vsako drugo bolezen ali napako skoz napovedani čas porok biti, če le ni po očitni krivici novega gospodarja živine napadla. Pravico pritožiti se, ima pa kupec še tudi takrat, kadar je kako živino čez polovico predrago plačal, zakaj to je goljufija. Ako bi pa prodajavec očitno skazati mogel, da je živina še le pri novem gospodarji zavoljo lakote, nezmernega dela in kake druge nemarnosti poprejšno vrednost zgubila; ali če je kupec živino pri kaki očitni dražbi (licitirengi) tako drago kupil ; ali pa če jo je iz p o s e b n e p r e-ljubave ali posebnega nagnjenja po ti dragi ceni kupil, in prodajavec skazati mora, da sta se tako med saboj zastopila, nima kupec pravice več pri gosposki pritožiti se. Ker pa pravični Cesar nasproti tudi prodajavca škode varvajo, da ga goljufen kupec ne oslepdri, so tudi postave dane, po kterih kupec zgoraj povedane pravice zgubi, namreč: 1. Kupec se ne more pritožiti, če se je pri kupčiji sam očitno zavezal, da za nobeno bolezen, kakoršna si bodi povračila terjal ne bo ; ali pa če mu je prodajalec že pri kupčiji očitno povedal, da ima živina to ali uno poglavitno bolezen in da mu za-njo nikakor noče porok biti. 2. Kupec tudi pravico povračila zgubi, če zamore prodajavec očitno skazati, da je ta bolezen šev le pri kupcu živino napadla. 3. Če je kdo s kakem blagam ali s celo kmetijo vred tudi živino — kakor se pravi eno reč h drugi (im Bausch und Bogen) kupil, brez da bi bila živina posebej cenjena (šacana), nima pravice povračila terjati, akoravno se potem kaka poglavitna bolezen prikaže, če le ni celo blaga več ko polovico predrago plačal. 4. Ako je bila živina od gosposke na dražbi prodana, jo mora kupec obdržati, ka-koršno je kupil. To so cesarske postave, ktere sem vam, ljubi kmetje ! tukaj zato na tanko razodel, da boste vedili, kako se imate pri kupovanji živine ravnati, da si ne boste v lastno škodo prepira in pravd naključevali. Kupec zdaj vč, kaj da mu po postavah grč, prodajavec pa tudi ne bo trdoglaven svoje trdil, in raji z lepem kakor z grdem nazaj dal, na kar po postavah pravice nima. Zadnjič vas moram pa še tega opomniti, da ni varno, na semnji od neznaneh proda-j a v co v živine kupovati, zakaj kje ga boste lovili ptujca, če vas je opeharil? Nič vam ne bo pomagalo več, za vsesam praskati se ; vaši lepi denarci so šli — Bog vč kam — rakam žvižgat ! Dr. BI. Zapoved zavoij oberaaje gosenc in tičjega lova na Kranjskem. Po sklepu velikega zbora leta 1857 je krajnska kmetijska družba sl. deželno vlado prosila, naj bi v prid domaci sadjoreji, ker vsi poduki nič ne p o m a g aj o , ojstro ukazala, da v s ak, kdor koli ima kaj sadnih dreves, mora gosence oberati, in ako tega ne stori, naj se najemejo na njegove stroške (unkoštenge) ljudje, ki mu jih oberejo, sicer se nobeden, ako še tako pridno cedi svoje drevje, če pa ima nemarnega soseda, ne more škode obvarovati, ker gosence iz sosedovega drevja prilezejo na njegov vrt in gorje mu potem! Ob enem je prosila tudi družba, naj bi s to zapovedjo, ktera je bila že leta 1787 potrebna spoznana, sl. deželna vlada tudi v novic oklicala prepoved, da se ptiči, pesebno tisti, kteri se štejejo v vrsto pevajočih ptičkov in se od gosenc in drugega mrčesa živijo, tedaj neznano veliko gosenc pokončajo, ne smejo loviti vsak čas in jim jajčka iz gnjezd ne poberati. Živo potrebo te prepovedi je z žalostno skušnjo dokazala, da je čedalje manj ptičic v naših deželah, kar jih našinci doma ne polove, jih podavijo Lahi na Laškem. Slavno c. k. deželno poglarstvo je — hvala mu! — uslišalo prošnjo kmetijske družbe. Ukaz sl. deželne vlade, ki ga je poslala c. k. kantonskem gosposkam, se takole glasi : „Ker so skušnje lanskega leta zopet učile, koliko škodo so gosence naredile, ker so jih gospodarji le nemarno obérali ali pa celò ne, in ker je tudi c. k. kmetijska družba za odvrnitev te škode prosila, spoznava deželno poglavarstvo za potrebno, postave zavolj obéranja gosenc vnovič oklicati. Zraven tega imajo c. k. kantonske gosposke županom ojstro naročiti in nato gledati, da župani natanko svojo nalogo spclnu-jejo in da pridno pazijo na to: ali so vsi gospodarji čedno obrali gosence v tistem času, ki so ga c. k. kantonske gosposke po zaslišanji županov določile, in ali so spolnili sploh vse to kar postava zapoveduje.“ „Posebno imajo župani še dolžnost, čuti nad tem, da se zavolj oberanja gosenc dana postava zvesto spolnuje; vsacega odlašavca in nečimrnika morajo c. k. kantonski gosposki zatožiti, da se bode kaznoval in bojo gosence na njegove stroške drugi obrali.“ „Ob enem se je čast. duhovšini po kmetih in učiteljem ljudskih šol naročilo, naj v dosego zaželjenega namena pomagajo s podukom in prigovarjanjem, kar narbolj morejo.“ Postava, ktera zapoveduje obéranje gosenc in pa snaženje sadnih drevés. 1. Gosence se morajo dvakrat vsako leto obérati: pozno v jeseni in pa zgodaj spomladi. 14 2. Celo drevó se mora v jeseni z lesenem ali kakem drugem tumpastem nožem ostrgati, da se mu mah odpravi, zakaj zaléga gosenc se ne nahaja le v perji ali listji, temuc pogostoma tudi v mahu. 3. Drevo posebno po rogovilah naj se postupa enmalo s pepélom, ker pepél zamori go-senčno zalego. (Se bolje kot to pepeljenje je po novejih skušnjah, da se deblo in rogovile dreves v jeseni pobelijo z apnom; to pomaga dobro.) 4. Vsi gospodarji enega kraja morajo ob enem gosence obérati. Caspa, kdaj se mora to v jeseni in spomladi zgoditi, bode povsod c. k. kantonska gosposka določila, ktera se je zavoljo tega poprej z županom tistega kraja pomenila. — Tako zapoveduje postava, ktero je sl. deželno poglavarstvo na Kranjskem vnovič oklicalo s pristavkom, da nemarni gospodarji, ki je ne bojo spolnovali, se bojo kaznovali, zraven paše na njih stroške gosence obérale. Trdno upamo, da bojo čast. kantonske gosposke in župani zvesto nad spolnovanjem te postave čuli, — pridnim gospodarjem pa še enkrat povemo, da imajo vprihodnje pravico se pritožiti, ako nemaren sosed ne stori svoje dolžnosti, ker postava očitno pravi, da bo s silo mogel to storiti, kdor z lepo noče. Postava, po kteri se prepoveduje, da se ne smejo jajčka in mladi ptički iz gnjezd pobérati, pa tudi ptiči, kadar valijo, ne loviti in ne streljati. Ptiči pomagajo človeku najbolj gosence oberati, in ker se od njih živijo, jih sila veliko pokončajo. To veljä posebno od Yseh tisteh ptičev, ki pojó. Leta 1858 je tedaj deželno poglavarstvo ilirsko z ukazom od 16. rožnika št. 14164 prepovedalo, in to prepoved ponavlja sedaj sl. deželno poglavarstvo kranjsko, da se jajčka in mladi ptički nikoli ne smejo iz gnjezd pobčrati, ptiče pevalicepa takrat, kadar valijo, - to je, od mesca sušca do konca mescavélikega srpana (avgusta), na noben način loviti, pa tudi streljati ne. Kantonske gosposke imajo nad spol-nitvijo te postave ojstro čuti, in vsakega, kdor se pregreši zoper to postavo, kaznovati v dnarji ali ga pokoriti v ječi. Pa tudi tistem, ki se s prodaj anj e m ptičev pečajo, je trdo na pete stopati in so brez milosti kaznovati, ako ob gori imenovanem prepovedanem času ptičev na trg prinesó. Ptiči se jim morajo pobrati in spustiti, oni pa po postavi pokoriti. Ker pa se posebno mladina včasih brez hudobne volje in le v svoji neumnosti s pobé-ranjem jajčic in mladih tičkov iz gnejzd peča in ker takem šterkovcam to napačno drevesom škodljivo ravnanje kakor navadna igrača velja, je tedaj treba, da se mladina v tem dobro poduči. V tem zamorejo duhovni in učitelji največ pomagati, čeravno je tudi dolžnost županov in kantonske gosposke, da po vseh mogočih potih skrbé za tak poduk. 14* Poduk zdravega se ohraniti, življenje si podaljšati, in v sili ga oteti. Zdravje je nar boljši dar, za kterega se ne moremo Bogu nikdar zadosti zahvaliti; več je vredno, kakor vse zaloge in zakladi tega sveta. Kaj pomaga bogatemu srebro in zlato, če pa ljubega zdravja nima ? Rad bi se vsega znebil, da bi le zopet svoje zgubljeno zdravje dobil. Tode le bolni prav živo spoznajo, kako neprecenjen dar je zdravje; zdravi ljudje pa tega velikokrat nič ne obrajtajo, ker s svojem še trdnem zdrav-jam tako lahkomišljeno in nemarno ravnajo, kakor da bi jim na zdravji celò nič ležeče ne bilo, in bi ga nikoli zgubiti ne mogli. Nekteri ljudje menda pozabijo, da je njih život prstena posoda — in kaj se rajši ubije in razdrobi, kakor prstena posoda ? ! — ker z njim tako nespametno in neusmiljeno počenjajo, kakor da bi iz železa ali jekla bil, in bi se nikoli pokvariti ne dal. Oni so nesnažni in vmazani, kar njih život, obleko, stanovanje i. t. d. zadeva ; nimajo prave mère v jedi in pijači, prideluserazgrejejo, potem pa naglo shladé; so vdani mnogim, strastim: nečistosti, jezi, sovražtvu, nevošljivosti, samogoltnosti, prevelikem in praznem skrbem i, t. d. Iz vsega tega pa izvirajo mnoge bolezni, kterih je človek večidel sam kriv, kriv pa tudi svoje prezgodnje smrti, tedaj je sam svoj morivec in vbijavec. Kolikošna sodba pa morivca in ubijavca čaka, je znano slehrnemu podučenemu kristjanu. Človek si ni sam sebi svojega življenja dal, toraj si ga tudi ne smé vzeti, pa tudi ne prikrajšati ; veliko več je njegova dolžnost si prizadjati, svoje življenje pri zdravji ohraniti, da mu je mogoče, dolžnosti svojega stand natanko spolnovati ; in iz tega namena je tudi dolžan, se poslužiti vsih tistih pripomočkov, kteri mu v ohranjenje njegovega zdravja in v podaljšanje njegovega življenja pripomorejo. V ohranjenje zdravja in v podaljšanje življenja pa pripomorejo: 1) snažnost života, obléke, stanovanja i. t. d. ; 2) pripravna obléka; 3) prostorna, suha, svetla stanica ali hiša ; 4) zmčrnost v jedi in pijači, pri delu in počitku; v spanji in čuvanji in razveseljevanji i. t. d. ; 5) zdržnost od razujzdanega življenja, jeze in druzih strasti. I. Snažnost. Snažnost je prva lepota človeka. Ona je tudi večkrat očitno znamenje neomadeževane duše in notranje pokojnosti in veseljnosti ; kakor je nasproti vmazanost in razrahnjanost znamenje še bolj vmazane duše in raztrganega, nemarnega srca. Snažnost pa tudi veliko pripomore k lepoti, krepkosti ali moči in trdnosti telesa, zato je tedaj k ohranjenju zdravja potrebna. Vmaza polagoma zamaši luknjice v koži, skozi ktere se človek poti, da potem skozi nje pot iz njega iti ne more. Iz tega pa pridejo mnoge bolečine : po koži in glavi se izpahne, po ustih trga, oči bole, nahod, torovi in druge bolezni. In če so potne luknjice zamašene, tudi tisti tanki deli iz zraka v človeka iti ne morejo, kterega okrepčujejo. Da se pa zmiraj čednega in snažnega ohraniš, umij, 1) vsako jutro obraz in roke z mrzlo vod<5, včasih pa tudi zvečer, ko se izuješ, nogé, da ti ne hojo smrdele ; 2) izmij ali izplakni vsako jutro in po vsaki jedi tudi usta z mrzlo vodd, in zmed zdb ostanke jedil iztrebi, da ti ne bojo med zobmi gnjili, in da ti ne bo potem iz ust smrdelo. Zobd trebiti in zrni vati je tudi zato dobro, da se delj časa trdni ohranijo in ne bole. 3) Poleti včasih tudi vés život v tekoči vodi umij, tode če plavati ne znaš, se v globoko vodo nikar ne postopi. 4) Spreobleci večkrat srajco in spodnje hlače, če jih nosiš, in nikar ne misli, da jih privarvaš, če jih le malokdaj v perilo daš ; zakaj pot obleko preje, in perica jo mora tolikanj bolj mancati in drgniti, kolikor bolj je zamazana, zato ti je v drugem ali tretjem perilu že strgana. In koliko si potem na dobičku? Še škodo imaš ! 5) Tudi kuhinsko posodo je treba dobro očediti, posebno kotle in one piskre in kozice, ki so iz kotlovine, ker se na njih rada kotlo-vinska reja naredi, ki je zdravju grozno škodljiva, in več ljudi je že pomrlo, ki so v slabo pomitih kotlih in piskrih kuhane jedila povžili. K snažnosti tudi gre, da se večkrat počešeš, sosebno če žival v glavi imaš. Glave pa nikar ne maži z živem v masti umorjenem srebram, da bi žival iz nje spravil : pa tudi ne rok, če garje imaš, ker jih s srebram lahko pod kožo vženeš, da se potem v tebi pasejo, srebro pa se po tebi sprehaja, kar je večkrat vzrok mnozih bolezen. Snažnost še tirja, da si nohti na prstih porezuješ i. t. d. IL Obléka. Obleka, zraven tega, da je spodobna in po stanu človeka, naj je tudi životu primerjena. Životu pa je primerjena, če ga mraza, vročine, mokrote varuje, in ga v rasti, hoji in pri delu nikakor ne zadržuje. Života ne smemo preveč gorke obleke navaditi in ga tako omehkužiti ; nasproti pa ga moramo tudi mraza varovati in gorkega ohraniti, ker brez gorkote ne more živeti. Život moramo enakomerno gorko oblačiti, ker je zdravju zlo škodljivo, če kdo en del života, postavim glavo, bolj gorko, kakor druge ude, oblači. 1. Pokrivalo na glavi naj je lahko in ohlapno s krajami, da dežja in solnčnega pripeka obvaruje, pa tudi iz take robe, da soparnost, ki iz glave pride, skozi more. Zdravju škodljivi so tedaj klobuki z niškem oglavjem, podvlečene kape, kučme i. t. d., ker glavo preveč grejejo, in soparnosti skozi ne pusté, da se potem glava kot v kopvi pari. Od tod potlej pride, da lasje iz glave gredó in drugi ne zrastejo, da kri v glavo tiši, da rađa glava boli, in se po nji moti ali vrti i. t. d. Če se pa kdo v mrazu odkrije, ko je njegova glava vsa potna, ali preveč gorkote navajena, se gotovo prehladi, od tod potem njegov kašelj, šen in več tacega. Pokrivalo na glavi ne sme pretesno biti, ker kri v njenem teku po žilah zadržuje in marsikako težavo napravi. Lasje so od Boga dano pokrivalo glave, zatorej ni treba v hiši in v toplih časih, kadar solnce ne pripeka, nobenega druzega pokrivala. Bolj ko je glava prosta, bolj je bistra. Las ni treba pri polti ostriči, ker to je škodljivo. Razo-glavnemu poleti na solncu, kadar močno pripeka, stati, hoditi ali delati, je silno nevarno, ker se mu lahko možgani vnamejo , ali pa ga mrtud ali božji žlak zadene. Skoraj vsako poletje se prigodi, da kaka ženjica mrtva okoli pade, kakor da bi jo bila strela zadela. Menim, da bi bili za ženjice in druge ob tacih časih slamniki z visokem oglavjem in širokimi kraji nar boljši pokrivalo ; in ker s k tlam priklonjeno glavo žanjejo, naj se tudi večkrat pokonci zravnajo, da jim kje kri možganov ne zatopi. Ruta, če jo okoli vratu nosiš, ne srne biti preveč debela in gorka, ker se potem vrat gor-kote navadi, in se prav lahko prehladiš, kadar jo preč deneš. Od tega pride, da kašljaš in te večkrat v grlu boli. Rute nikar preveč ne zadrgni, ker to kri zadržuje, da iz glave po životu ne more ; od tod potem pride, da glava boli, se po nji vrti, oči motne in krvave postanejo, mrtudu se pot pripravlja. Oj, kako nespametne so tiste zdevne dekleta, ki svoje ošpeteljne okoli vratü tako tesno zapenjajo, da vrat zabrenkne, in so vse zabuhle v obraz ! ! 3. Obléka, ki život pokriva, ne smč biti nikoli pretesna, ampak tako ohlapna, da se kri po človeku brez vsega zadržka sprehajati, in život prosto razrašati more. Zdravju močno škodljivo je tedaj, trdo prepasovati se, in tesne modrce nositi, ki život prežmejo. Iz tega potem izvirajo mnoge bolezni in druge nesreče, ktere sosebno ženske zadevajo. Za nektere matere je pa vendar potrebno, da svoj život s širokem povojem povijejo ; toda Bog vari ! preveč tesno. Tudi možaki naj svoj trebuh s širokem usnjatem pašam prepašejo, če težke reči vzdigujejo, nosijo i. t. d. 4. Po zimi, kadar je hud mraz, in zunaj kaj delaš, ali si na potu, tudi roke in noge dobro mraza obvaruj, da ozebline ne dobiš. Rokovice s palčnjekam brez prstov in nogovice iz volne so še nar bolji. Obutev naj je dosti prostorna (posebno tista, ki jo po zimi obuvaš, da še lahko nekoliko slame va-no deneš), da kurjeh oččs, otekline in spačenih prstov ne dobiš. 5. Posteljna obléka naj je suha, ne preveč topla, pa tudi ne premrzla, in nekoliko mehka. Premehka postelja, kakor tudi pretrda, ti je nevarna. Blazine iz žime in dlake, turščina slama, ovsene pleve, so nar bolji podloga. Pernice so pregorke in škodljive. Odetev ne smč biti pretežka, da se v postelji ne kuhaš in pariš. Koci in odeje z volno ali pavolo podvlečene so še nar bolji. Zglavje v postelji naj je kakega pol čevlja ■ višje od blazine. III. Staniča ali hiša. Kdor novo hišo dela, naj jo, če je mogoče, na svetlem, zvišanem, prostornem in suhem kraji naredi. 1. Stanica naj je proti poldanjemu solncu obrnjena, da po zimi ko je bolj nizko, skozi okna va-njo sije. Zakaj svetloba zvedri duha, čmer-nega človeka oveself, in dà telesu novo moč. Sivi starček, sključena ženica in bolehni ljudje se radi na solnce vsedajo in počivajo, in otroci tolikanj radi le na solncu igrajo. Ljudje, ki v temnih stanicah prebivajo in malokdaj na solnce pridejo, so bledega obraza in njih koža je neobčutljiva, da skoraj pot skozi nje ne more. Zatoraj bi mogli taki ljudje, ki v hišah delajo, kakor tudi rudokopi, ki so večidel pod zemljo, se vsake vmesne minute zvesto poslužiti, ter priti na solnce. 2. Stanica naj je, če je mogoče, na peščeni zemlji iz takega kamna in tako gosto zidana in ometana, da ne moči. Stanica, ki moči, je zdravju škodljiva, ker mokrota (fajhtnost) v ude zaide, da po njih trga, glava in zobjé bole, se bule narede i. t. d. Zatoraj bi bilo treba tako stanico, ki zlo moči, znotraj z deskami obiti, ali pa vsaj večkrat prevetriti, da sapa skozi vleče, toda varuj se, stati na sapi, kjerkoli skozi vleče, da ti v zobe, vrat ali v križ ne zadene. 3. Stanica naj je prostorna in visoka, so-sebno ce veliko ljudi v nji prebiva. Majhno hišico veliko ljudi kmalo zasope, in zrak ali luft se v nji tako spridi, da še sveča nerada in medlo brli. Kako bi tedaj ti v taki izbi zdrav bil? Od tod pride, da včasih zjutraj, ko vstaneš, ves okrog letiš, dokler ven na zrak ne prideš. Da se tedaj zrak v hiši ne spridi in človeku ne škodova, je treba 1) večkrat okno odpreti, da čisti zrak va-no pride, ker unanji čisti zrak je človeku v ohranjenje njegovega zdravja tako potreben, kakor ribi voda. 2) Se ne sme v hiši, kjer ležiš, perilo, repa, krompir i. t. d. sušiti. 3) Ne gre kaj tacega, kar silen duh od sebe daje, postavim: lilije in druge cvetlice, v nji hraniti. 4) Trop kokoš in druzih žival, ki smrad delajo, ne v nji trpeti. 5) Y pobeljeni hiši, dokler se ne posuši. je prav nezdravo stanovati. Da se sprideni zrak v stanici zboljša, je tudi dobro, v nji nekoliko bri-njevega lesa zasmoditi, da s plamenam pogori. 4. Stanica ne sme preveč zakurjena biti, ker je to občutnicam in pljučam škodljivo, človeka slabi in nekako dremotnega dela, in če kdo pozimi v mrazu iz preveč zakurjene hiše pride, se kaj lahko premrazi. Peč mora dobro ometana in zamazana biti, da tisti zadušljivi zrak od oglja, ki v peči teli, v stanico ne zahaja, da vsih, ki v nji spč, ne umori, brez da bi vedili kdaj. Ce j« peč slaba, le nikar trdno je ne zavezni, da bo zadušljivi zrak od oglja pri ostejih iz nje odhajal. V čumnate, ki se ne kurijo, nikdar nikoli živega oglja ne nosi, ker iz njega pride zadušljivi zrak, ki skoraj vsako zimo nekaj dekel pomori, ki svoje mrzlo ležiše z živem oglam pogreti hočejo. Boljši je nekoliko mraza trpeti, kakor v toliko nevarnost priti. 5. Ysaka stanica bi mogla imeti tla iz desäk narejene, ker so tla premrzle, se noge prehlade, in iz tega pridejo slabi nasledki. Toliko menda vsak ima, da bi tla iz desdk naredil, — pa kaj — ko se kmetje tolikanj radi najdenih, če tudi škodljivih navad in šeg svojih sprednikov držč ! ! 6. Tudi pred hišo mlak, gnoja i. t. d. nikar ne trpi, ker to je že samo na sebi grdo, potem pa še tudi zdravju škodljivo, ker iz teh nesnag, posebno poleti, ki se na solncu parijo, škodljivi sopari vstajajo in tudi pri oknih v stanico pridejo. IV. Hrana. Kar vživanje jedil zadene, je tole poglavitno vodilo ali regelca: „Bodi zmeren v jedi,“ in le toliko jej, kolikor tvoja natora potrebuje, da pri življenji, moči in zdravji ostaneš. Nikdar toliko ne jej, da bi ti potem jéd celo ne dišala, ampak toliko jej, da bi še lahko jedel, kadar od mize vstaneš. Kdor svoj želodec z jedjo preveč nabaše, ta tako rekoč kvas k mnogim boleznim v sebi postavi. Nar več bolezen pa iz pokaženega želodca izvira, toraj mora biti naša prva skrb, da želodec pri zdravji in moči ohranimo, in mu le toliko damo, kolikor prekuhati zamore. Pa tudi pri zmernem vživanji hrane se tega le drži, da svojega želodca ne skaziš: 1) jej počasi, vsako jéd dobro prežveči in jo s slino premešaj, ravno se drži in prosto sedi, nikar pri jedi kaj teškega ne delaj, ali se s kako težavno mislijo ne vkvarjaj. 2) Ne vživaj vsega zmes, sladkega in kislega, gorkega in mrzlega. 3) Kakor v vsaki drugi reči, tako tudi v jedi se reda drži, ter pred odločenem čašam nikar ne jej, da želodec uno dobro zmelje in loči, potem ti bo to bolje dišalo in teknilo. 4) Če ti jed ne diši, nikar se ne sili; želodec sam te opominja zdržati in postiti se. 5) Varuj se vsih nezdravih jedil, ktere so : preveč mastne, postane in skisane, premalo kuhane, in še kvasaste jedi; slabo pečen, kvasast, gorak kruh, meso bolnih žival, prestare krvave in jetrne klobase, plesnjeve reči, nezrel krompir, nezrelo sadje i. t. d. 6) Gob ne jej, če jih prav prav dobro ne poznaš, da sam sebi z njimi ne zavdaš. 7) Če veš, da ti ta ali una jéd ne služi, nikar je ne jej, naj ti je še tako zaželjena; bolji je premagati se, kakor potlej klavrno hoditi in polegati. 8) Ne bodi zbirčen v jedi, in ne segaj le po boljeh jedéh, ker s takem zbiranjem želodec preveč razvadiš, da ti potem druge jedila, kterih se nisi hotel navaditi, škodovajo, kadar si jih, iz pomanjkanja druzih, jesti primoran. V. Pijača. 1. Toda je prva in nar bolj zdrava pijača, ktero nam je sam Bog v ogašenje žeje vstvaril; vse druge pijače je le človeška umetovnost, slad-nost, sladkorivnost znajdila. Toda pa mora biti čista, bistra, brez slada in duha. Nar bolji voda je, ktera iz peska ali pa iz skale teče. Toda, ki v močvirjih in mlakah stoji, je zdravju škodljiva. Kdaj je treba piti, že vsakterega žeja opominja. Pa tudi voda se smé 1) le samo zmerno piti, da se žeja ogasi ; ker želodec od vode ložej kuha, kakor od vina, in to da človeku moč. 2) Med jedjo vodo piti le takrat služi, kadar se suhe jedila povživajo, sicer pa vselej le po jedi. 3) Po nobeni ceni pa se ne smč na gorke jedila naglo mrzle vode napiti, treba je, nekoliko časa počakati. 4) Močno nevarno je, vode se napiti, če si se v hoji ali pri delu močno razgrel in unel, sosebno takrat če počivaš, in koj naprej ne greš ali pridno ne delaš, da še dalje v potu ne ostaneš. Ce si tedaj v potu in počivati misliš, preden ko piješ, se počasi ohladi, ter si roke za pestmi, sence umij, usta splakni, in potem ko si ohlajen, po malem pij. Oj , koliko jih je že za jetiko in druzimi boleznimi pomrlo, nekteri pa še klavrno hodijo in polegajo, ki so se vsi vroči mrzle vode napili! 5) Tsake vode, kjer jo zagledaš, nikar ne pij, da mrzlice ne dobiš. 6) Skažena in smrdljiva voda se da popravit, če se prekuha in po tem stati pusti, da se na dno vleže, s čemur je zmešana; ali pa se skozi pesek precedi; ali pa se s stolčenem ogljem zavre in potem na situ skozi pesek precedi. 7) V komur se rado zapera, je dobro, če zvečer preden spat grč, in zjutraj, ko vstane, na tešče kupico mrzle (frišne) vode spije. 2. Staro vino, kdor ga zmerno vživa, je dobra pijača, ovesell človekovo srce, želodec ogreje in okrepcä; škodljivo pa je, če je še na drožeh, ali pa kakor si bodi zblojeno in z drugimi rečmi namešano, ali če ga kdo nezmerno pije. Koliko bolezen se na vinu dobi, mi ni treba razkladati, saj jih vsakdanja skušnja dosti pokaže ! Tudi dobrega in zdravega vina piti, ni svetovati : 1) zdravim otrokam in mladenčem, ki so že tako polni življenja; raji naj svojo prevročo kri z mrzlo vodo ohlade, to bo bolj za njih dušo in telo. 2) Tistim, ki so slabih občutnic in hude krvi. 3) Po kaki jezi, žalosti, strahu, in kar je človeka močno pretreslo, vino piti, je zlo škodljivo : kakor tudi 4) v vsih vročinskih boleznih. Marsikdo si misli, s poličem dobrega vina pozdravit se, ker se slabo počuti; pa ravno s tem svojo bolezen tako razdraži, da mu potem večkrat nič več pomagati ni. — Nasproti pa je kupica dobrega vina priporočiti: 1) tistim, ki so bolj slabega života in nimajo hude krvi ; 2) priletnim in starim ljudem ; 3) tistim, ki so skoraj popolnoma oslabeli ; in 4) onim bolnikam, kterih bolezen iz slauost izvira, kar pa le samo zdravnik svetovati vé ; njega je tedaj treba vprašati. 3. Požirek žganja delavnemu človeku dobro stori, ker ga nekako vname, da ložej dela ; tode prave stanovitne moči mu vendar le ne dà. Ta moč, ki jo po žganji v sebi začuti, tako hitro mine, kakor hitro se žganje skadf, in potem je še slabši, kakor je bil poprej. Moč, gorkota, podvnema od žganja je enaka plamenu, če se škopnjek slame zasmodi, res lep, svetel plamen se pokaže, toda kmalo vgasne. Kar je pa pri tej zapeljivi pijači nar bolj nevarno, je to : človek se hitro hitro frakljati navadi, da skoraj sam ne vč, kdaj in kako — on zaznamovan pijanec postane — in potem ga zadevajo vsi tisti strašni nasledki, ktere pijanost seboj pripelje. Pijanost je po besedah svetega Avguština ,,mati vsih pie-gréh, vkresalo vsih hudobij, zmešnjava možganov, zguba pameti, huda ura jezika, vihar za ves život, zatop čistosti, potrata časa, prostovoljna norija, škodljivo zmamijenje, podkop ali prekucija lepega zadržanja, gnjusoba življenja, pregnatev spodobnosti, poguba duše.“ Pijanec je pobijavec in ropar svoje žene, tat svojih otrok, zapravljivec prejetega blaga, malovreden gospodar, nepokojen sosed, prepirljiv tovarš, zdivjan človek, zatiravec svoje božje podobe, morivec svojega života, zavržena stvar, gnjusoba poštenih ljudi. Pijanec je mende vse, kar bi ne smel biti. Kadar je trezen, ga grize in peče, toraj v drugi pijanosti polajšanja iše. O sromak, Bog se te usmili ! VI. Opravilo, sprehod, počitek, spanje. 1. Bog je človeka za delo vstvaril, in ravno delo, če je njegovim močem primerjenò, mu k zdravju služi. Zmerno in človekovi moči in starosti primerjeno opravilo vadi in utrduje vse njegove telesne moči, pripomore, da se kri in drugi sokovi po životu sprehajajo in popolnoma ne zastanejo, da želodec ložej jedila zmelje, prekuha, prebira in odloči, kar se v meso in kri spremeni, od unega, kar se v čeva pošilja i. t. d. Cepa trdim, da zmerno, človekovi moči primerjeno delo k ohranjenju njegovega zdravja in k popolnosti njegovega života veliko veliko pripomore, moram nasproti tudi rèci, da pretežke dela in opravila, ki niso človekovi moči primerjene, njegovo zdravje močno podko-pujejo, ga zlo oslabé, na bolniško posteljo vržejo in prezgodaj pod zemljo spravijo. Zatoraj moram zastran dela sosebno tole priporočati: 1) Ne bodi presilen pri delu in ne delaj kot črna živina, kar zdaj ne moreš storiti, boš potlej storil; tvoje zdravje ti mora ljubši biti, kakor zastano delo ; in glej ! če zboliš, ali ti ne bo delo še delj časa zastalo ? 2) Pri vzdigovanji imej pamet, de se ne zvrediš, da ti v križ ne stopi, ali de kaj v tebi ne poči. 3) Matere ! ne vzdigujte teških škafov ali pa kaj druzega težkega na glavo, da se vam kaj ne primeri in da vas ne bo potem srce bolelo. 4) Če kaj težkega neseš , pelješ , tišiš , delaš ; večkrat se oddahni, počij ! 5) Dekle, ki pri gospodi služijo, kadar tla v stanici snažijo (cimre ribajo), naj se večkrat z glavo kviško sklonejo, da jim kje kri možganov ne zalije, da otekline v glavo ne dobijo i. t. d. Pa tudi gospodinje bi mogle toliko usmiljene biti, da bi tistikrat svojim deklam kaj priboljšale (kar človeške gospodinje tudi store), ne pa še po vsem yrhu oštevale. 6) Čevljarji, krojači, šivilje, ki se k svojemu delu nekoliko naprej sključeni držč, in jih toraj rado čez trebuh, želodec ali pa v prsih boh', se jim kri zasede ali zaseri, se jih prsna vodenica rada prijema, kri pljujejo i. t. d., — vsi ti naj bi včasih od svojega dela vstali ; nekoliko gori in doli pohodili, pa potem toliko pridnejši delali. 7) Delavci, sosebno kteri sede delajo, naj bi ne hodili od dela precej k jedi, in od jedi precej k delu; ampak naj bi se malo pod milim Bogam, če je mogoče, sprehodili, in potem urno brez obe-ranja k delu podali. 8) Delavnice naj so čedne, prostorne, zračne (luftne) in svetle. 9) Pridnemu delavcu se ali sprehod, ali pa počitek, kakor si je že njegovo delo, nar bolj prileže in njegovo zdravje potrdi ; tode tudi sprehod in počitek morata imeti svoje meje, da zdravju ne škodo vata. 2. Ako svoje delo zmiraj le sede opravljaš, ti je sprehod v ohranjenje zdravja močno potreben. Sprehodi se 1) zunaj v čistem zraku, ne pa v stanici, kjer je večidel, posebno po zimi, ko so okna zaprte, zagaten zrak. 2) Sprehajaj se enakomerno, ne pa, da bi zdaj tekel, zdaj pa počasi šel. 3) Pojdi včasih tudi nekoliko med se, ali v hrib, da se tudi prsi in pljuča nekoliko pretresejo, razširijo in utrdijo. 4) Nikar prehitro ne hodi, posebno ob pozimskem času, kadar je hud mraz, da se ti pljuča preveč ne pretresejo in razširijo, da se potem od mrzlega zraka, ki v te leti, ne prehlade in ne vnamejo. 5) Pri sprehodu ne imej preveč skrbnih misel, ne zamisli se pregloboko i. t. d. , ampak raz-veseluj se nad čudeži božje modrosti, ki jih pred seboj in nad seboj vgledaš i. t. d, 15 3. Kdor se pa pri svojih delih in opravilih že tako dosti sprehodi, temu pa počitek nar bolje v zdravje tekne ; tode tudi počitek mora svojo mero imeti. Zmiraj le počivati, ne pa delati, nikoli se spotiti, zraven tega pa še dobro jesti in piti, je zdravju ravno tako škodljivo, kakor nezmerno delati. Tedni počitek stori, da telesne moči nekako opešajo, kri kasno po žilah vrč, sokovi po životu zastajajo, jéd ne diši, želodec hrane dobro ne prekuha, prebiravnik dobro ne loči, kar naprej grč in kar se v kri in meso spremeni, rado se v njem zapeče, udje otrpnejo, život j e omamljen i.t. d. Ce pa kdo pri svojem vednem počitku še dobro jč in pije, se res mastiti in debeliti začne, in zdi se nam, da je ta človek popolnoma zdrav, ker je tako lepo rejen ; tode njegovo debelost bi mogli večkrat bolčzen imenovati; zakaj njegov život je napihnjen, trebtìh napet, prsi vleznjene, obraz zabuhel, in čez-nj pride brez števila bolezen. Pa kaj bi vam kmetam to razkladal, saj včm, da nimate časa, dosti počivati, in tudi ne kaj dobrega jesti in piti, toraj naj vam rajši še nekoliko od spanja, ki ga vam večkrat manjka, povem. 4. Spanje je v ohranjenje zdravja in življenja močno potrebno, kar že vsak sam dobro vč. Da boš pa mirno in sladko spal, moraš 1) po dnevi pridno delati; kdor pridno ne dela, le rad pohaja, poseda, dremlje in svojega života nekoliko ne utrudi, nima trdnega spanja in se po noči nič kaj ne počije. 2) Nikar zvečer preveč ne jej, datene bo želodec tišal, in ti spanja zadrževal. 3) Pojdi do časa ob devetih ali desetih spat, da boš zjutraj zgodaj vstati mogel. Kdor po noči voglari in vasuje, ta ne poškodova samo svoje duše, ampak tudi svoj život, ker mu potrebno spanje krati. 4) Spusti iz glave preskrbljive misli, ter vse svoje zaupanje v previdnost božjo stavi. 5) Očisti svojo vest ; pregovor pravi : Kdor je mirne vesti, — ta tud sladko zaspi. 6) Rók nikar čez glavo ne sklepaj, ker potem kri po njih voljno teči ne more, in preveč v glavo tisi. 7) Zglavja si ne delaj preveč viso-cega, pa tudi ne prenizkega, kakega pol čevlja je dovelj visoko, drugi život naj ravno leži. S) Kdor vznak leži, sosebno kadar zvečer svoj želodec preveč nabaše, ali pa če kaj tacega jé-, kar želodec težko prekuha, ima veliko težavnih sanj ; in če ima kdo gosto, skaženo kri, mu po životu zastaja, se mu na prsi vleže, mu sapo zapera, kar ljudje „mora tlači“ imenujejo. 9) Na levi strani ležati ni dobro, ker jetra srce tisé, in kri zaverajo. Nar bolje je na desni strani ležati. 10) Navadi se z zaprtimi ustmi spati in skozi nos dihati, da ne boš preveč smrčal in druzih v spanji budil ; potem pa tudi zató, da se ti ne bo v grlu in dišniku posušilo, ne žleze se zgostile, ti kašlja napravile in zob ognusile. 11) Če ne moreš spati, moli, ali pa vstani ; če se že čas vstati bliža, da v kakošne hudičeve skušnjave ne padeš. V postelji dolgo časa zjutraj ostati, brez spanja in dolgo ležati, je za dušo in truplo nevarno in škodljivo. VII. V cistern životu pokojno srce je posebna podloga trdnega zdravja in dolzega prijetnega življenja. Kdor svoje telo v časti ima in ga v spodobnosti ohrani, in vsega tega skrbno varuje, česar bi 15* se sramoval in bal, ako bi njegovi starši, in drugi pošteni ljudje zvedili, da je to storil, ta raste lepó, kakor konoplja na dobri njivi, v svoji presrečni, nedolžni mladosti, podoben je drevesu, pri vodi vsajenemu, ki čvrsto raste, se lepo košati in raz-raša, in od dné do dné močnejši prihaja, zato ko mu potrebne mokrote ne manjka; podoben je vès njegov život lepo cveteči jablani, ktere gosence niso obrale; ali pa beli, lepi liliji, ktere se ni še dotaknila umazana roka. Cista zdrava kri še po njegovih žilah teče, njegove kosti z nepokaženem muzkam napolnjene se čedalje bolj utrdujejo, kite in občutnice zmiraj močneje in trdneje prihajajo, želodec hrano dobro premelje in prekuha, prsi se razširjajo, in so proste tistih škodljivih žlez, ki so večkrat začetek prsne vodenice in druzih nevarnih bolezen, njegove oči so svetle in bistre, pogled je naraven in vesel, sramožljivost se mu lesketä v obrazu, vès je poln življenja, in podoben je angelju božjemu v človeški natori. In če ta nedolžni mla-deneč, ali pa tista sramožljiva deklica, zmiraj v strahu božjem živi, in hodi vselej pošteno kakor po dnevi, ter zvestó ohrani v svojem srcu ljubezen božjo, in veselje svetega Duhd, in potem tudi z vso močjo v sebi zatira slehrno hudo pože-ljenje, napuh, lakomnost, nevošljivost, jezo i. t. d. in se ne vda prevelikem skrbem, žalosti, tugi, strahu, in kar bi ga presilno nepokojnega delalo : ta presrečni mladeneč tedaj in tista presrečna deklica se smeta nadjati veliko zdravih dni in dol-zega veselega življenja, če se njima neprevidama kaj ne primeri, ali če jima previdnost božja iz svetih namenov bolezni ne pošlje, ali pa nju iz srede zapeljivega sveta in nevarnost tega življenja v drugo boljši življenje ne vzame, za ktero sta že v svoji mladosti tako rekoč zrela postala. Temu nasproti pa nespodobne djanja, slad-nosti tega sveta, strastim vdano, toraj nepokojno, ali pa otožno srce, zdravje podkopujejo, življenje grené in pred čašam človeku jamo v zemljo skopljejo. — Grda navada, kaj nespodobnega počenjati, oslabi život, ga polagoma suši, in posuši, kakor se posuši drevo v peščeni zemlji, ker mu mokrote zmanjka, in tega žalostni konec je večidel jetika, druge hude bolezni, prezgodnja smrt. — Napüh, prevzetnost, častilakomnost, če človek teh strast ne obrzdà, ga delajo nepokojnega; ga v srcu skli in peče, ako ga kdo poniža, ali pa če tiste časti ne doseže, po kteri tolikanj hrepeni; vse to pa čimža njegov život, in krajša njegovo življenje. — Lakomnost po blagu : ta nikoli sita pregreha, ki starega človeka še bolj stiska in vklenjenega drži, mu ne dà miru, ne po dnevi in ne po noči ; ker zmiraj misli, kje in kako bi kaj pridobil, pridobljeno pa prihranil — nekteri se še najesti ne upa. Kako bi tedaj tak nepokojen človek trdnega zdravja bil?! — Nevošljivost je trnek v prsih, ki nji vdanega človeka bode in skli, kadar se drugem dobro godi. Ta huda pregreha se že na upadenem bledorumenem obrazu pokaže. — Jeza človeka vzdigne in podkuri, da se kri po njem močno vali, žolc razlije; od tod pótem zlatenca, bolezni na jetrah, mrtud i. t. d. — Ukoreninjeno sovražtvo, želja zmaševati in znositi se, je črv v človeku, ki grize njegovo srce in spodjeda njegovo zdravje. — Prevelika občutljivost, ki človeka vsaka reč zbode in močno boli, hude bolezni, posebno na občutni-cah, seboj prinese. — Pekoča vest vedno človeka slabi, da zmiraj bolj hira, včasih mu še celo pamet zmeša. — Žalost, tuga, otožnost, dolgčas, skrbi človeka mamijo, veliko nevarnih bolezen napravijo in prezgodnjo smrt seboj pripeljejo. — Velik strah, kakor tudi naglo veselje, tako skozi človekove občutnice šineta, da še celo omedli, ga skrnina ali božjast vije, včasih tudi nanagloma umrje. Človek, kteri je imenovanem strastem vdan, naj si po napeljevanji svojega spovednika z vso močjo prizadeva, jih v svojem srcu zatreti, to pa, kar ga naglo presune, naj tako hitro ko more, v sebi zaduši in upokoji svoje srce. Mirno in pokojno srce ima še tudi to korist, da ozdravila človeku v hudih in nevarnih boleznih bolj pomagajo ; nepokojno srce pa njih moč zadržuje. Vni. Tabak piti ali kaditi zdravju škodljiva navada. Tabak se med tiste zeliša prišteva, ki človeka omamijo in omotijo, toraj je tudi, sploh govoriti, zdravju škodljiv. Ysak vé, tisti pa, kteri tabaka še niso vajeni in ga piti začenjajo, sami skušajo, da jim po njem težave dela, se iz želodca vzdiguje, glava boli, se po nji vrti, in jim tudi večkrat bluvanje prizadene. Kdo bo tedaj trdil, da tabak zdravju ne škodova? Res je sicer, da, kdor je tabaka že navajen, unih težav po njem nič več ne čuti ; pa mu vendar le, toda bolj skrito in ne tako nanagloma, škodova. Po tabaku se 1) zobje sprhnejo in se tabakarju toliko hitreje zdrobé, kolikor poprej m ga je piti začel. 2) Tabak vse občutnice (ne vem, kako bi že rekel, da bi me ložej razumeli) nekako razdraži, podvname in prevzame ; zatoraj tabakarju vse vpade, da se mu celò nič, še govoriti ne poljubi, kadar tabaka nima. 3) Tabakar veliko slin izpljuje, ktere so človeku tolikanj potrebne, da se z njimi jedila dobro premešajo, in da jih potem želodec ložej premelje in prekuha; zato tabakarji nimajo kaj dobrih želodcov — tabak jim bolj ko jéd diši. Kakošno moč pa od tabaka dobivajo, če jim jéd ne diši? 4) Tabakarju se vse usta in grlo od dima vkadé, da so ko dimnik vkajene in prežgane viditi ; zato pa tudi iz njega smrdi kot kuga. Komu pa dim in smrad k zdravju pripomore? Ali se ne vleže na prsi ? Od tod pridejo tudi velikokrat prsne bolezni. 5) Hudemu tabakarju, ki svojo pipo z drobno in kratko cevjo zmiraj na enem kraji v ustih drži, se včasih tudi prisadi, in še raka dobi. 6) Posebno škodljiv je tabak za mlade smrkovce, kterih se še tako rekoč mleko na žnabljih drži, pa imajo že fajfo ali smodko v zobéh; in precej v svoji mladosti svoje nar boljši sokove izpljuvajo, z njimi tudi moč in trdnost svoje natore. Od tod pride, da so vsi skisani in tanki kot žleza, tesnih prs kot grében, rumenega obraza kot il, od tod njih mnoge bolezni na prsih. Zadnjič 7) je tabak tudi tistem posebno škodljiv, kteri so ozkih prs in suhega života. — Unih druzih škod, ki od tabakarjev na človeško družbo pridejo, — da namreč tabakarji veliko lepega denarja zapravijo, veliko dražega časa zatratijo in velikokrat s fajfo ogenj zatro sij o, da hiše, vasi, trgi in mesta pogoré, — še tukaj razkladati nočem. Će je pa tabakarija zares tako škodljiva in grda navada, zakaj se pa čezdalje bolj in bolj razširja, zakaj že sploh fantalini, da ne rečem, smrkolini kadé? Napuh jih zapelje, zgled pa jih za seboj vleče. Kakor je napuh slehrnega greha začetek, tako je tudi te škodljive navade. Iz napuha, prevzetnosti, ošabnosti, baharije mla-dencek kaditi začne, in si misli, kdo ve, kaj daje, če revno fajfo ali smodko v ustih drži. O sromak! ki ne veš, da imaš od napuha ukajene možgane in prismojeno pamet ; pa se vendar domišljuješ, kako možat si, če fajfo imaš v zobeh. Veliko jih pa tudi zgled druzih v to škodljivo navado za seboj potegne. Kako bi bilo mogoče, da bi sin kaditi ne jel, če vedno svojega očeta fajfo trebiti vidi? Kako bi mladenčki tabakarije za kaj škodljivega spoznali, če vidijo tiste očitno kaditi, kterih dolžnost je, škodljive navade zmed ljudstva trebiti?! Kako je treba v bolezni ravnati? 1. Kdor zboli in začuti, njegova bolezen bi utegnila sčasama nevarna biti, naj brez vsega odloga po modrega zdravnika pošlje in naj ne čaka tako dolgo, kakor pravijo, da bi mu že voda v grlo tekla, ter naj se potem njegovih zdravil zvesto in tako posluži, kakor mu je ukazano bilo. Nikar tedaj ne misli in ne reci: „Če je božja volja, bom že tako ozdravil ; če pa božja volja ni, mi tudi zdravnik z vsimi svojimi zdravili pomagal ne bo — zakaj tako govorjenje je nespametno, predrzno in božji volji nasproti, kakor če bi kdo rekel : „Ne bom delal, Bog me bo že brez dela preživel : Ne bom jedel, če je božja volja, bom že brez jedi živel.“ Božja volja je ta, da se od njega danih pripomočkov zvesto poslužimo in nikdar nikoli čudežev od njega ne pričakujemo, kterih on lenim in svojeglavnem ljudem zaljubo nikdar ne dela. — Nikar naj se ti denar preveč ne smili, da bi zato po zdravnika poslati ne hotel; ker ga je plačati treba. Pa glej ! čemu ti bo denar, če te smrt vzame? Ali ni zdravje več vredno ko denar? „Boljši je ubožec, kteri je zdrav in močen, kakor bogat, ki je slab in od bolezni nadleževan. Zdravo življenje v svetosti in pravici je boljši, kakor vse zlato in srebro, in trden život je boljši, kakor ne-zmerjeno bogastvo.“ Ce po zdravilih ozdraviš, saj ne boš svojega zdravja predrago plačal, ktero se preplačati ne dà ; če pa ne ozdraviš, imaš saj mirno vest, ker si svojo dolžnost, zdravja po božji volji iskati, natanko dopolnil. — Zdravja pa ne iši okrog konjedircov in konjedirk, ali pa pri tacih mazačih, ki se zdravilstva niso nikoli učili, kteri za vse bolezni skoraj enake zdravila dajejo. Saj še učenem možem, ki se neprenehoma in neutru-deno zdravilstva uče, velikokrat prav trda hodi, bolezen spoznati in jo odpraviti ; ti pa tem ne-učenem in nevidnem ljudem bolj ko zdravnikam zaupaš, in jim, joj, prejoj ! svoje življenje zročiš? Kje imaš vendar svojo pamet?! — Ce pa v svoji bolezni zdravnika k sebi dobiti ne moreš, pa kakega človeka do njega pošlji, kteri naj mu tvojo bolezen natanko razloži in si dobro v spomin; i ohrani, kar ti svetova, ali pa kdaj in koliko je tega ali unega zdravila jemati treba; med tem se pa smeš tudi domačih zdravil poslužiti, tode glej ! da ne boš vsega jemal, kar ti kdo svetova, temuč samo tisto, od česar si prepričan, da ti škodovati ne more. — Če te vročina kuha in se potiš, glej, da se ne odgrneš in ne prehladiš; ni pa treba, da bi petero kožuhov na sebi imel, le toliko ti je treba odetemu biti, da ti pot v životu ne zastane. Se bolj je treba varovati, prehladiti se, če se ti kaj po životu spusti, v taki prigodbi še rok ne smeš spod odejo djati, še menj pa prestlati si dati, dokler se mozuljčiki po životu in po rokah popolnoma ne posušč ; če bi se pa prehladil, bi se ti mozuljčiki pod kožo skrili in glej, to bi bila gotova tvoja smrt. Da čez bolnika ne smé sapa vleči, vsak sam vč. 2. Če bolezen nekoliko nevarna postaja, je treba po gospoda poslati, da se bolnik z Bogara spravi in s svetimi zakramenti previdi, da tako svojo vest umeri ; ker mirna vest in pokojno srce veliko k zdravju pripomore. Kako nespametni so tedaj tisti, ki se gospoda v hišo, in svetih zakramentov prejeti boje; saj duhoven ne prinese bolniku strahd, trepeta in otožnosti, temuč mir, pokoj in tolažbo mu v srce vlije ; sveti zakramenti mu ne prinesejo smrti, ampak življenje. In kterega boljšega zdravnika in pomočnika bolnik še najti more, ako je s tistem zedinjen, kteri je bolezni in zdravja Gospod ? „On rani in celi, on udari, in njegova roka bo zdravje dala.“ (Job. 5, 18.) 3. Da je bolnik bolj brez skrbi in mu časne reči po glavi ne hodijo in nepokoja ne delajo, naj svoje premoženje, če ga ima, razravnä in vsakemu odloči, kar pravica in ljubezen tirjate, da po njegovi smrti ne bo prepira, jeze in tožbe med deleži, in če ima kaj ptujega blaga, naj ga bližjnemu povrne, pa tudi ubozih naj ne pozabi, če potrebne žlahte nima. 4. Naj se bolnik popolnoma v voljo božjo vda, in v njegovo sveto previdnost trdno zaupa, naj si misli, da Oče nebeški s svojim otrokam po svoji pravici, pa tudi po svoji neskončni dobroti ravna, in vse tako obrača, kar človeku v zveličanje služi. Tako premišljevanje dela bolnika pokojnega, da z mirnem srcam pričakuje in voljno na se vzame, česar mu je Oče nebeški odločil in iz svetih namenov poslal. 5. Naj bolnik bolečine svoje bolezni voljno trpf, in jih v spravo in zadostenje za svoje grehe Bogu daruje. Potrpežljivost bolniku bolečine po-lajša in mu večno plačilo zasluži ; nepotrpežljivost pa mu jih shujša, in ga ob večno plačilo pripravi. 6. Če je bolnik močno slab, se ne smejo obiskovavci brez posebne potrebe k njemu pušati, kteri bi pred njim čenčali, neslane pogovore imeli, in ga glušili ; ker vse to slabemu bolniku težko dé, in obilni obiskovavci so mu le bolj v nadležnost, kakor v polajšanje. Potem pa tudi, če je v tesni stanici veliko ljudi, se zrak v nji kmalo spridi in skazi, in na bolnika močno vdarja, da težko diha in nekako nepokojnost v sebi občuti, ktera se na vsem njegovem životu razodeva. Kako je treba bolnikam streči, in pri umirajočih se zadržati, ne grč tu govoriti ; samo tole še rečem, da se morajo taki iz hiše spraviti, kteri s svojem jokam, ali kakor si že bodi, umirajočem nadlego in nepokoj delajo. PODUK*) za take, kteri niso zdravniki, kako oživljati dozdevno mrtve in pomagati v naglih smrtnih nevarnostih. Kadar kdo dozdévno umrje, uagdo v smert-no nevarnost pride in v vseh enakih nesrččah, je pred vsem treba : a) tistega, kterega taka nesreča zadene, previdno prenesti na mesto, kjer je mogoče, po-skušnje za oživljenje in otenje složno in popolnoma storiti, in kjer ni sploh znanih ali pa tacih uzrokov, zavoljo kterih je v smrtno nevarnost prišel ; b) ob enem in po mogočnosti urno po zdravnika poslati in mu natanjko povedati vse, kar se je zgodilo, da more potrebnih pomočkov sabo vzeti ; c) nesrečnega vseh oblačil, vezil, rut, i. t. d. rešiti, ktere njegov život stiskajo. I. Kako z «zmrznjenci ravnati. 1. Zmrznjence je treba na senéh, na vozu ali z nosilnicami na podlagi iz snega, slame, send ali rezance previdno prenesti na pripravno mesto, da se mu mraza otrpnjene ušesa, ustnice, perstje, nos i. t. d. ne odlomijo. 2. Tam, kjer se zmrznjenec oživlja, ne sme biti zakurjeno, pa tudi sapa ne sme vleči. *) Kazglašen po ukazu slavnega ministerstva po vseh cesarskih deželah. Najbolj pripravno mesto za to je v kakem hramu, skednu ali v kaki veži. 3. Tu se z r e ž e j o zmrznjencu oblačila previdno z života, položi se na snég kake pedi visoko zložen, pokrije se do ust in nosnic tudi kake pedi na debelo s snegom, kteri se mu povsod k životu pritiska. 4. Zmrznjenec mora tako dolgo na tej postelji ostati, da se popolnoma otäja in da se gibčnost vratu, trupla in udov vrne. 5. Ako se na kakem mestu sneg raz taja, je treba druzega naložiti in ga kakor sprvega k životu pritiskati. 6. Ako manjka snega, se mora život zmr-znjenca zaviti v z mrzlo vodo zmočene koce, kteri se od časa do časa polivajo, in če tacih kocov ni, se mora pa v vodi otajevati, ktera je zmešana z drobno stolčenim ledom. 7. Ko se zmrznjenec otaja, ga je iz snega, iz mokrih kocov ali iz mrzle vode vzeti, z ne-pogrétimi rujubami obrisati, v nezakurjene hišo na hladno navadno posteljo položiti in v hladno odejo zaviti. 8. Ko se je život tako omečil in gibčen postal, se zavije v mlačne, potem topleje rujuhe, da se počasi ogreje; razodčti pa se ne smé : ogreva se še stem, da se pokladajo ob životu in med udi sogreti in v kaj zaviti ploščki, kamni, cegli ali z vrelo vodo napolnjeni in dobro zamašeni verčki. v 9. Ce bi se ne čutilo, da zmrznjenec diha in da mu žile ali srce treplje, se mu poškropč obraz, gole persi in trebuh z mrzlo vodo, in se- gače se med tém po podplatih ali z zmočenem peresom v nosnicah in v goltancu, toda to se mora prav previdno goditi. 10. Prav dobro je, v zmrznjenca sapo pihati ; zatisnejo še mu zavoljo tega s prstmi nosnice in v usta, ktere se mu morajo poprej osnažiti, potem pihne kdo z lastnimi ustmi čistega zraka ali lufta va-nj, pa ne presilno, in pritiska mu trebuh z dlanmi previdno in po lahkem proti prsam. To se večkrat ponavlja. 11. Najbržeje se pa stori, da začne zmrz-njenec zopet sopsti in da se mu začne kri zopet pretekati, če mu položimo dlani na sredo trebuha in zmerno in po lahkem proti prsam pritiskamo z majhnimi, navadnemu mirnemu sopenju enacimi prenehljeji, ker mu tako prsi lahko stiskamo , in ko odjenjujemo, zopet razprostiramo. Tako se dela neprenehoma dalj časa, in sicer tudi še potem, in ravno potem še, kadar začnejo žile in srce bolj in bolj trepati. Da je začel zmrz-njenec dihati, spoznamo, da napeti predalnik ne puša, trebuh tako lahko proti prsam pritiskati, kakor pred. Navadno začne potem glasno sopsti. Y začetku ponehuje večkrat zmrznjenec sopsti. Zavoljo tega se mu mora večkrat na trebuh tako pritiskati, kakor je bilo rečeno. 12. Zdaj se zakuri v peči počasi, toda ne preveč, in oživljenemu se da, če more požčrati, skledica mlačnega čaja ali té z žlico vina ali gorkega ola, za živeš pa goveje juhe. 13. Če bi ga kak otajan ud bolel, mu ga je v mlačno-tople rujuhe zaviti; če bi ga pa nič ne čutil, se mu umiva z mrzlo vodo. 14. Nikolj se mu ne smejo močno dišeče reči, kakor salmijakovec, pod nos dajati ; tudi ne prsi, trebuh, udje s cunjami, krtačami i. t. d. drgniti, ker take reči bolj škodjejo kakor pomagajo. II. Kako z utonjenci ravnati. 1. Za izkanje in izlekovanje utoplencov bi bilo treba posebnega orodja: drogov za izkanje in kavelj n a. Ce tacega orodja ni in je treba utonjenca z navadnimi čolnarskimi drogmi iskati, je dobro paziti, da se utonjencov život ne poškodje. 2. Iz vode potegnjenemu se osnažijo koj usta p é n, blata ali péska s kazavcom, grlo s kosmatim koncom peresa, nosnice z pripravnem klinčkom ali zvitem papirčkom. 3. Potem se položi njegov život skozi nekoliko sekiind tako, da leži z obrazom in prsmi nekoliko navzdol, da more voda iz (hišnika skozi usta in nos odteci. To se zgodi najbržeje, če se položi život po dolgem s trebuhom navzdol na desko ali diljo in se mu z vzdigovanjem enega konca deske pripravna lega navzdol dà; pri tem je treba untonjencu čelo z roko podpérati in nekoliko višej držati. Bog ne prizadeni, utonjenca na glavo postavljati ali čez sod pokladati ! 4. Utonjenec se prenese potem na pripravnih nosilnicah s podloženo glavo, znak ležeč, na pripravno mesto, in slečejo se mu vse oblačila, ktere ima še na sebi in ogréva se kolikor je treba, da bi še oživel. 5. Ako je nesrečni po zimi v vodo padel in je njegov život otrpnjen kakor život zmrz-njenca, gaje treba popred v snegu ali mrzli vodi otajati, in potem previdno in počasi tako ogrevati, kakor je v I. rečeno bilo. 6. Ako je utonjenca blizo vode oživljati, je treba : a) njegov život pokrivati do vratü s peskom, na solncu sogretem, in ko se pesek shladi, novega bolj gorkega na-nj pokladati, ali pa b) položiti ga na solnce s podloženo glavo ali pa h kaki steni, pa tako, da mu solnce ne sije naravnost na glavo. 7. Ako se ogreva utonjenec v kakem poslopju, se položi a) njegov život na pregreto ceh to ali pa na pregret volnat koc, in zavije se tudi v tako pregreto odejo, ali pa dene se b) v toplo vodo do prs, na pol sedeč, z golo glavo, vratom in prsmi ; prsi in hrbet se mu umivajo z toplo vodo. 8. Da bi začel sopsti, je ravnati, kakor je bilo v I. 9, 10 in 11 rečeno. 9. S tako oživljenimi je vselej prav skrbno ravnati, ker se prav lahko priméri, da se njih prejšni stan vrne, in dokler popolnoma ne okrevajo, potrebujejo dobre strežbe. III. Kako s obešenimi in zadavljenimi ravnati. 1. Obešenec se mora urno in previdno odrezati. Zavoljo tega moraš njegov život z eno roko objeti, če imaš pa pomagača pri sebi, naj ga pa objame ta z obema rokama, in še \€ potem prereži vrv na zgornjem koncu, da ti na tla ne pade in se ne poškodje. 2. Najpred se sname ali zreže vrv, ruta ali vez z vratu, s ktero je bil zadavljen, srajca se mu za uratom odpne, kakor tudi rokavi, ves tj a, hlače, modrc in podveze pod koleni, in slečejo se mu vse tesne oblačila. 3. Potem se prenese na nosilnicah s podloženo in zvišano glavo na pripravno mesto, o toplem letnem času in vgodnem vremenu rajše pod milim nebom kakor v kaki on o mi sianici, položi se s podloženo glavo na postelje . do ktere se more od vseh strani, in zavije se v lahko odejo. 4. Da se mu život ogreje, kolikor je treba, se mora poprej v snegu otajati, če bi bil v velikem zimskem mrazu otrpnel, ’ in ogrevati se mora previdno in počasi, kakor je bilo spredej rečeno, ko je bilo o zmrznjencih govorjeno. 5. Ako obésenee ni otrpnjen, temuč samo mrzel, se mu položč pod pazihe, med noge, na podplate vroči v cunje zaviti ploščki, strešniki ali drugi cegli, ali pa z vrelo vodo napolnjeni in dobro zamašeni vrčki. 6. Taki, kteri so sami sebi pripušeni in niso zdravniki, morajo a) z vetrnico ali mehom obešencu frišnega zraka v obraz pihljati; b) nekoliko od dalječ mrzle vode v obraz in na prsi škropiti ; c) tudi tukaj, kakor je bilo vi« 9, 10 in 11 rečeno, si je neprenehoma prizadevati, dozdevno mrtvega oživeti ; d) oživljenemu, če more požirati, skledico čaja z vinom ali gorkim o lom po žlici dajati in ga v pripravno posteljo z visokem zglavjem spraviti, da se počije. IV. Kako ravnati s takimi, kteri se v škodljivem zraku zadusé. 1. Človek se znä zadušiti : Ce prebiva v zaprtih prostorih, v kterih se napravljajo ali naberajo škodljivi zraki; taki zraki so : hlip ali puh od tlečega lesenega oglja in premoga; vogelno-kisli gaz ali hlip od vina, ola ali mošta, kadar vrè ; gaz za svečavo ; para od sogretega hudičevega olja ali od žveplokisline, solnitarokisline in solnokisline, fosfora, zginljive lugaste soli, zraki, kteri se nahajajo v vodnjakih , jamah, sekretih in druzih tacih prostorih, če so bili dolgo zaprti in ni prišel čisti zrak do njih. 2. V tacih primčrljejih se mora poškodovancu najprvo čistega zraka dati. Zavoljo tega se morajo okna in vrata odpreti, zlasti pa da se odnese iz kraja, v kterem je, na čisti zrak. 3. Preden gre pa kdo po njega na tako mesto, je dobro, na priliko, v hram, v kterem kaka tekočina vrč, vrata in okna odpreti in apnenice va-nje vliti, ali v vodnjake, jame i. t. d. s primerno pripravo goreče slame, gorečega lesa, trsak metati. 4. Kdor gre po tacega človeka, se spusti, z gobo v jesih pomočeno pred ustml, na vrvi okobal po vretenu počasi doli ; okrog života mora biti še z drugo vrvjo prevezan, ktera je gori trdno privezana, da more lahko znamenje dati, kadar hoče, da ga gori potegnejo. Spuša se pa samo tako globoko, dokler mu goréca sveča, bakla ali trska sama ne ugasne. 5. Dozdevno mrtvi, kteri je bil iz škodljivega zraka prinesen, se položi v hladni, s čistem zrakom napolnjeni stanici, če je vreme vgodno pa pod milim nebom s podloženo glavo na tlä , toda hudo pretresati se ne smé pri tem. 6. Potem se mu mora glava po zimi s snegom drgniti, o druzih letnih časih pa s rutami v mrzli vodi zmočenimi obkladati ali z mrzlo vodo polivati, nekoliko oddalječ z njo škropiti, život pa z pogreto rjuho kakor z plajšem zaviti.' Tudi naj se po životu umiva z jesihom, in jesiha z vodo zmešanega mu v usta dajati je dobro. 7. Da začne sopsti, je tudi tukaj stanovitno tako ravnati, kakor je bilo v I. 9, 10 in 11 rečeno. 8. S temi pomočki je z majhnimi preneh-ljeji tako dolgo poskušati, da se sliši nekako pihanje skozi nos, da začne ihtéti ali da nekake debele péne iz sebe vrže, ali pa da ni nika-koršnega upanja več, ga oživeti. 9. Da more dozdevno mrtvi bljuvati, se mu šegeta grlo s peresom, z oljem pomazanim. 10. Ko je izbljuval in ložeje dihati začel, se obriše, zavije v pogrete prtene rujuhe rahlo in položi na posteljo z visokem zglavjem. Potem je zdravnika poklicati, da ga ta prevzame. V. Kako ravnati s takimi, ktere strela zadéne. Da je človeka, kterega mrtvega najdemo, strela zadela, spoznamo : a) če je bilo popred hudo vreme ali če je le enkrat hudo trčšilo; b) če diši obleka nesrečnega ali kraj, v kterem je prebival, po žveplu ali fosfora; c) če je na životu, na oblčki, na stenah stanice ali na kaki drugi reči blizo njega kako poškodbo viditi. 2. Poškodbe života so večidel samo po-vrhne in so navadno od glave ali tersa do prstov na nogah gredoča, za en prst široka, zamoklo rudeča proga na koži z vejam dreves podobnimi končnimi in stranskimi prožicami. 3. Ako je strela zadela koga v stanici ali v kakem drugem zaprtem kraju, se morajo urno vrata in okna odpreti, nesrečni pa urno na čisti zrak nesti. 4. Ako ni mogoče, na polju od strčle zadetega koj k bližnjem ljudem prenesti, ga je sleči, na zeleno travo položiti, z zelenem listjem ali vejicami pokriti in na-nje do obraza dlan visoko frišne prsti naložiti, potem pa nemudoma poskrbeti, da se do bližnje hiše prenese. 5. Tukaj se sleče in položi zložno s podloženo glavo, na glavo se mu pokladajo v mrzli vodi pomočene cunje ali se mu pa glava z mrzlo vodo poliva, život se mu povije v pogreto ruj uho kakor v plajš, nogč pa denejo v mlačno gorko vodo. 6. Da začne zopet sopsti, je ravnati kakor v I. 9, 10 in 11. 7. Po oživljenju napadajo take ljudi večidel medlévce rade. Ce pa ostane omamljen, otožen ali vrtoglav, če se mu še meša, če mu ostane kak ud še mrtev, je treba koj poskrbéti, da zdravnik pride pomagat. 8. Zoper opekljine je treba toliko časa mrzlo vodo rabiti, da bolečine odjenjajo. Onesrečene oživljati, se mora več ur poskušati, kakor je v I do V rečeno. VI. Kako ravnati z zavdanimi. 1. Kadar je bilo komu zavdano, je skrbeti, da se strup brž ko brž z bljuvanjem iz želodca spravi; samo kadar je kdo si s tako imenovanimi razjedljivimi strupeninami zavdal ali mu je bilo zavdano, na priliko : s hudičevem oljem, kraljevo vodo (šajtvvaser), s, solno kislino, solnitarjevo kislino, z lugom i. t. d., je treba, preden se napravi bljuvanje, vselej tako delati, kakor je v 2 in 3 rečeno. Da se bljuvanje napravi, je treba nebo in grlo z mokrim peresom šegetati ali pa onesrečeni naj si vtakne sam prst v grlo globoko, kolikor more. Bljuvanje se prav lahko napravi, če si zavdani s kako pijačo želodec prav napolni. Zavoljo tega naj pije prav veliko vode, mleka, siratkein zdolej imenovanih pijač, kozarec za kozarcom. Dostikrat se mu vzdigne že samo, če pa ne, naj si šegače grlo. Posebno pa je pri posamnih strupeninah tako-le ravnati: 2. Ostrupenje ali zavdanje z razjedljivimi kislinami. Zavdani pije zaporedoma več kozarcoY vode, v ktero se denete 1 ali 2 žlici žgane magnézije ali ubije par jajc, ali pa pije prav redke apnene ali s kredo zmešane vode, mjilnice (žajfnice) ali mleka, mandeljnovega mleka; to nekako zveže kislino, posebno jo pa stanjša in stanjšana kislina se izbljuje potem. 3. Ostrupenje ali zavdanje z lugastimi rečmf. Tu se dajajo z vodo mešane kisline piti, kakor: jesih z vodo mešan, kisli z vodo mešani sok od jagod, med tem pa tudi mleka, mandeljnovega mleka, žlica olja, in skusi naj se napraviti brž brž bljuvanje. 4. Ostrupenje ali zavdanje z mišnico. Napravi naj se koj bljuvanje, pa večkrat in dà naj se obilo piti vode z železno rujó mešane, magnezije z vodo, mlačne vode, apnéne vode, žlezastih in oljnatih pijač, in napravi naj se, če se samo ne vzdigne, bljuvanje, kakor je bilo že rečeno. 5. Ostrupenje z zelenem volkom in drugimi kotlovinami. Tü se je varovati vsake kisle pijače in skrbéti . je za večkratno bljuvanje, ktero se podpera z obilim pitjem vode z jajeovem beljakom, cukrove vode, magnezije z vodo, mleka, siratke, goveje juhe in žlezastih pijàè. Enako se ravna, kadar si kdo zavdä ali se mu zavdä z izdelki iz živega srebra in z drugimi strupenimi kovinami. 6. Ostrupenje z rastljinami ali živalmi. Tu sem se štejejo gobe, gljive, gnji-leče meso, gnjileče klobase, sir, španjske muhe, turški mak, trobelika. strupeni oreh, naprstek, voljčja jagoda, zobnik i. t. d. Tudi kadar človek kaj tacega povžije, je skrbeti, da brž ko brž in večkrat izbljuje ; zavoljo tega je treba grlo šegetati in obilo mlačne vođe, žlezastih, oljnatih pijač, vmes pa od časa do časa črne, gorke kave piti. Na španjske muhe, na iz njih narejeno omako (tinkturo), na gnjile klobase in na gnjil sir pa olja in oljnatih pijač dajati, je škodljivo. . Če človek, kteri si je zavdàl ali kteremu je bilo zavdano, omedljuje ali je omamljen, se mu poliva glava z mrzlo vodo, na glavo se pa pokladajo v mrzli vodi zmočene rute, če pa slabo sope ali sopsti neha, je ravnati, kakor je bilo v I. 9, 10 in 11 rečeno. VII. Kako ravnati po telésnih poškodbah, kakor: pri ranah, zlomnjenih, spahnjenih kostéh, i. t. d. Človek zna v naglo smrtno nevarnost priti po telésnih poškodbah zavoljo tega, ker preveč krvi zgubi in se mu «ivot presilno pretresne. a) Če človek malo, če ravno dalj časa krvi zgubuje, ne škoduje toliko. Da se pa to prevečkrat ne zgodi ali nepotrebno predolgo ne trpi, se rana ne sme izperati ali strjenav prisu-šena kri morda nalaš z njé trgati. Ce teče kri močneje, se vstavi, Če se položi in trdno privčže na rano zganjeno platno ali pa klob-čiček scufanega platna, ktero se poprej zmoči v mrzli vodi, h kteri moremo tudi jesiha, žganja, galuna pridjati; kri se tudi vstavi, če se potrese rana s raztolceno kolofonijo, surovem galunom, moko ali ogeljnem prahom, ali vstavi se, če se dela to in uno ob enem. Največja nevarnost za življenje je, če teče kri iz kake večje žile s curkom ali pahäje. Tu se pritisne pale ali kak drug prst pod in nad mestom, kjer kri teče, trdo in pritiska se tako dolgo, da je mogoče rano: trdo prevezati. Za to se napravi po velikosti rane trd klobkek ali zamašek iz platna, prtenih cufanc, gobe i. t. d., kteri se tudi s ktero gori imenovanih reči pomoči ali potrese, se pritisne, ko se urno prstje odtegnejo, na in čez rano in poveže se potem s povojem, ruto i. t. d. trdno, tako da na rano položeni klobkek trdno pritisnjen ostane. Čez to se pokladajo v mrzli vodi zmočene rute. b) Kadar si kdo možgane, hrbet, kakor tudi drob prs in trebuha pretresne, je vselej omamljen in ohromljen ali pa ne ohromljen. Na glavo se pokladajo v mrzlo vodo pomočene rute ; če je treba tudi prsi ali trebuh, se polivajo z mrzlo vodo in če dihanje in torej tudi obtekanje krvi pojema, je treba ravnati, kakor je bilo rečeno v I. 9, 10 in 11. 2. Yselej, kadar se kaj tacega priméri, kakor sploh vselej , kadar se kdo zlo rani, si kost zlomi ali izpahne, je tudi še za pripravno lego poškodovanega skrbeti, in če ga je treba prenesti ali prepeljati, je gledati, da se poškodovani del po mogočo8ti malo pretresa, vleče, suje in otiska. Zavoljo tega je treba bolniku mehko podlogo dati, n. pr. slame, sena, céht i. t. d. Naj bolje je, ga na nosilnicah prenesti, po zimi pa na senéh prepeljati. 3. Yselej pa je poskusiti, zlomljene, izpahnjene kosti zopet vravnati. Vlil. Kako ravnati z ljudmi od bolnih žival, zlasti psov, strupenih kač vgriznjenih. Rana se skrbno umije in izpere iz jesihom, zlo slano vodo, scavnico, lugom, mjil-nico, in skrbi naj se tako, da kri dalj časa teče in treba je zavoljo tega zmérno proti rani pritiskati. Yselej pa bo najbolje z ustmi rano sesati, ker to ni nikomur nevarno, če ima usta zdrave, ustnice niso razpokane in če je toliko previden, da koj izpljuje, kar je izsesal. Sejmi. Na Kranjskem. V Ljubljani 8. dan, in v Novomestu prvi pondeljek vsacega meseca sejm ra živino. Prosence ali januar : 2. v Ribnici in v Radohovi vasi. 3. v doljnem Logatcu. 6. v Kostelu priJKočevjh Pondeljek po sv. 3. kraljih v Trnovem (na Notranjskem), v ŽeroTnici in na Vidmu (poleg Krke). Torek pov sv. 3. kraljih v Metliki. 10. V Zalogu. 17. v Kotredežu, v Železnikah, na Uncu, na Brezovici in v Cerkljah. Torek po sv. Antonu v Novomestu. Pondeljek po nedelji sladkega imena Jezusa v Novi vasi (na Blokah). 20. v Kamniku, na Dovjem in v Kočevji. 22. v Vrhpolji pri Ipavi. 3. pondeljek po sv. 3. kraljih v Ljubljani (8 dni). Pondeljek po sv. Pavlu v Vinici. Svečan ali februar: 1. v Šturji. 3. v Žužemberku, na Krškem in v Lukovcu. Sv. Agate dan v Borovnici. Torek po Svečnici v Metliki, četrtek po Svečnici v Šentjerneju (Dolensko). 9. v Boštanju , Grahovem , Zagorji (za Savo) in v Mengšu. 12. v Motniku. 14., to je na sv Valentina dan v Dobu, na Dobrovi, v Št. Lambertu, v Razdrtem in v Žerovnici. 18. v Tržiču. Pondeljek pred sv.vMatijem v LašiČah. Na sv. Matija dan v Bučki, Moravčah, Žubni in Cirknici. Četrtek po sv. Matiju na Toplicah. 27. na Igu. V pondeljek pred pustno nedeljo v Višnji gori. Četrtek pred pustom pri sv. Mohorji. Pustni pondeljek na Krškem, v Radohovi vasi in v Ipavi. Prvi petek po pepelnici v Vel. Cirniku. Kvatrni pond, na Vrhniki. Pond, po kvatrni nedelji v Višnji gori. Torek po kvatrni nedelji v Črnomlju Prvi pond. y postu v Radečah. Prvi petek v postu v Cirniku (Treb. kant.) Sušeč ali mare: kvatrni četrtek vŠkocijani. Prvi pondeljek sušca na Uncu za živino in blago. 7. v Zalogu. 9. na Brezovici. 10. na Raki, na Smuku (Žužb. kant.) 11. v Senožečah. Pond, pred sv. Gregorjem v Rakitni. Četrtek pred sv. Gregorjem v Sodražici. 12. v Drnovem (pri Kršk.) v Črmoš-nicah, v Kotredežu, na Veseli gori, v Rakovniku, Radoljici, Žužemberku, Kamniku, Turjaku in v spod. Logatcu. Pond, po sv. Gregorju v Št. Vidu (na Blokah) in v Premu. 14. v Št. Vidu pri Ipavi. 17. v Mengšu, v Žužemberku in v Loki 18. na Krškem. 20. na Igu in pri sv. Mohorji (Treb. kant.), v Kočevji. Prvi delavnik po sv. Jožefu v Dvoru, v Tržiču. 26. v Št. Jurji (Novom, kant.) 2G v Lukovcu in v Dolu. Pond, po sv. Jožefu v Mirni peči. Torek po sv. Jožefu v Metliki. Prvi dan po oznanjenji Device Mar. na Dolih (Mokron. kant.) 3. pond, v postu v Motniku. Sredp. sredo v Žireh. Pond, pred tiho nedeljo v Litiji, Polhovem gradcu in Cirknici. Soboto pred tiho nedeljo v Mokronogu. Pond, po tihi ned. v Zagorji (na Notranjsk.), pri sv. Heleni, v Rovtah (Planin, kant.), v Cerkljah, Zdenski vasi, Kostanjevici in pri sv Leni (Brdski kant.) Petek prod cvetno ned. v Bruniku , Ilotemožah in v St. Gotardu pri Trojani, Vel. teden: Pond, na Dobrovi, v Moravčah, Slapu pri Ipavi in v Višnjigori. v Torek v Črnomlju. Četrtek v Idriji, v Zatičini, Petek pri Št. Gothardu (Berd. kant) 31. v Rovišah (Krškem kant) Mali traven ali april: 1. v Jelšanah. 5. v Strugah (Pri cerkvi). 9. v Rovtah (črnomlj. kant.) 11. v Senožečah. 15. na Skaručini in v Borovnici 17. v Grahovem. 22. v Motniku. Torek po kvat. ned v Črnomlju, Pond, pred sv. Jurjem v Radečah in v Leskovcu pri Krškam. Torek pred sv. Jurjem v Novomestu. Sv Jurja dan v Loki, Št. Jurji pri Gambergu, Kotredežu, Osivnici, Planini, Radoljici (za živino), črnem vrhu in v Žužemberku. Sv. Marka dan v Bučki, Grosupljem, Hotavljah, Kranji (konjski), Mozelju in Št. Jurjivpri Svibnjem. Pond po sv. Jurji v Bistrici (na Motranjsk.) četrtek po sv. Jurju v Rakitni. Saboto po sv. Jurju v Št. Volbenku. 27. v Lukovcu. Velikonočni pond, v Moravčah. Velikonočni torek v Črnomlju, Cešnjicah. Dobrnčah, Ipavi, v Lescah, na Vrhniki. Sredo po vel. noči v Št. Vidu pri Zatičini in v Žireh, soboto po veliki noči v Trebelnem in Zagracu fužinah. Pond po beli ned. v Podbukovji (poleg Krke), na Igu,vv Ribnici, v Jagnenci, na Vačah, v Št. Jurji pri Gamberku, v Št. Rupertu in v Šturji. Torek po beli ned. v Metliki in v Bušeči vasi. Pond, po 3. nedelji po vel. noči v Dolih in v Vrhu (Idr. kant.) 4. Pond, po vel, noči na Vrbovcu (Kočevje), v Cirknici. Veliki traven ali maj: 1. v Železnikah, Svibnji, Tirni, Planini pri Črnomlju in na Travi (Koč. kant.) 2. v Šoštanju, v Banji Loki. Prvi pond. vel. travna v Ljubljani. 3. pri Pari. V velikih Brusnicah za živino. 4. na Jesenicah, v Srednji vasi (Bohinj), Poljanah, Sorici, Ložu, Kočevji, na Krškem v Litiji in na Dobrnčah. 5. v Št. Gothardu. Torek po sv- Flor. v Šmarji. Četrtek po sv. Florjanu na Toplicah. 8. v Zavr-ših. 11. v Senožečah. Križev pondeljek na "Vrhniki. Na dan sv. Pankraca v Zagorji (za Savo), na Koprivniku, v Veliki Loki pri Temenici. Četrtek pred sv. Janezom v Sodražici, na sv. Janeza dan v Lukovcu, Idriji, Rovišah, Moravčah, Tržiču, v Kočevski Reki, v Srednji vasi in na Vidmu poleg Krke. Sv. Jošta dan vv Kotredežu. 22. v Št. Lambertu. Na sv. Urbana dan v Št. Gothardu, na Mali gori, v Mengšu, Podvelbu, Svibni. Pond, pred nebohodom na Vrhniki, v Tržiši in na Vinici. Dan po nebohodu v Žužemberku in v Logatcu (gornjem). Pondeljek po nebohodu v Postojni, v Zatičini. Torek po nebohodu vv Metliki, pri sv. Mohorji. Sredo pred binkošti v Žerovnici. četrtek pred binkošti v Lašičah. Torek po binkoštih v Zagorji na Notranj., v Ra-doljici (blago), Loki, Metliki, v Buševi vasi in v Radohovi vasi. Četrtek po bink. v Senožečah, Cirniku, Hinah in na Igu. Pond, pred sv. Reš. Tel. v Tržiši (pri sv. Trojici), na Vrhniki in Št. Jerneji (Kostanj, kant.) Torek po sv. Trojici na Vačah. Pond, po sv. Reš. Tel. v Litiji. Četrtek po sv. Reš. Tel. v Dolih. Pond, po kvat. nedelji v Višnji gori. Torek po kvat. nedelji v Črnomlju. Peto soboto po veliki noči v nemški Loki na Kočevskem. 31. v Mirni peči. Rožnih ali junij: 2 v Svirci in v Motniku. 5. v Strugah (Pri cerkvi). 6 v Vinici. Sv. Medarda dan v Rakitni. Sv Primoža dan v Vrhpolji pri Ipavi, Kamniku, Tirni in v Žužemberku. 11. v Senožečah. Sv. Antona dan, v Starem trgu, Polhovem gradcu, Bruniku, na Hotemožah, v Zdenski vasi, Trebnjem in v Žiroh. Pond, po sy Antonu v Premu, sv. Vida dan v Dobu, Jagnencih, Kočevji, Št. Vidu pri Zatičini in pri Ipavi. 14. v Hotedršici. 18. v Zalogu. Pondeljek po sv. Vidu v Št Vidu pri Blokah 20. v Rovišah Sv. Alojzija dan v Moravčah in v Lašičah. Pond, pred kresom v Bučki. 23. v Tržiši. Na kresni dan v Št. Jurji pri Svibnjem, v Črmošnicah, Matenji vasi, Drnovem v Loki, Bistrici (v Bohinji), Rovtah (Planin, kant.), na Mirni, v Češnjicah, Ribnici, Višnji gori. Pond, po kresu v Dvoru. 26 v Tržiču. Dan pred sv. Petrom in Pavlom v Radečah in Mozeljnu. Sv Petra in Pavla dan v Osivnici, 30. v Zagorji (za Savo), Mirni peči, na Mali gori, pri sv. Mohorji. Pond, po sv. Petru in Pavlu v Ljubljani in v Trnovem. Torek po sv. Petru in Pavlu v črnomlji, Kvatrni četrtek v Škocjanu. Drugo soboto po sv. Petru in Pavlu v Nemški loki. Mali srpan ali julij : 1. pri sv. Mohorji. Dan Marijn. obisk, v Št. Gothardu, Srednji vasi, Kočevski Reki. 4, v Velikem gabru, v Žireh in na Krškem. 5 v Vidmu poleg Krke. Pond, po sv. Urhu v Poljšniku, Slančjem vrhu in na Travi. Četrtek po sv. Urhu v Žužemberku. 9- v Tirni. Drugo soboto po sv. Petru in Pavlu v nemški Loki na Kočevskem. 11. v Senožečah. 12. v Trebnjem, Jagnenci, Planini, Koprivniku in v Kropi. 13. v gorpnji Planini in v Starem Logu na Kočevsk. 17. v Zdenski vasi. Pond, po sv. Marjeti v Vinioi. Torek po sv. Marjeti v Metliki. Sv. Magdalene dan v Hinah in na Jesenicah. 23 v Banji Loki. 24. v Velki Loki (Zatiču, kant) Sv. Jakopa dan v Loki, v Kočevji in na Vrhniki. V Narinu (Postonjsk.) Pond, po sy. Jakopu v Kostanjevici, Lu-kovku, Smartnu pri Litiji in v Telčah. Sredo po sv Jak. v Dobrnčah. Sv. Ane dan v Leskovcu pri podružn. sv. Ane, Višnji gori, Radoljci (za blago), na Bitnjah v Bohinji, v Cerknici in v Veliki Loki. 27. v Toplicah in v Vrhu (Idrijskem kant.) Velki srpan ali avgust: 1. v Kranji (konjski) in Vinici. Drugo soboto po sr. Jakobu v Št. Volbenku. 2. v Dolu. Pond, po 2. v Ribnici. Sv. Ožbalta dan v Krašnji, Dolih, na Vidmu in v Vrhovcu (Kočevje). Sv. Lorenca dan v Dvoru, Rovtah, (Vrhniški kanton), Dobu , Železnikah , Kamnigorici, na Igu, na Travi, v Mozelju in pri sv. Lorencu na Temenici. 11. v Senožečah. 14. v Leskovcu, Št. Vidu pri Ipavi. Četrtek pred Vel. Šmarnom v Toplicah. Velk. Šmarn dan v Osivnici in v Fari pri Kočevju. Sv. Roka dan v Bistrici (Trebn. kant ), Ložu, na Vačah, v Hotavljah, Šmarji, Planini, Trebnjem in Cerkljah. Torek po Velk. Šmarnu v Metliki. 17. v spod. Idriji in Svirci. 20. v ŽatiČini. Sob. pred sv. Jernejem v Mokronogu. 24. v Postojni, Št. Jerneji, Kočevji, Loki in Kamniku. Pond, po sv. Jern. v Št. Vidu (na Blokah). Torek po sv. Jern. v Novomestu. 25. v Ambrusu za blago in živino. 28. v Strugah (Pri cerkvi). 29. na Dobrovi. Kimovec ali september : 1. v Št. Jurji pri Gambergu, Radečah, na Skaručni, na Višnji gori. Ned. pred 2. kim. v Rakovniku. Prvi vpond. kim. y Ipayi. Pond, po angeljski ned. v Planini pri Črnomlju. 7. v Zagracu Fužinah. Sob. pred Malem Šmarn. na Veseli gori. 9. v Lukovcu, Vrhu (Idrijsk. kant), Bušeči vasi in Vel. Laščah. 11. vvSenožecah. Pond, pred Mal. Šmarnov Premu. Pond, po Mal. Šmarnu v Ljubljani, črnem vrhu in Št. Vidu pri Zatičini. 14. v Žužemberku in v velikih Brusnicah za živino. Pond, po ned. Mar. imena na Vinicah, f5. v Idriji in Banji Loki. Prvi pond, po križ. tednu v Boštanju. 17. v Št. Lambertu. Kvat. četrt, v Podvelbu (Col) in Škocjanu. Pond, po kvat. ned. v Senožečah in v Višnji gori. Torek po kvat. ned. v Črnomlju. 21. v Kranji (konjski) in v Ribnici. 27. v Podbukovji in Borovnici. Pond, pred sv Mih. v Bučki. Sv. Mihela dan v Drnovem, na Dovjem, Rovtah (Vrhn. kant.), Loki, Grosupljem, Mirni peči, Mengšu, Novi vasi (na Blokah), Završih. Pond, po sy. Mih. v Kostanjevici in Litiji. Torek po sv. Mih. v Metliki. 30. v Tržiču. Vinotok ali oktober: 1. v Starem Trgu. 4. v Tržiču. Prvi Pondeljek meseca pri Fari in na Jesenicah. Pond, po roženkr. nedelji v gornj. Logatcu, na Vidmu poleg Krke, Šmartnem pri Litiji, Št. Rupertu in črmošnicah. Torek po roženkr. nedelji pri sr. Heleni. Sredo po roženkr. nedelji v Motniku, Zagorji (na Notr.) Zdenaki vasi in Šturji. Četrtek povroženkr. ned. v Toplicah. Drugi pond, po roženkr. ned. v Šentvidu pri Zatičini. Pond, po sv. Frančišku v Vinici. 11. v Kranji in Senožečah, četrtek pred sv. Terez, v Sodražici, sv. Terez, dan v Kamniku in Idriji. V pond, pred letn. žegn. vsih cerkva v Kranjski gori. 16. v Kočevji. Pond, pred sv. Lukam v Bistrici (Trebn. kant.) Sv. Luka dan na Krškem, Lukovcu, Kranji (konjski), Postojni, Radohovi vasi in v Sorici, (za živino). Pond, po sv. Lukežu na Krškem, V torek po sv. Lukežu v Novome8tu. 19. v Trnovem (na. Notranj.) Ned. po letn. žegn. v Ratečah. Sv. Uršule dan v St. Heleni, Cerkjah, Lescah, Žubni, Jagnenci in Zireh. Pond, po sv. Uršuli v Premu, pri sv. Križu. 24. v Dolu in Logatcu. Pond, pred sv. Šimonu in Judu v Rakitni. Sv- Šimona in Juda dan v Ipavi, Ložu, Mokronogu, Poljanah, Radoljici (za živino), na Skaručni, Žužemberku in Češnjicah. V torek po sv. Šim. in Judu y Črnomlju. 30. v Zalogu. Listopad ali november: 2. v Zagorji (za Savo). Na Jesenicah, na Mirni in Cerknici. Pond, po vseh svetn. v Višnji gori. 3. na Mirni. Pond, po vorn, duš dan v Št. Jerneji (Kost. kant.) Sv. Lenarta dan v Kropi, 6. v Vel. Lašičah, Mengšu , na Vrhniki. Sob. pred sv. Martinam v Šentvidu pri Zatični. Sv, Martina dan v St. Gothardu, Bučki, pri Fari, na Igu, Lašičah, Moravčah, Srednji vasi (Boh.), Razdrtem in Kranji (konjski). Pondeljek po sv. Martinu v Bistrici (na Notr.), Št. Martinu pri Litiji in Radečah. Torek po sv. Mart. v Metliki. Drugi dan po sv. Mart. v Bušeči vasi. 16. v Idriji. Pond, po sv. Leop. v Ljubljani (8 dni). 19. na Raki. 20. v gorenji Planini. 21. v Hotedršci (za živino in blago). 22. na Slapu pri Ipavi. 23. v Mojstrani, pri sv. Lorencu na Temenici. 25. sv. Katarine dan v Loki, Zatičini in na Krškem. Sv. Andreja dan na Gočah, Kočevji, Železnikah, Planini, na Kalu (Postonjsk.), Tržiču, Turjaku in na Vačah. Gruden ali december: 3. v Postojni, na Jesenicah. Sv. Barbare dan v Idriji, Kamnigorici in Kamniku. Pond, pred sv. Miki, v Martinji vasi (Trebn. kant.) Sv. Miki. dan na Brezovici, Bistrici (v Bohinj.), Bistrici, Žužemberku, Borovnici. Pond, po sv. Miki. v Litiji. Torek po sv. Miki. v Metliki. Prvi pond, v adventu v Boštanji (za živino in blago). Prvi torek v adventu v Novomestu. 9. v Mokronogu, Sv. Lucije dan v gornj.v Logatcu, Mengšu, Radoljci (za blago), na Slapu pri Ipavi, v Šenu-šah. 14. v Mišjem dolu. Kvat. pond, v Zagorji (na Notr.), Kostanjevici in Višnji gori. Kvat. četrtek v Skocjani. Torek po kvat. ned. v črnomlji. 21. v Krašnji. Sv. Janeza dan v Idriji, Radečah in na Vrhniki. Nedolzn. otr. dan v Dobu, Mirni peči. Sv. Silvestra dan v Kočevji in Zagorji (za Savo). Na slov. Štajerskem. Prosenec ali januar: Pond, po sv. 3. kralj, v Šmarji blizo Celja. 4. ned po božiču v Marenbergu. 11. v Planini. 17. v Kapeli pri Brežc. in Pletrovčah. Sv. Bošt. dan pri sv. Andraži (pri Ptujem), vv Arnuži. Sv. Reže dan na Teharjih. Sv. Vincenca dan v Št. Ili in Mozirji. Sv. Pavla dan v Gomilici, Artičah in Slov. gradcu. 31. v Dobovi. Svečan sili februar: Soboto pred svečn, v Marburgu. Pond, po svečn. v Lipnici in Vojniku. 6. v Gornjem gradu. Sv.vValentina dan v Brežicah, Ponivi, Sevnici (na Savi), Središči in Žavcu. četrtek pred pustno ned. v Šoštanju za živino. Kvat. torek v Ljutomeru. 22. pri sv. Filipu v Selah Ulimske fare na Teharjih. Pond, pred sv. Matijem v Braslovčah. Sv. Matija dan v Arnužu, Bistrici, Rogatcu, Vildonu in na Laškem. 2. 3oboto v postu v Slov. gradcu. Sušeč ali mare: 1. na Planini. Sredp. sredo v Vitanji in v Celji. 3 na Vranskem in v Gornj. Ponkvi. Pond, po sredp. ned. v Lembergu. 40 mart, v Št. Jurju (pod Tabrom), v Kapeli pri Brežc., Dobu pri Hrastniku in Kostrivnici. Sv. Gregorja dan v Št. Jurju (p. Rifn.) Sv. Jedert dan v Mureki, Podčetrtkom na Rečici, Trbovljah in Svečini. 18. pri Novi Štifti (na Ptujski gori) Dan po sv, Jožefu pri sv, Barbari, v št. Jerneji, v Zibiki. Pri sv. Barbari v Halozah. Sv. Benedikta dan v Rogatcu. Sv. Ruperta dan v Bistrici. 4. in 6. soboto v postu v Slovenskem Gradcu. Pondeljek po 5. nedelji v postu v Sevnici (na Savi). Mar. Dev. 7. žalost v Amuži in Ormuži. Dan po Mar. oznanenji na Teharjih in v Dobovi, Četr, pred cvetno ned. v Artičah. Cvetn. pond, v Marnbergu, cvetni petek v Braslovčah in v Lembergu. Veliki Četrtek na Laškem, v Rajhenbergu. Mali traven ali april : 4. pri sv. Primožu (pri Blagovni). 9. v Dobovi. Vel. pond, v Sevnici (nayDravi). Vel. torek pri sv. Barbari, v Vildonu, Podčetrtkom, Šoštanju, v Luči, Muti, pri sv. Duhu v Ločah. Beli torek v Ljutomeru. Belo soboto v Dobji. Pond, po beli ned. pri sv. Lenartu (v Slov. gor.), Rogatcu, Vojniku. V sredo po beli nedelji na Vranskem. 20. pri s. Tilnu. Sv. Jurja dan v Hočah, Št. Jurju (pod Rifn.), Št. Jurju (v Hrastovcu), Št. Jurju (v Svieni), Ktinižu, Ptuji in na Laškem, Kapeli pri Brežicah. Sv. Marka dan v Kostrivnici, Št. Jurju (pod Tabrom). Pond, po sv. Jurju v Konjicah in Dolu pri Hrastniku. 3. sredo po vel. noči v Sevnici (na Savi). 4. pond, po v. noči v Ponkvi. 5. soboto po v. noči na Hajdini. Velki traven ali maj : Sv. Filipa dan pri sv. Filipu v Selah Ulimske faro, na Hajdini, pri sv. Barbari v Halozah, Lipnici, na Ljubnjim, Muti, Veleji, Celji, o križevem v Posredi, pri sv. Roku (pri Ptujem), TerboYljah, y Sevnici (na Drayi). 3. v Loki. Križev ponđeljek v Arnužu, Rogatcu iti Veleji. Križ. sredo v Braslovčah in Konjicah. Sv. Florjana dan v Bistrici, Št. Jur ju (pod Rifnikom), sv. Lorencu, Svičini, Gornjem gradu in pri sv. Trojici (v Goricah). V pondeljek po sv. Flor. v Brežicah. Drugi dan po sv. Flor. pri sv. Barbari. 8. na Polii. Sv. Pank. dan v Lembergu, na Planini, v Slov. Gradcu, in Teharjih Sv. Janeza N. dan v goni Sušici, Mureki, Soseski, Vojniku. 22. v Loki in Olimji. 24. pri s-v. Filipu v Selah. Sv. Urbana dan v Rogatcu in Vitunji. 28. pri sv. Trojici (v Goric.) Kvat. torek v Ljutomeru. 9. dan po kvat. nedelji v Rajhenbergu. Sredo pred nebohodom pri sv. Lorencu (v slovenskih Goricah). Pond, pred bink. v Olimji in Rajhenbergu, četrtek pred bink. v Artičah Bink. torek v Središči, pri sv. Emi, Radgoni, Luči, Marenbergu in na Laškem. Pond, po sv. Trojici v sv. Jurju (pod Rifn.) 10 dan po bink. na Tinskem, četr. po sv. Reš. Telesu v Loki. 31. na Rečici. Rožnik ali junij : 6. v Gornj. Ponkvi, sv. Primoža dan na Pilštanju, pri sv. Primožu (pri Blagovni). Sv. Ant. dan v Brežicah, pri sv. Duhu v Ločah, v Št. Janži (pri Taberzi) in v Rogatcu, v Trbovljah Sv. Vida dan pri'sv. Barbari, Kostrivnici, Mozirji, Celji, Lambahu, na Planini, pri sv. Rozaliji in pri sv. Vidu (blizo Ptuja). 22. v Št. Jurju (pod Rifn.), Sevnici (na Savi), Šoštanju. Kresni dan v Št. Jurju (p. Tabrom), Konjicah, na Laškem, pri sv. Lenartu (v slov. Gor.) Sv. Pet. dan v Gomilnici. Po sv, Petru dan v Olimji, Rajhenbergu, 30. v Zrečah. Mali srpan &\i julij : Sv. Urha dan v Marburgu, Vojniku, na Rečici in v sp. Kostrivnici. Pond, po s. Urhu v Lembergu, sv. Kiljana dan pri sv. Jurju v Svičini. 12. v Rogatcu, Šoštanju, pri s. Marjeti (v Goricah) na Planini. 15. v Dobovi. 16. v Dobji. 17. y Muti in pri sv. Filipu v Selah Ulimske fare. Pond, po škap. ned. pri sv. Barbari. 20. v Arnužu in v Vitajni. Sv. Jakopa dan v Bistrici. Kozjih, Lipnici in Selih, pri sv. Urbanu pri Ptujem. Sv Ane dan v Frauheimu, pri sv. Križu (pri Ljutomeru), na Tinskem in na Teharjih. Pond, po sv. Jak. v Ormuži. 30. v Kostrivnici. 31. v Konjicah in v Dobu pri Hrastniku. Velki srpan ali avgust: Porciunk. dan pri sv. Lenartu (v slov. Gor.) Sv. Ožbalda dan v Ptuji, Loki in Lembergu. Šv. Lorenca dan v Lučah, Brežicah, Podčetrtkom, Radgoni, Slov. Gradcu, Celji, pri sv. Barbari, pri sv. Lorencu (Ptuj. polji) in pri sv. Lorencu (v Pušavi). Sv. Roka dan v Lambahu, Mozirji, Soseski, pri sv. Roku (pri Ptujem), pri ss. Trojici (v Goricah), dan po sv. Roku v Pilštanju. vPond, pred vel. Šmarnom v Mureki. Pond, in soboto povv. Šm. pri Mat. Božji (v Pušavi). Pond, po prvi nedelji po vel. Šmarnu v št. Jakobu pri Kalobji. Sv. Jerneja dan v Arnužu,v Bistrici, Rogatcu, Središči, Yeleji. Pond, po sv, Jernej v Št. Jerneji, v Zibiki, Sv. Avgusta dan v Celji in pri sv. Trojici (v Goricah) 29. v Muti, Poljčanah in Žaveu. Pond, po ang. ned. v Zrečah. 30. na Hajdini. Kirnove ali september: Soboto pred angel. varh. ned. v Planini. Sv. Rozalije dan v št. Ili in pri sv. Rozaliji. 6. pri sv. Viduv(blizo Ptuja), Pond, pred m. Šmar. v Mozirji. Dan pred m. Šm. v Kozjih, Pond., čet. in sob. po m. Šm. v Rušah. 9. v Gornjem gradu. V sredo pred sladk. imen. Mar. Dev. v Dobji. 11 v Loki. 14. v Rogatcu in Manen y Kozjanski komisiji. Kvatrni torek v Ljutomeru. Pond, po kvat. ned. v Št. Turju (pod Rifn.) Pond, po imenu Dev. Mar. v Št. Janži (pri Trabrzi) in v Šmarji (blizo Celja). 17. v Kapeli pri Breze. Angeljski pond, na Tinskem. Pond pred sv. Matevžem v Braslovčah. Sv. Matevža dan v Frauheimu, na Laškem, v Luči in Posredi. Sv. Ruperta dan v Bistrici, pri sv Rupertu. Pri sv. Trojici (v Goricah). 24. v Dobovi. 27. pri sv. Urbanu pri Ptujem. V Marenbergu, Muroki Šoštanju, Veržeji, Vildonu in na Pilštanju. Pond, po sv. Mihelu v Arnužu, Konjicah in v Dolu pri Hrastniku. Vinotok ali oktober: Soboto pred roženkr. ned. pri sv. Lorencu (v slov Gor.), v Kostrivnici. 4. v Artičah, v Žaveu. S. Brigit, dan v Lavbeku. Sv. Terezije dan na Planini. Sv. Luka dan v Mozirji, Podsredi, Terbovljah in Vojniku. Sob. po sv. Luku v Marburgu. Sv. Uršule dan y Celji. 22. v Dramlji pri Mar. Magdal. 28. v Št. Jurju (p. Rifn) Bistrici. Listopad ali november: Sv. Lenarta dan v Brežicah, na Rečici, pri sv. Lenartu v Slov. gori, pri Novi cerkvi, v Sevnioi (na Dravi) in pri sv Vidu (blizo Ptuja). Suboto pred sv. Martinom v Ponkvi. Dan pred sv. Mart. v Slov, Gradcu. Sv. Mart. dan na Laškem, v Marenbergu, Ormuži in v Lipnici. Dan pred s. Leop. v Gomilici. S. Leop. dan na Vranskem in v Radgoni. S. Elizab. dan na Lubnjim. Marije D. darov, dan Podčetrtkom. Pri sv. Barbari v Halozah in v Št. Jurju (pod Tabrom). Pond, pred sv Katarino v Šoštanju za živino. Sv. Katarine dan v Kauižu, Ptuji, Dobji in Vildonu. Sv. Andreja dan v Celji, Rogatcu in Svečini. Gruden ali december : Sv. Franc. Ks. dan na Planini in v Konjicah (z blagom). Sv. Barb, dan v Gomilški, na Polji, v Šmarji (blizo Celja). Sv. Miki. dan v Lučah in v Mureki. 9. v Buče, Vrenskagorce in v Dobovi. Kvat. torek v Ljutomeru 19. na Teharjih. Sv Tomaža dan na Laškem, pri sv. Tomažu (na Dolansk.) Saboto pred božič, v Brežicah. Kazalo Stran Predgovor k tretjemu in četrtemu natisu stoletne pratike 5 Zlaganje podobo, ki je pred naslovam ali nadpisam teb bukev ........ 7 §■ 1. Leto in pratika ....... 9 §• 2. Kako se dà zvediti, ali je to in uno leto na- vadno ali prestopno 13 §. O o. Časnički krogi 14 §• 4. Kaj je rimska obrestna številka, ali napovedni krog, in kako se najde 15 s- 5. Kaj je lunini krog in zlata številka, in kako se dà najti 16 §. 6. Kaj je solnčni krog, in kako je najti 17 §• 7. Kaj je nedeljska črka, in kako se najde 18 §• 8. Kaj je lunino kazalo (epakta), in kako se najde 23 §• 9. Kdaj je velika noč praznovati .... 27 §• 10. Kako se velikonočni šip ali polna luna in veli- konočni praznik najde ..... 29 §■ 11. Kako se z epaktami mlaj danega mesca in druge spremembe lune najdejo ..... 33 §■ 12. Epakte ali lunine kazala na vse dni v mescih 34 §• 13. Kako se pratika nareja ..... 40 §. 14. I. Prestopni prazniki in drugi spominja vredni dnevi ...... . . 41 II. Včasih prestopni prazniki 44 III Neprestopni prazniki: a) Zdaj zapovedani 45 b) Le v posameznih deželah zapovedani prazniki 46 c) Nekdaj zapovedani prazniki, zdaj pa delovniki 48 §. 15. Neprestopni prazniki lata , . , . , 50 §. 16. Nedeljski evangelii ...... 56 Eyangelii ob zapovedanih praznikih . . 69 Od planetov. §. 17. Od sedemletne raznosti vremena ... 74 §. 18. Popisovanje sedmerih letnih planetov ali sedmerih premičnic : I. premičnica — Saturn ... 76 II. premičnica — Jupiter ... 79 III. premičnica — Mars ... 81 IY. premičnica — Solnce ... 83 V. premičnica — Venera ... 86 VI. premičnica — Merkuri ... 89 VIL premičnica — Luna . . . 91 §. 20. Kako je zvediti, kteri zmed planetov vlada . 94 Tabla I. Letna lastnija devetnajstega stoletja . . 96 Tabla II. §. 21. Velikonočni šipi in velikonočni prazniki devetnajstega stoletja.....................................100 Tabla III. §. 22. Prestopni prazniki in dnevi pred veliko nočjo v devetnajstem stoletji.......................102 Tabla IV. §. 23. Prestopni prazniki po veliki noči v devetnajstem stoletji . 110 Tabla V. §. 24. Kvatri v devetnajstem stoletji . . . 118 §. 25. Raba sprednjih peterih tablic . . . 122 §. 26. Kaj pomenijo dvanajstere nebeške znamenja v pratiki ........ 123 §. 27. Kako se najde stopnja v nebeškem znamenji, v kteri je solnce vsakterega dne . . . 126 §. 28. Poduk, kako se nareja solnčna ura na zidu . 138 §. 29. Razgled urne ali časove različnosti . . , 153 §. 30. Yidne mraknjenja solnca in lune devetnajstega stoletja......................................155 §. 31. Yremenost......................................159 Pregovori zastran vremena. I. Y prosencu ....... 160 II. V svečanu................................ 161 III. Y sušcu..................................163 IY. V malitravnu............................165 Y. Y vélikitravnu............................. 166 YI. Y rožuievetu............................167 VII. V malisrpanu..............................168 YIII. V vélikisrpanu . . . . . • 170 IX. V kimovcu................................171 X. V kozoprsku ...... 173 XI. V listopadu............................ 174 XII. V grudnu................................ 175 §. 32. Znamenja, iz kterih se na prihodnje vreme z nekoliko gotovostjo sklepati dà 178 I. Znamenja vremena na človeku , . . 178 II. Znamenja vremenosti na živalih . . . 179 III. Znamenja vremenosti na druzih reččh . 185 IY. Gotove znamenja vremenosti . . , 188 Opravila za vsaki mesec. I. V prosencu.................................190 II. Y svečanu..................................191 III. V sušcu..................................192 IY. V malitravnu.......................... 193 Y. Y vélikitravnu .....................194 VI. V rožnicvetu ...... 196 YII. V malisrpanu . . . . . . 197 Vili. V vélikisrpanu . . . . . . 198 IX. V kimovcu.............................. 199 X. V kozoprsku ...... 200 XI. V listopadu ...... 200 XII. V grudnu ....... 201 Cesarske postave za živinsko kupčijo .... 203 Zapoved -zavolj obéranja gosenc in tičjega lova na Kranjskem ................................. Poduk zdravega se ohraniti, življenje si podaljšati in v sili ga oteti I. Snažnost . . , U. Obléka .... III. Stanica ali hiša . IV. Hrana .... V. Pijača ... VI. Opravilo, sprehod, počitek, spanje VII. V čistim životu pokojno srce je posebna podloga trdnega zdravja in dolzega prijetnega življenja . . . . . VIII. Tabak piti ali kaditi, zdravju škodljiva navada ................................. Kako je treba v bolezni ravnati...................... Poduk za take, kteri niso zdravniki, kako oživljati dozdevnomrtye in pomagati v naglih smrtnih nevarnostih.............................. Kako z zmrznjenci ravnati Kako z utonjenci ravnati Kako z obešenimi in zadavljenimi ravnati Kako ravnati s takimi, kteri se v škodljivem zraku zaduše ..... Kako ravnati s takimi, ktere strela zadene Kako ravnati z zavdanimi Kako ravnati po telesnih poškodbah kakor ° pri ranah, zlomnjenih, spahnjenih kostel i. t. d. Kako ravnati z ljudmi od bolnih žival, zlast psov, strupenih kač vgriznjenih, Semnji na Kranjskem......................... V -**6#9efr- anil J. Krajec v Novomestu. 208 212 213 215 217 219 221 223 227 230 232 236 236 239 240 242 244 245 247 249 249 254