D o p i s i. Štajersko. Iz Središca. (Odgovor g. —in — u na njegovo rNar, pesem v šolol" v 7. štev. »Učit. Tov,") (Konec). Dalje! Ge niste — kakor to sami priznava.e — strokovnjak v petju, ozir. v glasbi, kdo ali kaj Vam daje pravico, govoriti tako oblastno o receh, katerih do cela ne razumte? Kdo Vara daje pravico, da se postavljate za jeroba osebi, ki Vas za to ni prosila?*) *) Le verjemite nam, da naš dopisnik ni imel namena Vas žaliti; on je mož, na katerega gleda s ponosom vse slovensko napredno učiteljstvo. Uredn. Dalje pišete, da Slovenci bržkone niraamo moža, ki bi zmogel sara tako velevažno podjetje, pravite, da rau jaz z vsemi svojirai vrlinami nisem kos itd. Cuden stric ste, g. — m —! Ali niste čitali v tej stvari lanskega mojega ,Književnega naznanila in prošnje?" Ali niste prav prečitali mojega odgovora na Vaš dopis v 5. štev. letošnjega rUč. Tov.", kjer vendar povsod odlocno naglašam združenje mocij in skupno deloTanje vseh zmožnih tovarišev pri tem podjetju, nikjer torej ne trdira, da hočem le sam težavno delo izvesti. Gemu se delate slepega in gluhega? Cemu pobijate trditve, katerih nisem nikjer in nikoli izustil ali objavil ? Novi urednik bode torej moral v tem oziru storiti tudi to, kar bi storil i jaz, namreč iskal bode p o m o č i še pri drugih veščakih. Moja »Zab. knjiž." je, kakor trdite, ovirala z ,,Nar. legendarai" razvoj Zavezine knjižnice. Gudna, nenavadna logika! V 5. štev. »Uč. Tov." priznavate, da sem izdal že nekaj prav dobrih knjižic za šolske knjižnice, zdaj pa naenkrat pridete z novo trditvijo, češ, da so moje (dobre) knjižice nekaj ovirale. Zdrav razura nara pravi, da le slaba stvar more ovirati razvoj dobre. Zakaj pa mojih dobrih knjižic ne privošoite mladini, če Vam je le za stvar in ne za osebo? Da bi tudi HNar. legende", katerih zadnji snopič je izšel 1. 1891., škodovale Zavezini .Knjižnici", ki je še-le 1. 1895 — torej 4 leta pozneje — začela izhajati, to je pa naravnost nezraisel. Rarvidi se pa iz te Vaše trditve, da iz osebnega neprijateljstva*) izvirajooa strast ni samo slepa, raarveč je pozabila tudi računiti. Očitate rai tudi način, po katerem razširjarn kot založnik svoje knjižice. Ironično omenjate, da bi se morala po načinu razpečavanja moja pesmarica še v večjem številu razširiti, nego se je razširila. Iz te Vaše malicijozne opombe bi se lahko sklepalo, da jaz s svojimi knjižicami prav po židovski krošnjarim okrog, da hvalim, ponujarn in usiljujem povsod svoje blago . . . a vendar temu ni tako, zakaj način mojega razpeeavanja je povsem naraven, dostojen. Noben založnik ne zalaga knjižic zato, da bi jih potem čital. sam, ali pa, da bi mu ležale v zabojih; prizadeva si torej, da razširi knjige v one kroge, katerim so dot. proizvodi naraenjeni. Tudi jaz se v tem oziru ne obdajam s kitajskim zidovjera, rnarveč spravljam svoja delca v roke raznim mladinoljubom slovenskira, da se prepričajo o kakovosti vsebine. Ako jira knjižice ugajajo, jih obdrže in plačajo, ako ne, pa mi poslatev vrnejo in rairna je Bosna. Ali ni to naraven način in pravilni pot razpečavanja? Gemu torej Vaše opombe, jeli iz ljubezni do Bnar. pesmij" ali iz animozitefce do raoje osebe? Kar se tiče Bpuške in koruze" izjavljara sledeče: Puške nisem vrgel v koruzo, marveč delarn pogumno naprej,**) toda ne povsern po Vašem receptu, ker Vi za mene niste avtoriteta. Napevi bodo že polagoma drug za drugim zagledali luč sveta, in okoristiti se bode mogel ž njimi tudi Vaš sestavitelj pesraarice, ako ga bode volja. V koruzi pa ste Vi sarni, ker si ne upate s svojim popolnim iraenora na svetlo . . . Na dan torej iz koruze junak, da Te natančneje spoznam. Ako delaš za resnico in pravico, potrdi to *) Tu se zopet motite; naš sotrudnik nima prav nič osebnega neprijateljstva do Vas. Uredn. **) To nas veseli, le delujte vztrajno in poguinno naprej ter se ne ustrašite nobene kritike. Uredn. s svojira pravim iraenora, ne boj se luči, ne boj se javnosti. Sage rnir, sage, Freund, wer Du bist, Darnit ich dann vveiss, was Du willst! Anton Kosi. Goriško. V album piscu nesramnega pamfleta t bN. Listu". Torej cerkvene, samostanske šole si žele naši nasprotniki? Sraešna želja! Smešna želja! Da bi vas ne poznali, bi vam verjeli, a v dobi 30 let smo vas korenito izpoznali. Vam ni mari za šolo, cede se vam sline po nadvladi nad ¦v učiteljstvom in ljudstvom. Zivo, v drasticnih bojih stopajo jim pred oči oni zlati časi, v kojih je vsakdo strepetal pred pogledom najrevnejšega revčka v halji ali kuti. Skomini se jim po brezmejnem, saraooblastnem gospogospodarstvu, kakoršno so iraeli za časa cesarja Henrika IV. V Canosso bi nas radi spravili. Oglejmo si naše klerikalne kričače! Ali vrše vestno svoj poklic napram šoli? Poznam mladega in krepkega župnika, kateri o priliki rad tudi nna takt poskoči", ki pa se tudi večkrat jako v poznih urah vrača od svojih pohodov, pa tudi iz krčme, a vendar noče hoditi poučevat veronauka v 20 rainut oddaljeno šolo! Otroci morajo hoditi k njerau v cerkev. Kaj ni to oblastna komoditeta ? Sedaj pa ravno ta župnik ni irael že štiri mesece veronauka. Vera peša!? Kdo je vzrok? Nova šola! Sram vas bilo! Neki vikar, četudi krepak in zdrav, je imel v tera šolskem letu samo en raesec veronauk, otroci so bili tedaj blizu 5 mesecev brez pouka v veronauku. Tudi to je jako značilno! Ni čuda, da ob birrai oznanjajo izpred altarja: ti in ti otroci morajo stati v ospredju, ti in ti pa naj se umaknejo daleč v ozadje. To znajo Bfarbati*. Zur Vorstellung korame noch ein Gimpel. — Bil je na Vipavskera neki kaplan, ki se je ob vsaki mogoči priliki bahal: ,Ali nisern fejst fant?" Ta »fejst fanta hodil je v šolo poučevat veronauk; a ker je bil večkrat sladkoginjen, je v šoli norel, a ne ueil. Učil je tudi otroke prepevati wod nebeške ohciti". Posledica te učne metode je bila ta, da ni bilo neko leto v cerkvi prvega sv. obhajila. Pa krice, vera peša, pa hrule po 6asopisih, da dvomijo, da vrše učitelji svojo stanovsko dolžnost! Mi smo si v svesti, da vršimo svojo stanovsko dolžnost in to hočem dokazati s številkarai. — L. 1869 prevzeli smo revno zapuščino cerkvenih šol. Oglejmo si tedaj ude družbe sv. Mohora nekojih dekanij v istem letu, v letu 1882 in 1900. ter sledimo naraščju udov. Udje družbe sv. Mohora v letih: 1969. 1. 1882. 1. 1900. 1. Kanalska dekanija . . 78 udov 226 udov 736 udov Grniška „ . . 88 , 342 „ 922 , Ločniška „ . . 111 221 „ 733 , Tolminska - . . 226 , 517 - 1199 „ Cela goriška nadškofija 1388 „ 3019 - 8605 , Pričujoči izkaz je pač jasna priča, da vrširao učitelji vestno svojo dolžnost, priča pa nara tudi, kako dobro jo je država pogodila, da se je otresla cerkvenih šol. Komaj trideset let deluje nova šola in uspeh je izdatnejši od cerkvenih šol v sto in sto letih. Tu imate svojo fotografijo! Iz pričujočih podatkov lahko izprevidi dopisun »Novega Lista", li vrše učitelji svojo stanovsko dolžnost. Vara, vam treba je strožjega nadzorstva, da bodete izpolnovali svoje dolžnosti naprara raladini in veri. Emi- nenoa, tu imate mnogo dela! Njiva je zelo plevelasta in zarašeena. 0 priliki nekoliko besedi o družbi sv. Mohora in glavnem uredniku -Novega Lista". Goriški Bešetar. Istra. Uredništvu ,,Sloveiica" v Ljulbljani. Izpravak. (Konec.) Opažam, da svojevoljno odlocenje izpovedi in to sarao eden popoldan za kakšnih 150 otrok protivi se tudi higieni ker pri samih dveh duhovnikih otroci bi rnorali ostati 6—7 ur v vlažni in do 2° R mrzli cerkvi. Ni res, da sem v penedeljek pred določenira torkora rekel šolskira otrokom, ki gredo jutri k izpovedi, zaračunala se bode njihova odsotnost toliko, kakor da bi celo leto ne bili v šoli in vrhutega bodo še telesno ostro kaznovani v šoli. Noben šolski otrok ni bil telesno kaznovan, kateri v torek popoldan ni prišel v šolo in nobenim starišern ni prišla radi tega šolska globa, akoravno je prišla šolska globa radi zaneraarjenja šole kroz mesec Januar te dneve. Ni res »da kradera božjemu kraljestvu duše šolskih otrok" ampak je res, da v vsem in podpunoma postopam z otroci po srnislu § 1. državnega zakona od 14. Maja 1869 (D. Z. L. št. 62). Ni res, da sse protivim ustanovljenju ljudske šole v Racji vasi in otvoritvi šole v Bergudcu", ker in kadar bi hotel to napraviti po sporaenutem državnera zakonu nisem jaz kompetenten ni v protivljenju niti v davanju ljudskih šol. Ustanovljenje ljudske šole v Račji vasi protivi se zakonu, ker ta vas mora spadati pod šolsko okrožje laniško. 0 otvoritvi šole v Bergudcu ne more se govoriti, ker ta šola ni se ustanovljena. Ravno to, da vabim otroke iz Bergudca v šolo, dokazuje, da ni res, da se protivim izobrazbi naroda". Nasprotno je resnica, kar je tudi dokazano iz službenih izpisov, da se trudira zato, da otroci, kateri nimajo šole v svojej vasi, da bi dobili potrebno šolsko poučevanje. Ni res, da ,,skoro vsaki dan po zdravi Mariji zahaja pet mladenčev k meni igrat -Domino" in „ pitl", niti je resnica, da „jili hodi raoja svakinja iskat od gostilne do gostilne", potem ni res, da se »tarn navdušujejo za italijansko propagando, za razgrajanje v tihi noči, za metanje karaenja v privatna stanovanja in gostilniške prostore, niti da ntam se navdušujejo, da rušijo slogo in netijo prepir raed sovaščani". Ni res, da bi se z okna čul glas : nIst ne ^italiana" samo MEviva Istria", ker jaz nisem nikdar slišal niti kdo drugi, da bi v Lanišču kdo zakričal ,,Eviva Istria italiana". Ni res, da prijeraljem bodi kakšno podporo ali plačico od rhege nazionale" niti od nobenega drugega društva ali oblasti razven svoje plače; s pametno ekonoraijo znarn živeti, da ne potrebujem drugega, sam faktum, da nikdar v krčrno ne grem, dokazuje, da se znara raeriti proti svojoj plači. Ni res, da gledam vstanoviti občino s sedežem v Lanišču in da sem lahkoverneže v Lanišču, Bergudcu, Podgačah in Prapočah pridobil za svoj načrt, arapak je resnica, da je istrski zbor v sednici od 31. Maja 1899 glasoval zakonsko osnovo za ustanovljenje občine v Lanišču in da so vasi Lanišče, Bergudac, Podgače in Prapoče svojevoljno zelo zadovoljne, da bi imele občino v Lanišču, kar bi v resnici bilo pravično in v vsaketn obziru koristno ljudstvu. Lanišče, 20. Februara 1901. Marijan Marchi, nadučitelj. Pojasnilo. U broju 39. »Slovenca8 njeki delija dao je tiskati dugi dopis proti ineni. To.nsurirani dopisnik meni dobro poznat zlobno se je poslužio sa »Slovencem1* u nadi, da ja ne cu uci u trag njegovim neistinama, pošto je ta novina u ovim stranaraa bijela muha — a s druge strane znao je polučiti svrhu, da taj dopis dodje do znanja mojih poglavara. Pošto onaj dopis nije nego snop izmišljotina i neistina, dne 20. Februara poslah sa preporucenim pismom uz povratnicu uredništvu wSlovenca" ispravak sastavljen po zakonskim propisima. Ali jer ga ono nije htjelo tisati, niti je raeni kazalo zašto; mojora dopisnicom 28. Februara pospješio sam tiskanje ispravka ili zapitao razloge zbog kojih ga ne tiska. »Slovenac" niti je ispravak tiskao, niti je raeni odgovorio, premda sara mu ja unapred platio poštarinu za odgovor. Ja ne znara kako kvalificirati postupak »Slovenca" — to neka sude čitatelji! Svakako što je »Slovenac" uskratio tiskanje ispravka, gdje je raogao dodati svoje opaske, najjbolje dokazuje koliko je istine u onoin dopisu proti meni. Dok si pridržajem pravo, da drugim putera postupam proti ,,Slovencu'*, prosira slavno uredništvo »Učiteljskog Tovariša" da ono raedjutim blagoizvoli tiskati moj ispravak, što ga niže u vijernora prepisu dostavljara. Unaprijed lijepo zahvaljujem. Lanišče, 7. Marca 1901. vdani Marijan Marchiy nadučitelf. Društveni vestniL Kranjsko. BDruštvo uoiteljev in šol. prijateljev okraja Logaškega" namerava izdati štatistiko slovenska učiteljstva, iz katere bo razvidno, kako deluje slovensko ueiteljstvo v prospeh in razvoj narodnega blagostanja na polju narodne prosvete. Vsled tega prosi podpisano predsedništvo vse tovariše, oziroma tovarišice širom slovenske zemlje, da blagovolite sporočiti: 1 Kakšno častno službo oziroma rnesto opravljate pri narodnih društvih n. pr. pevskih, bralnih, olepševalnih, izobraževalnih, telovadnih, požarnih itd., itd. 2. Ali ste v oboinskem ali kakem drugem zastopu? 3. Pri kakšnih ali katerih društvih ste bili ali ustanovnik oziroma soustanovnik? 4. V katerih službah ste za delo kaj oškodovani oziroma katere zlužbe opravljate brezplačno. — NB. Zneska dotičnih nagrad ni treba omenjati. Podatki naj se zanesljivo p ošlj ejo dokonca mal. travna 1901 na naslov: Josip Benedek, nadučitelj v Planini — via Rakek. Iv, Šega, s. r.Jos. Benedek, s. r. t. č. tajnik.t. č. predsednik. Pedagogiško društvo t Krškem zboruje v četrtek, 2. vel. travna ob 10. uri dopoldne pri Sv. Križu pri Kostanjevici po sledečem dnevnem redu: 1. poročilo o dosedanjem društvenem delovanju, 2. posvetovanje o bodočera delovanju. Štajersko. Brežiško-sevniško uciteljsko društvo je imelo dne 3. sušca 1991. prvo letošnje zborovanje. Društveniki so se ga udeležili prav mnogobrojno. Po običajnem pozdravu sporočil je g. tovariš Knapič, da so društvu pristopili trije novi redni člani: gg. J. Ornik (Brežice), J. Zupančic (Sv. Anton) in F. Laurenčak (Brežice). Od tovariša g. Pulka (Dobje) dobilo je društvo na ogled zbirko risb za štirirazrednice ter sklenilo glede te sledeče resolucije: 1. Društvo izreka zahvalo tovarišu g. Pulku, da je predložil zbirko risb za brezpično risanje, katero je sestavilo ljutoraersko uč. društvo. 2. G. Pulko se naprosi, naj stavi pri let. okr. učit. konf. predlog, da pride ta zbirka v pretres in še izvoli odsek, ki predela zbirko v spodaj navedenem smislu. 3. Zbirka zadošča učnemu načrta štirirazrednic na otajerskem. 4. Primanjkuje ji le raznih bordur in iz trakov sestavljenih ornamentov. 5. Vsa snov naj se strogo metodično uredi tako, da bode omogočen skupni pouk obeh oddelkov vsakega razr. (izključen naj bo le najvišji razred). Potrebna sta 2 turnusa. 6. Zaznamujejo naj se senčne in svetlobne strani likov. 7. Tako predelana zbirka naj se predloži raznim uo. društvom in se slednjič natisne. Predsednikovo poročilo je bilo obsirno, vestno sestavljeno, za kar se jo društvo g. predsedniku toplo zahvalilo. Iz njega posnaraemo sledeče: Društvo je imelo koncem leta 1900: 30 rednih članov, 3 podporne in 2 častna člana. Iz sevniške^a okraja je bilo v društvu zastopanega 7O°/o učiteljs.va, iz brežiškega le 59°/o. To število je vsekakor nezadostno. Však član naj bi si štel v dolžnost, pridobivati novih članov tej prepotrebni stanovski organizaciji. V preteklera letu je zborovalo društvo petkrat. Predavanj bilo je 6. Tudi je' bilo društvo zastopano pri zborovanju načelnikov v Maribom, pri zborovanju ,,Zaveze" in pri posvetovanju centr. odbora spod. štaj. uč. dr. Bilanca minolega leta kaže 15 K 52 h prebitka. Pravila ,,Zveze spod, štaj. uč. dr." društvo v celoti odobri; pomisleki o nekaterih točkah pa se potom predsedništva sporoče tovarišu g. Strmšeku. Sledeča resolucija je bila enoglasno sprejeta: Glede na to. da je vspešno delovanje ueitelja kot vzgojitelja mladine in naroda rnogoče le tedaj, če se tnu po državnih osnovnih zakonih zajamčene pravico ne omejujejo ali celo odrekajo, kakor se je to v polpreteklem času opetovano pripetilo, ponavlja sevn.-brež. uč. društvo vnovio zahtevo, da se vendar enkrat oživotvori času primeren disciplinarni zakon. ki bode natančno določeval dolžnosti in pravice učiteljstva. Prihodnje zborovanje bo dne 5. vel. travna t. 1. v Kapelab. V c s t n i k. Učitcljski konvikt t LJHbljaiii: G. Karl Hurnek, učitelj v Krškeni, nabral v veseli družbi 4 K. Za učiteljska mučenika Killerja in Horvateka so darovali: o priiiki zborovanja brež.-sevn. uč. društva: Ivana Tramšek 2 K, Mavro tramšek 2 K. Blaže Toniinc 2 K, Jože Pečnik 2 K, Ignac Supan 2 K, Martin Vodenik 2 K, Janko Knapie _. K, Anton Kokot 2 K, Rudolf Kaian 2 K, lvan Zupančič 2 K, Fran Kuhar 2 K, Josip Polanc 2 K, J. Lunder 2 K, Vincencija Novak 2 K, Anton Aparnik 2 K, Rudolf Arnšek 2 K, Ferdo Laurenčak 2 K, Jenny Piller 2 K; pri obedu se je nabralo posebej 6 K; pozneje so prispevali: Josip Kline 3 K, Olga Kline 2 K, ,,Iz kolegijalnosti* 2 K, Anton Eržen 2 K, Valentin Weber 2 K, Neimenovana 4, Marija Skalovnik 3 K, Anton Skalovnik 3 K — skupaj 63 K. — G. Fran Luznar, naduoitelj na Prhnorskem 4 K. Osebne vesti. Za okrajne šolske nadzornike so za prihodnjo funkcijsko dobo imenovani gg.: nadučitelj Ivan Thuma v Postojni za postojnski in logaški okraj, ravnatelj Anton Žumer v Ljubljani za kranjski in radovljiški okraj, profesor Vilibaid Zupančič v Ljubljani za kamniški okraj in ljubljansko okolico izvzemši nemške šole v Domžalah, Vevčah in Goričanah, vadniški učitelj Anton Maier v Ljubljani za krški in litijski okraj, nadučitelj Anton Jeršinovič v Crnoralju za slovenske in utrakvistične šole v novomeškem, črnoraaljskern in kočevskem okraju, profesor Fran Levec v Ljubljani za slovenske in utrakvistične šole v Ljubljani in gimnazijski ravnatelj Peter Wolsegger v Kočevju za nemške šole v črnomaljskera, kočevskem in novomeškem okraju. PrešernoT sonetni Tenec je priobčil v nemškem prevodu gosp. prof. A. Funtek v »Laib. Ztg." Kakor vsi Funtkovi prevodi, odlikuje se tudi ta z vestnostjo, gladkočo in krasnirn jezikom. Bila bi škoda, ako ostane ta prevod le v predalih dnevnika! Javno predavanje priredi »Slovenska šolska Matica" svojira udom in prijateljem dne 25. t. m. ob 11. uri dopoldne v fizikalni dvorani I. državne gimnazije. Predaval bo g. prof. Macher ,,o rdečem snegu in blatnem dežju". Gosti dobro došli! Članoui deželnega šolskega sveta istrskega je imenovan monsignor Vinko Zamlič, župnik v Voloskera. Gastno olbčaiistvo je podelil občinski odbor v Žireh v svoji seji dne 9. pr. ra. taraošnjemu naduoitelju Leopold Božiču y znak hvaležnosti za njegovo 261etno službovanje v Zireh Dne 7. t. rn. izrocila je deputacija obč. odbora vrlemu vzgojevatelju mladine častno diplomo. Eoroški deželni šolski nadzornik Palla je prišel do prepričanja, da so sedanje šolske knjige nepraktično sestavljene, ker se premalo ozirajo na ctroke slovenske narodnosti. — Svita se! Primorski dcželni šolski nadzornik vit. Klodic gre v pokoj. Opozarjamo slovenske poslance, da naj stoje na straži, da ne bo iraenovan njegovirn naslednikorn mož, ki ne pozna in tudi nima srca za slovensko šolstv^o na Priraorskem. Brief aus Krain. Pod tem naslovom piše ,,Steieriscbe Schul- und Lehrer-Zeitung" o nadzornikih mestnih neraških šol in krške meščanske šole med drugim tudi to-le: »Die deutschen Volksschulen. Laibachs hatten in letzterer Zeit -nifc ihren Inspecteren viel Pech. Seit dem Erdbeben walteten nicht weniger als drei Manner im Amte eines Bezirksschuiinspectors der Laibacher deutschen Schulen, von denen man nur einem das Lob zusprechen kann, dass er das Gebiet der Volksschulpadagogik theoretisch besser beherrschte und auch in die Praxis des Volksschulwesens ia allen ihren Verzweigungen einen rechten Einblick hatte. Den zwei anderen — und zu dieseti gehorte auch der neuernannte Director des Cillier Gymnasiums — war die Volksschule ein unbekanntes Land, wie die Inselvvelt des Stillen Oceans einem Oberkrainer Bauern, und von einem Vertrauea odor gar einer Zuneigung der ihnen unterstellten Lehrerschaft konnte schiechterdings koine Redo sein. Die Herren Inspeotoren giengen eben als Hospitanten in eine Anzahl Schulen, weil sie dafiir bezahlt wurden, und sclnviegen sich recht griindlich aus, wenn man sie um ein Urtheil iiber die vorliegenden Lehrund Erziehungsergebnisse angieng, oder blamierten sich, wenn sie mit iiberlegener Amtsmiene einen Weg zeigen wollten, der fiir sie selbst im Dimkel lag — je nach dera Temperamente. So wird bei uns herumexperimentieit von Leuten, die in ihrem Berufe recbt tiichtige Chemiker oder Physiker sein mogen, die aber von der Volksschule und don ihre Arbeit fordernden und heinmenden Dingen ebenso wenig verstehon wie das Nasborn vom Harfenspiel. Heute ist der Inspectorposten dieses Schulbezirkes wieder verwaist; aber dass man im krainischen Landesscbulrathe daran denkt, die Ziigel dieses Amtes einraal einem Volksschullehrer oder Hauptlehrer oder docb einem Lehrer mit Hochschulbildung, der sich aucb ia der Praxis der Volksschule tiichtig uragesehen hat, anzuvertrauen, glauben wir nioht. Was fiir ein freudiger Zug geht dagegen durch die Arbeit der slovenischen Volksschulen, die einen Inspector haben, der, wenngleich auch Mittelschullehrer, seiner Aufgabe docb vollig Herr ist und das Vertrauen und die Liebe jeder eiuzelnen Lehrperson hat! Wir diirfen uns also wobl wieder auf irgend einen Ohemiker oder Zeichenlehrer oder Altphilologen — wenn nicbt gar auf einen Katecheten als Inspector gefasst machen. Fiir einen solchen kann das Amt ,ja ein gutes Sprungbrett werden Mittelschuldirectorat." zu einem Gospodarski program. Naslednje tvrdke darujejo od iztržka, oziroma dobička, ki jim ga da zaslužili učiteljstvo, dogovorjene odstotke v prid učiteljskemu konviktu. Vsakdo (vsaktera) pa blagovoli zahtevati, da se vsaka vsota, ki jo odjemavec izplača, zabeleži v prid konviktu. 1- JOS. PetriČ — zaloga raznovrstnih šolskih zvezkov, peres _ napisom: -Učiteljski konvikt* in raznih drugih šolskih potrebščin v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 6. 2. Knjigotržnica Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani, Kongresni trg. 3. Miličeva tiskarna — zalo?a uradnih spisov i. t. d. — v  Ljubljani, Stari trg. 4- Narodna tiskama v Ljubljani, Kongresni trg. v 5- oeberjeva tlSkarna v Postojini, zaloga uradnih spisov itd. 6. GriČar & MeiaČ tnjov'1™ z narejenimi oblekami za dame in -—! gospode v Prešernovih ulicah v Ljubljani. 7. Fran KsaV. SoUVan, tr.-ovina z manufakturnim blagom v Ljubljani, Mestni trg. 8. Jb ran ivraigilOr, krojaški mojster v Ljubljani, Kongresni trg. 9- AntOIl KrejČi zal°-a moških in ženskih klobukov v Wolfovih —1 ulicah v Ljubljani. *®- J- oOKllC, trgovina s klobuki v Ljubljani, Pod trančo. II- E. KavČiČ trg°vina s specerijskim blagom v Prešernovih ulicah —I i v Ljubljani. 12. F. Lilled trgovina s specerijskim blagom na Jurčičevem trgu —'. _—- v Ljubljani. 13. Filip Faidiaa inizar in trgovina s pohištvom v Prešernovih — i—_1—1 ulicah št. 50 nisproti aovi pošti v Ljubljaai. 14. Maks Domicelj, zalo?a moke iz mlina Vinka Majdiča po  _ en gros cenah v plombovanih vrečah po 10, 25, 50, 85 in 100 kg. na Dunajski cesti Graiserjeva hiša v Ljubljani. *5. li. oCJllIieltzer, zaloga stolov, Šelenburgove ulice v Ljubljani. 16. Ivan BonaČ zalu&a šolskih knjig, svinčnikov družbe sv. Girila  L in Metoda in raznih drugih šolskih potrebš.in v Ljubljani, Šelenburgove ulice. 17. Banka ..Slavija" v Pra^ ~ glavno zastopstvo za slovenske  . J— dežele v Ljubljani — vzajemno zavaro- valno društvo, podpira učiteljski konvikt in dajeodučiteljskih zavarovanj provizijo ,Zavezi slovenskih učiteljskih društev."