Osat
V tihi dolinici na iravniku je rasel    se mu!« je jezno rekla marjetica.
med  neštefimi  drugimi  rastlinami    »Raje nas malo dlje obsevaj, da bo
mlad osat. Vsi so ga gledali prezirs    prišlo naše oblačilce do večje ve-
ljivo in z njim grdo ravnali; nobena    Ijave.« Toda sončni žarek je mislil
cveiica ni hotela z njim spregovoriti    drugače.  S posebno  Ijubeznijo je
besedice in metuljčki se niso hoteli    osvetlil majhno, neznatno in nelepo
gugati na njegovih lisiih. »Raztrgali    rastlinico in glej, po nekaj dneh je
si bomo lepa oblačilca,« so dejali in                         _-
poleteli raje k lepim modrim zvonč:      ^^>           snfib
nicam. »Izogibaj se vendar tega sta*     ^^    =s*fe   s*Bmv\       ^t^
tega in grdega osata«, so šepetale                ^S& L   J ^ifl^                 ^*>i
travnate bilke zlati mimici. »Ta nje;       ,,      ^Pi]\L f fflTr' JK<A.   .^
gova bodeča obleka pokvari lahko    iL; ^, ^,™iS|limu&^l S^Sfc.   m
vsakemu izmed nas dobto voljo.«        f}~.^^mKtKmSSr^nfMt^^^U Wl
Od vseh teh  krivic in  sramoie     y|^lSBBffl|&Ž|BK^B|liBBM| pofrt je klonil osaf svojo glavico. Ni
se upal pogledati k smjemu nebu,    stegnil osat svojo glavico soncu na-
ki se je  tako mehko  in prijazno    sproti. Tako dobro mu ie to delo.
smehljalo nad njim. »AH noče res    /n ko je kmalu potem prišel sončni
nihče imeti opravka z menoj? Ali je    zarek zopet na obisk k svojtm v&
moje oblačilo res tako grdo? Tudi    rovankam, je imel osat že lepo, rde--
jaz bi bil rad že enkrat vesel in do--    če -- modro čepico in je bil večji in
bte volje, kakor so ostali moji to--    \epši ko vse druge rasfline. Metulj'
variši in tovarišice!« je tiho mrmral    čki in hrošči so prihaiali kar v tra-
sam pri sebi.                                      maf, fc njemu in so mu delali dru>
Tedaj je prišel okoli ogla topel    ščino. Ostale cvetke so bile pa blede
sončni žarek in pobožal vse cvetke    od jeze in so tarnale: »Kdo bi si
in ostale rastlinice po ličkih. Tudi k    mislil, da se bo skromni osat tako
osatu ga je zaneslo. »Ne približuj    popravil!«
229