SZDL se mora spremeniti
Sodalistitna zveza delovnega Ijudstva naj bi dejaiuko poslala timbolj odprt in akcijsko učinkovjt prostor za reievanje vsakodnevnih, navidez drobnih ilovekovih po-treb in inleresov. pa onih najširših, tcmeljnih in usodnih za življenje in delo vse skupnosti ter za njeno prihodnost.
Da bi to zmogla, naj bi se SZDL, kot pravimo, PREO-BRAZILA, okrepila svojo samostojnost, avtonomnost, dosegla laslno subjcktiviieto, povečala svojo iniciativ-nost, posodobila metode svojega delovanja in na tej osnovi povečala svojo akcijsko učinkovitost in družbeno moč tistih, ki se v njej združujejo.
Če kje, moramo biti v SZDL za spopad idej, za nujen dialog, ki ga ne bo sprcmljalo etiketiranje in diskvalifika-cija, kjer ne bo »tabu« tem in vnaprejSnjih dogovorov, bo pa prostor za skupna iskanja konkretnih rešitev, ki jih zahleva sedanji čas. Razlike v razmišljanjih, ponujenih rcšitvah pa jcmljimo tudi nc le kot logično posledico različnih znanj, razumevanj, interesov, pač pa tudi različ-nih osebnih življenjskih izkušenj. In zato mora bili naša politična kultura dojemljiva. Družba mora biti sposobna srečati se z resnico in neresnico, z vet resnicami in več neresnicami. Toda tudi proti neresnici s« moramo branitj z demokratičnimi sredstvi. Beseda je lahko ostra, le za njo stoje argumenti in, če se spoštuje iloveSko dostojan-stvo.
Nove naslajajoče zveze in gibanja izražajo pripravlje-nost delovati v SZDL, vendar ob ohranitvi svoje avto-nomnosti ter ob hkratni zahtevi po preobrazbi SZDL. In ker tudi SZDL v svoji biti potrebuje nove ideje, nova gibanja, drugačno organiziranost, jo je potrebno posodo-biti ter renovirati, to pa je gotovo pomembna stična točka. Gre za pomembcn skupen interes, ki ga mora SZDL uporabiti za spreminjanje liste prakse, ki je upra-vičeno predmet kritike. Tukaj zamujamo. Delovanje no-Vih zvez in gibanj v SZDL je lahko pomembna korekcija
naiega lastncga ravnanja.
Ncdoslednosti in problemi pri uresniievanju vloge Zveze komunistov v SZDL so predvsem v zvezi z zasto-jem v razvoju osnovnega produktivnega odnosa jn soci-alisiične samoupravne demokracije, s kriznimi ekonom-skimi in družbcnimi razmerami, naraštajočim etatizmom in birokracijo. z dezintegracijskimi lendencami v družbt, erozijo ustavnosti in zakonitosti, odgovornosti, samou-pravnih vrednoi in morale.
Zveza komunislov prav tako izhaja iz ocene, da je eden od razlogov sedanjega neugodncga stanja pri ures-ničevanju in razvoju družbene vloge SZDL ta, da posa-mezni člani ZK in organi ZK nedosledno izvajajo lastne odločitve in sklepe. si premalo prizadevajo za uresniieva-nje programa ZKJ in, da se posamezni organi ZK pogo-sto istovetijo z državnimi organi, delujoi skupaj z njimi in prevzemajoi funkcije, ki jim ne gre. S tem pa se otežujc proces hitrejše prekinitvc neposredne povezave med ZK in državnimi organi ter zamegljuje odgovornost enih in drugih.
V boju za odpravo razSirjcnega podcenjevanja SZDL iz politiinega življenja in za njeno konstituiranje kot najsirfe poliiičnc fronte je potrebno vcčje opiranje na vse pozitivne izkušnje in rezultate urcsniievanja vloge »SZDL danes« pri reševanju življenjskih vprašanj, kot so dejavnost za spremembo političnega sisiema. uresniteva-nje dolgoročnega programa ekonomske reforme, izvaja-nje volitev, solidarnostnih akcij, samoprispevkov iid. SZDL se je znaSla na prepihu in prav je, da tudi naša organizacija pride iz teh kriznih časov drugačna. boljša od tiste, ki je stopila v to krizo. In čc v kaj, potcm v to kot aktivisti naše organizacijc lahko in moramo verjeti in se za to še zlasti potrudimo. Zato je v zvezi s temi vpraSanji seveda potrebno doreči Se marsikaj!
SEKRETAR OK SZDL BOJAN OSMAK