Najr«£ji
drimwmh
leto . . . $6.00
pallet*.....$3.00
Ne* York cdo Leto . $7.00
GLAS NARODA
lato $7.00
Iisiršt^sIphffldave^AindkL
r
1
8
The largest Slovenian Dafly the United States.
Innerl every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
rl
Xatarsd as Second Glass Matter (September 21, 1903, at tha Port Office at Haw York, N. Y., under Act of Oongraaa of March 3, 1870
TELEFON: CHelaea 3—8878
HO. 294
ŠTEV 294.
NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 15, 1932. — ČETRTEK, 15. DECEMBRA 1932
VOLUME XL. — LETNIK XL.
V WASHINGTONU VLADA VELIKO OGORČENJE
ČE BI AMERIKA NE BILA DALA FRANCIJI DENARJA, BI DANES NE BILO VEČ FRANCIJE
Predloga za davek na dobro pivo
PRIZNANJE SOVJ. RUSIJE
Poiteni olačniki bodo imeli pri prihodnjih pogaja-, D fin A U 7 A njih veliko prednost. — Tudi Poljska ne bo pV|DVmAfl caU. — Zavlačevanje je neodpustljivo in je znamenje velike nehva!eacnosti. — Nekateri so že začeli govoriti o gospodarskem bojkotu. — Francija izolirana od civiliziranega sveta.
WASHINGTON, D. C., 14. decembra. — Med kongresni ki, ne oziraje se na stranko, je nastalo veliko ogorčenje, ker je Francija precej jasno namignila, da ne bo plačala deleža vojnega dolga, ki za-
ODLOČNOST ŽUPANA ČERMAKA
Senator Borah se potegu- Zupan Cermak je naročil
je za priznanje Rusije. Združene države bi imele velik dobiček.
policistom, da morajo očistiti mesto zločincev. Morajo iti v ječo ali v mrtvašnico.
pade jutri opoldne. Vladni krogi bodo počakali do iv^lJnik^n^n^a "dbora za( jutrišnjega dne, nakar bodo storili potrebne kora- zunanje zadeve, senator wmiam Chicago, m.,
liorah, je v svojem razgovoru s "Pošljite zloomce v ječo ali pa v časnikarskimi poročevalci rekel,. mrtvašnico!
JAPONCI SO _VZNEMIRJENI
Sovjetsko-kitajski sporazum je prekrižal načrte. Japonci pravijo, da jih je Rusija ogoljufala.
Tokio, Japonska, 14. decembra.
DRŽAVNI ZAKLADNIČAR
JE ZA DAVEK NA PRODAJO
WASHINGTON, D. C., 14. decembra. Dasi administracija ni hotela oficijelno pojasniti svojega stališča napram dobremu pivu in dasi je predlagal državni zakladničar Mills kot sredsftvo za u-ravnovesenje proračuna davek na prodajo,
nih »dnošajev med Ka^iTja- j zbornični komitej za pota in sredstva, začel sestav-14 decembra - P0®8*0 j<l japonsko javnost zade- j Ijati predlogo, koje namen je omiliti Volsteadovo
ke.
Po Hodnikih poslanske zbornice in senata je bilo slišati izraze: — To je nesramno, to je neodpustljivo! To je višek nehvaležnosti.
da je potrebno, da Združene države priznajo Rusijo, ker bi s tem bilo mnogo pomngano današnji
Ko se je prvo razburjenje nekoliko poleglo, so — obnovitev diplomat ičnih od-
že začeli razpravljati v kongresnih krogih o od- noša je v s sovjetsko Rusijo. — je
. rekel liorah. — vključilje mnogo zelo važnih zadev.
—	Prvk" bi biio zelo velikega pomena glede svetovnega miru in razorožitve, za kar se poteguje naša vlada in celi narod.
—	Drugič bi s tem bila povzdig-njena trgovina in bi bil izboljšan gospodarski položaj.
—	Rusija je največje, še nerazvito tržišče za našo bla;r<>. I)rii<re države so okori šču je jo s tem, da izboljšujejo svoje trgovske zveze 7. Rusijo. Vedno slišimo, da ima ta ali ona država kak spor z drugo državo; nazadnje pa vedno izvorno. da sta te dve državi konn'-no sklenili trjpovsko pogodbo.
redbah, kako bi prisilili Francijo k plačilu.
Ker vojaške odredbe ne pridejo vpoštev, bodo najbrž uveljavljene carinske odredbe, ki bodo škodovale francoski trgovini.
Jutri bodo plačale: Anglija, Italija, Cehoslova-ška in Latvija. Poljska, Belgija in Francija najbrž ne bodo plačale.	*
Iz precej zanesljivega vira se je izvedelo, da bodo one države, ki bodo zadostile svojim obveznostim, deležne vseh prednosti, ko se bo načelo vprašanje revizije vojnih dolgov.
Demokratski senator McKellar iz Tennessee je rekel: — V tem slučaju gre za akt največje nehvaležnosti, kar jih pomni svetovna zgodovina.
Predsednik zborničnega odbora za zunanje zadeve, Reynolds, je izjavil: —
—	Francija nima niti najmanjšega vzroka odlašati s plačilom.
Po mnenju senatorja Binghama, pozabljajo Francozi, da bi bilo zanje pogubonosno, če bi ne plačali.
—	Drugega nam ne preostaja kot čakati, — je izjavil poslanec Stevenson. — To je edino, kar moremo storiti. Ce bodo prišli k nam še enkrat po de nar, jim bomo rekli, da so slabi plačniki. Svetovali j*m bomo, naj prosijo Poljake na posodo.
Značilna je tudi izjava senator ja Watsona, repub-
To povelje je dal chicaški župan Anton J. Cermak policiji. Ker je bilo kmalu nato. ko je župan - ukazal policiji, tla vjame ali pa prežene zločince iz mesta, ustreljenih sedem oseb. med njimi en policist, je poklical vse policijske višje častnike in jim
oil;
lo kot strela in je povzročilo p<>- postavo, sobno v Tokio veliko senzacijo.
Japonci pravijo, da jih je Rusija vodila za nos, kajti javnost jo bila mnenja, da bosta Rusija in Japonska v kratkem sklenili prijateljsko in neuapadalno ■ pogodbo. Javno se priznava, da se je japonsko prijateljsvo do R ije naro-	znatno ohladilo, kar bo mo-' goče imelo šo zelo resne posle-
MiHs je skušal dokazati, da davek na pivo nikakor ne bi zadostoval za uravnovešen je proračuna. Rekel je, da bi prinesel tak davek na loto komaj stopetidvaj-" set milijonov dolarjev, dočim so drugi dokazovali, da bi znašal davek nad dvesto milijonov dolar-< jev.	|
• — ras je že. da tudi policisti dieo.	j Po Millsovem mnenju je edino
priČno streljati. Povedal sem po-, Japonska vlada je brzojavila sredstvo splošen davek na proda-, lieijskim kapitanom, da v mestu svojemu zastopniku v Ženevi, Yo-. ni niti enego speakeasyja in nobe- fuke Matsuoka, da naj odločno ne igralnice, da policija za nje 110 nasprotuje udeležbi Združenih dr-; bi vedela. Toda. da je bilo doka- žav in Rusije v komisiji, ki ima ' zano, kar sem rokel. je bilo tre- namen doseči .sporazum med Ki-ba, da jo bil ustreljen policist. ( tajsko in Japonsko glede Mandžu-Xa županovo izahtevo so po- rije. Japonska priznava samo ko-licisti poizvedovali po raznih hi- misijo, ki je sestavljena samo iz ( — Gospod Rainev, saj vendar »ah in Iskali prostore, v katerih Izginili delegatov.	J veste, da nima nihče pravice go-
.se zbirajo zločinci. Prvo noč so, T	.. . . 4 L 1 vririti v predsednikovem imenu,
pripeljali na policijo 13 oseb.
Ko je vprašal demokratski voditelj Rainev Millsa, če bo predsednik Hoover podpisal postavo, ki bi dovoljevala dobro pivo, je odvrnil :
PERZIJA
KLJUBUJE ___ANGLIJI
Ne ugodi angleškemu ultima tumu. — Ostane pri preklicu pogodbe glede pridelovanju petroleja.
Prvi prostor, katerega je poliei-«preiskala, je bil glavni stan Caponcjevega sindikata, ki še vedno oskrbuje Chicago s pivom in žganjem. četudi se Capono nahaja v Atlanta. (Ja.
Policija je javno pozvala lastnike speak esv jev. da naj za pro svoje prostore in lastniki so se večinoma ravnali po tej odredbi.
ločenih pristojbin dasi je to perzijska vlada večkrat zahtevala.
2.	Družba ni hotela plačati dohodninskega davka.
3.	Lahkomišljeno trošenje družbe po drugih krajih sveta je zelo škodovalo perzijski petrolejski
je
Teheran, Perzija, 14. decembra. Perzijska vlada je vrnila angle-likanskega*voditelja v senatu: — Stališča, ki ga je ško zahtevo, da se drži pogodbe za[ industriji.
zavzela Francija, ni mogoče opravičiti. Ce bi ne bi- pridelovanje petroleja z angleško 4. Cena petroleja v Perziji 1	• 1 -i •	■ vi	1	1 . 1 j družbo.	I previsoka.
lo ameriških vojakov in ameriškega denarja, bi da-i ivrzija je v svoji spomenici, kij 5. Družba ni pridelovala dovolj j nes ne bilo nobene Francije več.	I jc bila vročena angleškemu posla- petroleja v Perziji, medtem ko se
Po zatrdilu poslanca Schaferja iz Wisconsina, so . n'lku;.. P^-tirala proti nameri j je mnogo bolj brigala za pridelo- ^
_	y>. _	.	Anglije, da bi bila zadeva izrooo-, vanje potroloja v dru«rih doze-'
Združene države resile r ranči j o pred poginom. —! na mednarodnemu razsodišč« v iBh.
Francija ima dovolj denarja za vzdrževanje ogrom - j Haagu, ker to razsodišče ne mo-| <J. Družba to poletje ni hotela
ne armade. Dvajset milijonov, ki bi jih morala ju- fe f^"*« -	,m*a ^do poslati svojega zastopnika na se-
,J 1.1	• •11	1- m trP°v-s*,m podjetjem.	I jo <z vladnimi zastopniki, kjer naj
tri plačati, predstavlja komaj tri odstotke vsote, ki Perzija odklanja vsako odgo- bi se razpravljao o novi pogodbi.
jo izda VSako leto za obroževanje.	vornost za kako škodo Anglo- Perzijska vlada obžaluje, da ji
Persian družbe, ker se vlada ni ni mogoče pričeti s pogajanju za nikdar vmešavala v delovanje novo pogodbo, ker je angleška družbe, ni nikdar posredovala v vlada tako odločno nastopila. -kakih sporih in tudi družbi nc povzroča nikakih sitnosti.
Perzijski odgovor na angleški ultimatum vsebuje naslednje točke:
1. Družba tekom svetovne vojne ni plačala perzijski vladi do-
J Japonski zunanji minister baron 1'cbida je rekel, da pomeni obnovitev diplomat ionih zvez mod Rusijo in Kitajsko večjo važnost kot -pa zadeva Mančukuo države.
! — Ako združimo dve razbur-. kani sili na Daljnem iztoku — ruski komunizem in kitajsko zmešnjavo — je to nevarnost za mir i ne samo na Orijentu. temveč za 1 celi svet.
Rusija se je do sedaj zadržala nevtralno v kitajsko-japonskem sporu zdaj pa se je popolnoma pridružila Kitajski. Kot pravi nek zastopnik zunanjega ministra, ho sedaj imela Japonska prosto roko. da bo bolj odločno nastopila proti Rusiji.
Po japonskem mnenju Rusija . ne bo priznala Mančukuo. ker bi j to bilo proti volji Kitajske.
NAPETOST MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO
Italijanski dijaki so demonstrirali pred jugo-goslovanskim poslaništvom. — Mussolini jih je pomiril.
Rim, Italija, 14. decembra. — Po glavnih mestih Rima so italijanski dijaki vprizorili sovražno • demonstracijo proti Jugoslaviji. Ko so karabinerji pregnali dijake izpred jugoslovanskega poslaništva, so se zbrali na Piazza Venezia ter so priredili ovacije Mussoliniju, ki se je prikazal na
I balkonu ter jim rekel, da ceni njihovo mišljenje, toda jih je po-«val. da ostanejo mirni, rekoč: —■■ liodite mirni in imejte zaupanje v mmic.
Že več dni stoji vojaška straži pred jugoslovanskim poslaništvom v palači Borghese sredi mesta in dijaki ne morejo do poslaništva, vendar pa v veliki meri ovirajo kljaja. Ako bi bilo na vsak izde-' promet po ulieah. lek dva in četrt odstotka davka,	T>i»u»»li
Xa vprašanje, če je Mills za pivo. je odvrnil slednji, da ni zato tukaj, da bi pojasnjeval nazore predsednika ali administracije in tudi noče pojasniti svojih lastnih nazorov.
Odgovor je le na vprašanje, če bi davek na pivo zamogel pokriti primanjkljaj. Po njegovem mnenju je mogoče doseči to edinole z davkom na prodajo.
V zvezni blagajni bo nad tristo milijonov dolarjev primanj-
bi imela zvezna zakladnica 3.">5 milijonov dolarjev dohodkov.
Ravno tako izjavlja kitajsko • zunanje ministrstvo, da je nena-padalna pogodba, katero je Rusija že več mesecev skušala skle-z Japonsko, izven vsakega
BOUVUCI ZMAGUJEJO
La Paz, Bolivija, 13. decembar. Vlada je naznanila novo /nwo nad Paragvajci. V »prvem čisto vprašanja. To" pogodbo" je hotela | ^avalerijskemspopadu je l) olivi j Japonska izrabiti proti Rusiji za
Po zatrdilu nekaterih bo ves civilizirani svet začel bojkotirati Francijo.
PARIZ, Francija, 14. decembra. — V kolikor pridejo vpoštev pogajanja glede plačanja vojnega dolga Združenim državam, je danes Francija brez vlade.
Ministrski predsednik Herriot, ki mu je zbornica izrekla nezaupnico, ker je predlagal, naj se plača Ameriki dolžno vsoto, je sporočil washingtonski vladi, da opravlja le tekoče vladne posle in da bo prepustil bodočemu kabinetu zadevo vojnih dolgov.
Najvalnejši problem za Francijo je, dobiti Her-riotu primernega naslednika.
Nekateri domnevajo, da bo Herriot ponovno dobil naročilo, naj sestavi novo vlado nekateri pa o-menjajo tudi ime bivšega ministrskega predsednika Josepha Caillauxa.
Predsednik francoske republike Lebrun se je sko-' ro ves dan posvetoval s političnimi voditelji vseh strank.
Perzijska vlada pravi, da je bil preklic pogodbe opravičen, ker je bila pogodba sklenjena pod pritiskom angleške vlade in ker Aaiglo-Persian družba ni dovolila. da bi perzijska vlada nadzorovala drnžbine knjige.
priznanje Mančukuo.
ska kavaleriia premagala pet Škadronov paragvajske kavaleri-je. Para<rvajci so izgubili 64 vojakov. Bolivijei sa imeli 18 mrtvih.
Vlada poroča, da se še vedno bijejo vroči boji ob trdnjavi Saa-vedra; Paragvajci pa so bili pri-
vr-
-Taponska vlada je zelo užaljena v.sled tega. ker se je šele sedaj izvedelo, da sta se Rusija in Kitaj-ska tajno pogajali štiri mesece. ne da bi o tem vedela širša 4 siljeni umakniti se v drugo javnost.	; sto svojih za kopo v.
Japonska jeza pa je bolj obrnjena proti Rusiji, s katero je hotela biti v prijatel iskib zvezah, kot pa proti Kitajski. Kitajska je zaželela prijateljsvo Rusije, ker se Liga narodov ni za njo potegnila v sporu z Japonsko zaradi Mandžurije.
Japonski vojaški krosi
Bolivija dolži Paragvajce. da so streliali na sanitejske oddelke, ki so nosili ranjence in da sta bili dve bolniški strežnic ranjeni.
bo. kakoršno je že sklenila z mno-
pravi-	jrimi dmgimi državami.
Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da bo nova if/J* Rusijo in Ki-	^ kitajska komisija
, i - . ., . , | tajsko za sedaj ne pomeni mnogo,	,, , , J
vlada, razen z ozirom na zadevo vojnih dolgov, za- da ,pa se bo na Kitajskem pričelo	nadomestne-
sledovala isto politiko kakor sedanja. močno gibanje proti nankinški	™u ^nanjemu .komisarju Kara-
. . , , 1 i i- 7 / • * i. t>	nanu. da se rešijo vse sporne toc-
.. Herriotovi prijatelji pravijo, da ne bo prevzel no-i .I1 p vodstvom sovjetske Ru-	Rasijo in Kitajsko in
Dijaki so pričeli z demonstracijami valed poročil v nekaterih li-rtih. da so Jugoslovani v dalmatinskih mestih demonstrirali proti Italijanom.
Rim, Italija, 14. decembra. — Fašist o vske oblasti so ukazale dijakom da prenehajo z demonstracijami pred senatno palačo, k ter je senat sklepal o 'Zahtevi na vlado. da kaj ukrene zaradi "jugoslovanskega nasilja proti živ:m in mrtvim Italijanom v Jugoslavi-ji".
Več tisač karabin ieriev ie stra-iol jugoslovansko poslan stvo v Rimu in Vatikanu. Veliko stevi'o drugega vojaštva pa je bilo skritega v bližini.
f'etudi dijaki nis« kazali svojega nasprotja proti Franciji, vendar je bilo zastraženo tudi francosko poslaništvo.
Razburjenje med dijaki se ie pričelo, ko so dijaki iz Časopisov izvedeli, da so Jugoslovani v Tro-gim. blizn Splita, dinamitirali pred neko palačo beneškega leva. i Senatori so zahtevali od vlade, da jim naznani, kaj misli nanra-• viti v osveži z uničenjem italijanskih spomenikov v sosednji dr^ . žavi.
Dijaki so zahtevali, da Italija prekine diplomatične odnosa je z Jugoslavijo.
vega imenovanja. Herriot je namreč rekel pred krizo, da ne bo prevzel mesta ministrskega predsednika in nobenega mesta v ministrstvu, če bo njegova vlada strmoglavljena.
Lebrun se je posvetoval tudi z voditeljem demokratske levice, Martinom, ki je vodil v zbornici o-pozicijo ter povzročil Herriotov padec.
Sije.
j sklene nenapadalna pogodba. Do-.
Moskva, Rusija. 14.
Sovjetsko časopisje označuje
V ZNAMENJU ČASA
decembra ^	v	razglašena
^^ I pogodba med Rusijo in Kitajsko,'
, . . . . .. ... niti ruska javnost ni vedela,	kaj _ . .„ ~~~ ~ ,
no vite v ruf*ko-kitaj.skih diploma- .ffli1a	. Louisville, Ky.t 14. deeemDMv
... .. , . . . . j , »namerava sovjetska vlada.	< 7. ' ...
t ionih odnosa j o v kot dobro zna-.	Sv. Auklavz je v neki trgovini prt
menje.	, Vsled prijateljskili odnošajev jel nekega dečka za brado in ga
V bližnji bodočnosti je priča- Rusije s Kitajsko sovjetska via- vprašal, kaj hoče imeti. Deček pa
kovati, da bo Rusija tudi s Kitaj- da ne bo izpremenila svojega, sta- mu pravi: — Daj eno steklenico
sko sklenila nenapadalno pogod- lisca do Japonske.	1 žganja za očeta.
_
tin at too r
HEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 15, 1032
as———-	i . —

f
"Giu Naroda"
3
ud PubUabed by
tminanue company
(A CotpmO«t
STRAŠNA NESREČA V HRASTNIKU
L Bnedfk. TILIM.
t be
of above officers: New Y«t City. N.
T.
O LA ft M ARODA
STMT DM EK
Soadftr* end HolUait
li pol lete ... h Wrt Mi
fl JBQ
Xt York a <*lo bto......17.00
Sfl pol l^tji	^»••50
Ta ln^MBstro u «*k> Mo......fT.OO
7m pot Mi....................tlSQ
SabrriptlM I«rty
**<3I
Niradt- lakaja mki daa
nedelj le
Dopy kn> padpiae k NMUea pa Mamy Order. Pri us tedt prrjtojr WnUiiiV
m me prkfcAijeJa. Ikemar eej w bUcoeoH kraje naročnikov, (iradiBo, da ee <1« Utrpjp bijiMka suloniika.
ZMAGA JAPONSKE
V-** k air. .lajwuiska m znia^hi >anm v svojt'in ho-ju « Kitajsko, par- p« tudi v sponi, ki tja jr imola r Liern narodov.
Male države so hile si«-or zato. dn si* da Japonski poSten ukor.
Zahtevale so, naj se posluii Liga vsoh sredstev, ki so ji na razpolago, da pripravi japonsko vlado k pokorščini, ker ni uv&ževala obstoječih pogodb ter se jo z orožjem polastila Mandžurije.
Za ta predlog pa male države niso mogle pridobiti velesil, ki »o zastopane v svetu Lige narodov.
ftprva je bilo res slišati prefn.jp in grožnje, polagoma je pa vse ritihnilo.
Velesile namreč nočejo ustvariti nobenega prece-tlenčnega slučaja, ki bi ga bilo mogočo pocafbiti pozneje proti njim samim, ako bi se jih polotila želja, prijeti za orožja.
Liga je vsemu svetu jasno dokazala, da nima dovolj sredstev in ugleda za preprečen je vojne.
Oni Amerikanei, ki vedno streme za tem, da bi se Združene države priključile Ligi, bodo morali slednjič n-videti, da ne zagovarjajo prave politike.
Lige narodov v Ženevi je moral nekaj storiti, da ie vsaj navidez ohrani svoj ugled.
Kot je že običaj v takih zadevali. j<- bila imenovana posebna komisija, ki naj bi posredovala med Japonsko in Kitajsko.
Izgovarjali so se. da sta poleg Kitajske pri M'au-džurskem vprašanju najbolj zainter -i ran i Amerika in Rudija, ki pa .neveda nista članiei Lige. Brez Amerike in Rusije pa ni mogoče proti Japonski agi-esivno nastopiti.
Komisiji je bilo vsledtega naročt no, naj povabi m-t»ke in ameriške zastopnike na posvetovanje.
7jC takoj ob izbruhu vzhodnoazijskega spora so skuhale zatpadno-evropske velesile pridobiti ameriško vlado, da bi ostro nastopila proti Jaj»onski.
Neka zelo nepre\*idlia nota ameriškega državnega tajnika je vzbudila v njih upanje, da bo nastal konflikt med. Japonsko in Ameriko ter da bo seveda Amerika plačala stroAkeTpga konflikta.
Do tega pa seveda ni prišlo.
Medtem je pa Japonska razširila mejo svojega vpliva ter ustanovila v Mandžuriji vazalno državo.
Tz Mandžurije se ne bo tako zlepa umaknila, najmanj pa na zahlevo Lige narodov.
Hrastnik, 30. novembra.
Včeraj se je pripetila v hrast-niškera rudniku Trboveljske pre-mogokopne družba strašna nesreča.
V Ojatrem. ki leži na sedlu meti Hrastnikom in Trbovljami, ka-kHi 10 minut o<Sdaljem> ia doline
in j Mil ure hod« iz Trbovelj, se nahaja star podkop. ki j*- v obrala že blizu 50 let. (Jlavni rov te-«ra rndnika. je dol? akoro kilometer in i>ol. Po njem vozi ozkotirna jamska žele-miea. ;rlavn**«*a rova se cepijo na levo in desno številni stranski rovi. v katerih kopi jo jo pr-rno«; in jra, opravljajo do glavnica rova. kjer ga iiaTovori jo na male vozičke. takorva-ne "linnt'*". in jih z b*in-:ii*.ko lokomotivo prevažaj«*.
K.;ik»»r *»bi«"aju<» .-•> ■»•• nularji vr»raj ob pcil testih zjutraj podali na delo. V teui rovu je raj>o-
%leruh 110 delavcev. k»*r je bil o-T ■	......
_	......	, i *»i«nirn*-jsi	kdor je zaposlen
nraT v zadnji dobi znatno redne.-«	-t-. . , ,
{tu. se mu n: >»il«» Treba bati. da
i bi ■<«• iuu kaj zgodilo. Delal s*-m približno kilometer daief od v ho • ta v stranskem rovu. kj«r nas j bilo /.apftslenih 14 rudarjev. Kakor <»bi«"ajno. xino kopali preniojr.
THK LABOV8T BLOVfiHS DAILY in U. S.
mahalo. Plauu-n j«- švignil iz mo-1 •torja na rezervoar« v katerem je, bilo 56 litrov bencina. V istem trenutku jo že naatala eksplozija in Špa.izer je komaj še utegnil sk«>-«4ti z lokomotive. Pritisk «ra j»- vr-p-el na tla. vendar j»a je bil š»* toliko .priseben, da je zopet vstal ( bežal proti i/liodn ter spotoma ,
alarmiral rudarje v stranskih ro-1 K.dor jo hoče imeti, .naj vih in jih opozarjal, na pretečo j nevarnost. Z zadnjimi napori j«- ; prišel do izhoda, kjer s»* je zgrudil ones venčen. Taui zaposleni ru- ] flarji so mu priskočili na pomoč. Zavedal se je še toliko, da je povedal. kaj se j«« zgodilo.
FVane V i sna r. .star :17 l«-t. dveh otrok, j** izjavil :
Zjutraj ob pol 6. sem šel na de | lo v jHulkop na Ojstreni .Vt let ž-k«»pijejo tukaj premog a eel:h ITJ I* t že ni bilo v trni r<>vti nobena •»r-«-«"-'-. M*-»l rudarji je vladalo [»r^prvan.i^. da j*- rs rov naj-
BLAZNIKOVE
Prati ke
za leto 1933
nam pise.
Cena 20c
9 poštnino vred.
Glas Naroda
\
216 West 18th Street New York, N. Y.
ran
K main ]»n jv«l	jr v revir-
ju bliskovito razairita ve^t. da s«-i»- v" podkopjn na CKtrem pr:re -bila strašna katastrofa.
i tudi on me ima rad. Spustite ga. kajti vsi ga potrebujemo.
Bnčan je bil oproščen, in roko j v roki je «Hlšel mladi par iz s«hI-ne dvorane, tla zaene življenje znova.
— K*leji najbolj (itkzn^nili .slovenskih trgoveev v Tlevelandu. dohn .Špeeli. je bil 11. decembra ubit v avtomobiLski n*»sr«.»«*»i na E. 140. eestL Okoli sedme ur-- zvečer je John peljal z avtomobilom svojega brata Franka, ki j«' bil birmanski boter otrokom dolina, proti Collin wood n. N*» 1-M). »-»--.t 1 s*» jf avto ustavil. < >(" ividno bilo n»-kaj narobe / avtomobilom. John je prikliea! ga razo in doeim j»* lastnik garaže popravljal av-j T o. j,» pri vozil ^po e«-%ri tlrng avto z vso naglieo. Popravljaler avto-l mobila >e v zadnjem trenutku , umaknil, toda avto je zadel Johna ♦ **pe«-h in ga na mestu ubil
PRVI KONCERT MLADINSKE GA ZBORA
Jf. ♦ Spajz'-r Vinko, mlajši.	:
in strojevodje V" '
/•■rja. ki
nka .
V prv«'TO hipu s»" .sploh n: «ialo raz'o«*-iti. ker je bil vt-s rov v ^o. stem. nepro<lirnein. < .strupenimi plini pomešanem dimu. lieševal-no moštvo, opremljeno s plinskimi markami, je prodrlo v rov in in na. križieu sre<li rova. kjer gre-
.se j.- reši!
o pripeljali ru«iarj»-
ko smo na»*nkraT zaslišali huilo: y bolnieo
dHtoita. ijo. hip nato pa je že pri- • Zajca, Višnarja ;n Kam nški letel Vinko špajier in nam za- Xjihovo k lira!. da gori.
Sprva .smo mislili, da šali.
tanje je izgledalo brezupno. vendar pa	j- skrbni zdravniški ne«i in do|oi-imi prizadevanju posrečilo, da so w tri o-Inanili pri življenju.
Naši v Ameriki.
Anton in Fannie Ručan. mlada clevelandska zakonska, o katerih sa je zadnje ease mnogo pisalo javnosti, .sta se pomirila in želita znova začeti boljše in srečnejše življenje. Mr. in Mrs. Kučan ta se poročila pred štirimi leto. Fannie je bila prej plesalka.
kajti kaj takega se v tem rovu še ni nrkdar zgodilo. Komaj pa do glavni odeepi od glavnega ro- j* polegel odmev išpozerjevegn va. našlo vse v plamenih. Že spo- vzklika, smo že začutili dim, ki i loma so reševalci naleteli na one- nas je začel dušiti. Naglo smo po-J sveščene rudarje, v neposredni hiteli k izhodu, (toda ko smo pri- j bližini ognja pa so ležali rudarji šli do .sredo rova, smo videli, da j vse križem. Reševalci so najprvo je izhod zaprt. Tu je bil že ves z .Minomax-aparati pogasili ogen j, rov v plamenih. Proti nam se je ki se je zelo naglo širil in bi bil.	valiti gost, neprodiren in
ako bi prišla pomoč le par ur po- duši ji v tlim, ki nas je vrgel na-zneje, gotovo zajel ves rov. Go- zaj. Sprva smo poskušali prodre-relo je že t ramo v je v rovu in ve- ti skozi dim in ogenj, toda ves like zaloge premoga tako v rovu "trud je bil zaman. Nato smo be-samem kar tudi onega, ki je bil žali v najoddaljenejši stranski rov
"	.	, » ,. .	.	.	......	j, milu im-,1
naložen na 40 huntih. Ogenj je m «e skusah tam. zaščiti pred o- v mIadf.m zakrtnu so nastali np. uničil tudi vse električne napelji ^"jem m dimom. Toda dim je ] sporazumi Konr.no Fannie to. ve. tako da je bilo v trenutku pre- prodiral vse do nas in kmalu smo . žila ^ razporf)ko in'.2ahtevflla jt.
kinjeno dovajanje svežega zra- uvideli, da smo izgubljeni. Xe mo- tluli Otrok t za sebe Pa tudi ka.	j rete si misliti, kakšni občutki so r.a]1 bi ra(j impl otro,.p y
V item delil rova je bilo za posle- na-s navdajali, ko smo gledali nih 14 rudarjev. Ko so reševalci smnti v obraz. S tovarišem Ka-prišli do njih. so bili že vsi one- menškem sva skočila na v bližini svešeeni. S posebnimi aparati, ki stoječ prazen hunt, ne da bi veki jih morajo imeti v vsakem rud-	kaj prav tzaprav počenjava, niku. so takoj pričeli z umetnini. Moteni sem se onesvestil in nič m-dihanjem. IVt jih je prišlo kmalu ! vem. kaj se je zgodild dalje. Za-k .sebi iu so jih takoj spravili iz I vedel sem se v bolnici, rova. devet pa jih ni kazalo več j vest o strašni katastrofi so nobenega znaka življenja. i začeli zbirati pred rovom rudarji in rudarske družine v stra-Med rešenimi je tudi strojevo-j |m za .sv,»jce. pričakujoč nadaljnja bencinske lokomotive Vinko njjh poročil. Pred rovom s., >.. Spajzer, ki je opisal, kako je pri-i odigravali ginljivi prizori, ko so
QIHARNA NAKAZILA IZVXSfFJEMO ZAKS
HA
« 570
_ $11.20
m-75
Ota foot
-S 3-501| Lir t 5-00 ij Lir $ 175 I Ur $ 945 |Llr $15451 Ur
trouoUur
V ITALIJO
itn
300
aoo
400 500
WAflto $ 540 " $10.00
H - ' f
*M WEST lStk STRMET
NEW YQ&Kr M. Y.
i r -i -- ■
šlo do katastrofe. p,ilo je okrog devete ure. ko je drugič, pripeljal z bencinsko lokomotivo 4 liuntov v jamo, da bi jih naložili s premogom. Med prepevanjem so rudarji nalagali hunte in kmalu je bil ves vlak naložen. Spajzer je stopil na lokomotivo, da bi jo spravil v pogon. Ko je prijel za vzvode, je skočila Lskra iz nekoliko poškodovanega kabla. V naslednjem hipu je švignil iz motorja plamen. Hlpajzer. ki je imel na lokomotivi posebno ^pripravo za gašenje takih požarov, se je je takoj poslužil. toda ves ,trud je bil zaman. Videč, da na ta način ne -bo mogel udušiti plamenov, je naglo slekel svojo suknjo in jo vrgel na ogenj. Pri tem sc je še hudo opekel. A tudi to ni nič po-
Bu-
NCp-
tembru mesecu je Bučan nrišel v hišo. kjer je stanovala njegova žena. Zahteval je otrok, nastal je prepir, in končno je Bučan potegnil revolver in začel streljati. Pobegnil je potem, toda že drugi dan se izročil policiji. Medtem se je pa Fannie v bolnici borila med žvljenjem in smrtjo. Xjena narava je zmagala. V soboto je .stal Bučan pr.il sodnikom Dempsev.
j Prvikrat v ztrodovini ameriška i Sloreneev b«, nastopila t i roj.-n . "lovt-nska mladina samostojnim koncertom :n >ieer v !M»nde|jek. dne :>> deeembra ob 4. uri popoldne v dvorani Slovenske«« N;s-
r-Mlneir,-! Doma v l»n»»klynn
Iz grl bodo orile slovenske narodne in božične pesmi. Mladina bo pela dvo- in tri-glasno ob spremi je. van ju klavirja pod vodstvom našega opernega in kon- ( certnega pevca A. Šubelj-a. Na j sporedu je tudi skladba "Božična', noč" za veliki zbor solo in klavir! in kratek dramatičen prizor s i petjem.
f>b zaključku programa bo pri- 1 šol Miklavž, ki bo obdaril vse o- j troke: one. ki bodo peli in tudi tiste. ki bodo pri prireditvi navzoči. Miklavž ne bo prezrl nobene-1 nega naših malčkov. Vsa ta tiari-! la je naročilo društvo "Domovina". da s tem poživi naš stari o-bičaj, in da napravi mladini veselje. ter da jih vtzpodbuja k na-daljnemu delu.
Madridski list "Ahora" priobčil je zanimivo zg<Hlbo. ki se je odigrala v vasi Abe jar v Španiji.
Brez verstvo je namreč v Španiji moderno, odkar imajo tam r»*-,]>ublik j. Z«»to s.* vsaj na jeziku prištevajo med brezverce trni i kmetje.
Prebivalei vasi Abejar so šli tako dale.", da je župan na njihovo zahtevo prepovedal duhovniku izpovedati in obhajati nekega kmeta. k? j'- ležal na smrtni postelji.
Kmet je umrl hr» z popotnice.
Vi zadnji poti mi .spremili soseda v.si vaščani. le duhovnika niso pripustili k pogrebu.
!*o pogTfbti so o,Kli kmetje k
vdovi (na Španskem ženske n*4 li'nli ju na p»>irreb»*) in ji sporočili. da s«» kot pravi brezverci po-
kopa': nj- n^-'a mo/a bre/ dnliov-
nika.
Ž»-;a je bil.i s tr-m zadovoljna, zadovoljni so bili -seveda tudi kn.et j»\
Pr»-«l odho.|r»Tn se je pa /ripan odkril. rek»H-:
\o. /daj pa molimo o.-enah za m r pokojnikova duše
Kupujoči meščan mlatli km-t»-ei:
—	* iijte. tale kura je pa zelo stara.
—	Stara? Mar sem jaz stara?
Meščan: — Xe. nasprotno.
—	Xo. vidite, n kuni je še dve leti mlajša od mene.
- C f os pod profesor, kaj vidim. Ivi iniale kar tri naočnike.
— Da. prve nosim na cesti, dni-| ge pri čitanju. | — In tretje?
1 — S tretjimi iščem prve in druge.
I	*
I — Ali je tvoj znanec res dober ; zobozdravnik
i — Pa še kako! Vsi zobje ki mi jih je vstavil, so mi brez bolečin ] izpadli.
flntovo ne ho nikogar, ki ne bi z veseljem pozdravil ta korak napredka v naši naselbini.
Zato na svidenje na Štefanov dan v Xarodnem Domu.
Pripravljalni odL 'r.
žene in otroen v rovu zaposlenih rudarjev sprejemale ranjence in mrtve, ki so jih dovažali iz jame. Šele okrog K. zvečer .je bilo ugotovljeno. da katastrofa kljub vsej svoji strahoti k sreči ni tako velika, kakor se je sprva mislilo. TCIjub temu pa je šest rudarjev izgubilo življenje, tri je pa so v rudniški bolnici borili s smrtjo.
Mrtvi so; Martin Drnozg, rojen 18R5. ki izapušča ženo in odrasle otroke.
-lazbinšek Ignac, rojen 18f>7. zapušča dva majhna otroka.
•Skomšek Franc, rojen 1000. zapušča ženo in enega otroka.
Ahac Rlaž. rojen 1002. doma iz Loke.
iBabič Tvan, rojen 1003. sin rudarja iz Ojstrega.
obtožen poskušenega umora. l*a i je prišla Fannie v sodno dvora- j *n izjavila: — Gospod sodnik.?
ona in 111
no
jaz. še vedno ljubim Ant
ADVERTISE "GLAS NAROUA
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled naše dolgoletne skušnje Tam zamortmo dati najboljša pojasnila i« tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške.
Nedrzavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker prodno se dobi is Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam* da, boste poceni in udobno potovati.
METROPOLITAN T M A V E L BUREAU
(FRANK SAK9ER) 21* W. St., Hew York, K. T.
ZAČETEK DANES OB 1. POPOLDNE
VRATA SE ODPRO On 12:30 POP.
NAJVEČJI FILM TEGA LETA
Vsak Jugoslovan bo gin jen v dno srca. ko bo .slišal V PRVIČ v svoji priljubljeni materinščini GOVORITI in PETI v živem ZVOČNEM FILMI' krasno jugoslovansko filmsko zvezdo in veliko čustveno igralko.
RAQUEL DAVIDOVKH
i ki so jP ravnokar vrnila s triumfalne turneje jx> Jugoslaviji. Kvro|»i. Ju,.ni Ain»*riki in lloll.vwo«du.»
"LJUBAV I STRAST"
MOČNA. SRCE PRETRESTJOČA DRAMA JUGOSLOVANSKEGA ŽIVLJENJA V NEW VORKL
POŽRTVOVALNOST — TRPLJENJE — BORBA MATERINSKA LJUBEZEN — KREPOST — MUKA LJUBEZEN — VESELJE
a ima
pes
kakšen rodov
RAQl'EL DAVIDOVICH, najvetja zvezdica v "LJIBAV I STRAST", bo danes zvečer osebno nastopila. Pridite, da boste videli to krasno igralko.
Neprestane predstave vsak »lan »hI 1. pop. do 11. zvoCer. VRATA SE OI)PIti) (1« POL ENE POPOLDNE
25c
ZMERNE CENE
DO PETIH ZVSOER
A R. WWTNEY'S
ND STREET PLAYHOUSE
350 EAST 72nd. STREET	NEW YORK CITY
Telefon: REgent 4-4139
KAKO SE PRIDE DO 72ND ST«EEX PUAYHOUSE
Vzemite 2 ali 3. -Vve. ulično ielexnioo du v*h. 72." ceste. Ali S. Ave. ievated dopostaje na 72. cesti. AM 3. Ave. Elevated do postaje 76. cesti. Al| Lexineton Ave. Subway do postaje na 68. cesti.
POSEBNA OPOMBA
TAJNIKOM!
Oroantzscije. loie, klubi in druge skupine* ki si isle oglsrfatf
"LJUBA V I STRAST" v sva J it* mestih naj pile J o n pojasnila na YUGOSLAVIAN PICTURE CORP.. 72». Sevan'.h Ave>, Room 903, New York.
—	r
nik
—	Rodovnik, dra^a ^ospa . . . ee bi Tnal pes govoriti, ne bi z nama dvema spregovoril niti be?,«--»liee . . .
!*«► ostri debati v francoski slaiiAki »borniei .i*' bil strmoplav-Ijen kabinet m in istrskega predsednika Herri»»ta. ki je zahteval, naj FVaneija plača .Vnieriki svoj »lelež vojnega dolira.
Friineoski parlament je »proti vsakemu plačilu, dokler ne b«» zadeva vojnih dolgov revidirana.
Francija pravi, da ne more poravnati dolga, dasi ima svoje zalog«' natrpane ?. zlatom.
Amerika ne ve. kaj bi storila.
Prerokovanje, da bo Amerika plačala stroške svetovne vojne, se
oil »Inc. do dne uresničuje. *
V zadnjih dveh dneh stn dva kaznenca pobegnila rz Sing Singa, dva pa iz državne kaznilnice v Trentonn.
Dosedaj jih še niso dobili.
•Xo. .pa jih tudi »preveč ne išče-
Saj se bodo radi .sami vrnili, ko bodo par dni okušali v svobodi
današnjo mizerijo.
*
—	1'ališite me, gospa, tu kle«-im v prahu <pred vami!
—	Prepovem vam take neresničnosti! Danes zjutraj som sama
ives prah izbrisala.
*
Bila je že šesta ura. zjutraj, ko se je filmska zvezdnica dvignila v nočnem lokalu, da odide domov. Fh-užba je ni hotela postiti.
—	Veste. — je* dejala, — ob osmih moram biti že v filmskem ateljeju. Grem domov samo vstajat-
*
^ Po- poroki se je začela pritoževati mlada ženica :
—	Dokler nisva bila poročena, si me strašno rad imel, takoj po poroki si me pa začel zanemarjati. Kaj je; temu vzrok?
On je- nekoliko pomislil, nato <pa važno odvrnil:
—	Veš, poizabil sem. ti poveda. ti. da se za poročene ženske nisem nikdar posebno brigal.
*

MEW YORK, THURSDAY, DSC EMBER 15, 1932
i'
THE LARGEST BLOTTO DAILY tt 0. ■. M,
NEVIHTA dO— NIEKO SEJE SESEDLO
r
LitUe Falls, N. Y.
Slovenski Dom. Inc. na 36 Da-
Ljudje. ki imajo protw. torej, k i jili rado trga ,po udih. »vo zanesljiv barometer. Dobri napovedo-
BRILJANTNI PRSTAN
Krnil j«- na* I prMan v C afe dej mojega m« ža hudo prizadel in je kar imata, izročila deset mark za
Paris v umivalnici za gt^poile. - moral takoj leči."	* j bre-zptwelne natakarje. Potem jc s
Blestel je, ko si je K mil umival r.>- ••<> pač. »pač. miloMljiva gospa, ponovno gorrčo Ptahvalo odšla.
p* Nkletliee/a milo. I*<«abiti! Y».rr,."-in»o vam prstan, kadarkoli pri-1	— — —
<.'« ie bil mural muli kak novoime- j dete."'	j I'rihodiye jutro se je pa stvar
nov an i -'en« talni ravnatelj. O tem j Nato dama r "Pridem takoj." J zasukala. Zgodilo se je namreč, da -e »i <lalo dvomiti. V prstanu j. Kakor blu^c je priletela v lokal je pridirjal neki jTMpod, po videzu k.«iuril velik hriljaiit.	i in hitela. <la >e ji je utegnil pošlo- generalni ravnatelj, v Cafe de Pa-
V Km tin M> j, »lobrAeu - a. d..-:v..djai komaj pokloniti, kako bo pr-lftt. S pretirano nujnostjo je /.a-gnjub wfaj takega, kakor boj z-sfan njenega moža, ki je bolan najhteval podovodjo. Ce ni v*e laga-ua>protiij«Niini .'i silami. Videlo sejsren. znatno pomiril. l*mdovodja ji lo. j* gospod drhtel. Dejal je s hli-j mu je. kako od ,«i|e rad hi bil pr-! je izničil pr-tan brez obotavljanja, stati vtiovčil. I Tržil hi bil zanj /. Xaglaisil je samo. tla so tatvine v lahkoto nekaj rbwN-ak'.v in priši-l j nj«*g-/vem lokalu, ki užita najboljši tako do temel jne ghu tiM-i- *a čedn > gla<. popolnoma izključene, in da jiučitniško potovanje.	«*• je prstan torej moral "najti \
Na drugi strani pa je moral >umj ** Potem seveda ne bomo ,*aimidi-lakoj pasti na Krnila. Nehoie »emii{ii. <la postanemo tudi mi vaši stal-i« vsilila nii^H, <la ga l»il p«»l -ini •r'Mje. Moj mož ^re zelo pf^rosto vodja vi<l«-l. ko j«- Kil >»•! preti u- v kavarno." je r» kla dama.
»u i val niči za <_»< ^ potic.	Kaj prijetnejšega ni ni">sla re-
Kmil je mogel >voj pripr >tejši: či. A ne samo to, marveč je s po-.In/, le k težav n prikriti. Nagilml w'udarkom, rla je prstan najdražje.
je k e;i.>livnslnemu mnenju, «la I»i
nube St. bo imei .svojo letno sejo; vale i dežja so tudi ljudje s pretili v nedeljo dne 18. deeembra ob 2, 'aim ali preslabim krvnim pr it is-: uri popoldne. Dolžnost vseh čla-kom. ki pa njihove bolečine niso nov je. da se te sejo gotovo ude-. frude. kakor recimo revmati-leže. ako jim je res kaj za dobro- j	v pretili, pa tudi pripisujejo
! bit Slovenskega Doma.	i jijt večinoma vsemu drugemu. sa-1
Letošnje leto nam je bolj slabo' r»e nizkemu .>tanju barometra, ■kazalo toda z združenimi močmij Zbudiš pogledaš skozi, okno in smo pač vseenoprebili leto. čeravno ne s tako visokimi dohod- j >reklo. Pa pride ki kot se ponavadi pričakuje. He-i kom in pravi, da bo nevihta. Kak-veda. največja krivda je pač
!	~ " I ...........—
če- J vidiš, da je nelw» čisto ko brušeno od- >reklo. Pa pride kuharica za za jI r-
Nesreča ne počiva!
Tudi smrt ne. Podvrženi ste eni ali dragi vsak dan.
KAJ STE PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROKI
Ali ste že zavarovani za slučaj bolezni, nezgode ali smrtiT Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu draitvn Jugoslo-▼aoake Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje največ bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1,100.000.00, članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vstanovijo v Združenih državah c 8. člani. Pristopnina prosta.— Berite najboljši slovenski tednik "Novo Doboglasilo JSKJ. Pilite po pojasnila na glavnega tajnika, Anton Zbašnik. Ely. Minn.
/nal najti iakittšen *|cpar tla vsak luu-iti pra\i L'.iiirl. Krnil s»* je glo J bok o zamislil. Potem je mlftei i/. II-< uiivalniee /. naju »dolžnejvin <il«ru-lom na svetu. S<<,pii je k polovod-. ii iti mu izročil prstan s temile p|e-" uuettitiiui ke-eilami:
* * (! It'jte. tak človek sem jaz! Ta prvtait *w*m našel v vaši umivalniei /a mapo*le. Lahko bi gs bil obdržal. A tega nisem storil. Ne recite Pila j, da sn ljurlje u«-|H»štrni. **
Nihee ne dvomil, da je Hi I Rinil pošten človek. Poslovodja nt štedil / zahvalo in prevzel prstan v Klirambo. Po tem blagem činu je Umi i I takoj zapustil go»tiiV. Ali »afo, da bi dal goltom prilik da bi ga hvalili. Ali pa .se mu je v res-nici kam mudilo.
DOBA ZNANSTVENIH ČUDEŽEV.
brMzpos«*Inost članov, kajti nekateri že po par let ne delajo. Hvala gre pač vsem tistim, kateri so \ nam šli zmiraj na roko ter pripomogli k holjemu uspehu.
pa jo«'im glas<jm :
"OprorJtite. strašno sem razburjen. A ne brus vzroka. Včeraj	Razmere v našem mestu so še bil namreč v vaši umivalnici poza-; vedno pod ničlo in ni una ti pred bil svoj briljantni prstan. Nena- spomladjo na kaj boljega. fioro-vadu • «lragoc«'u pp>tan. 1'pam, da i ri se. dii bodo še to zimo delali jt* našel .'" "Ali je to
K. ?'T
"0. hvala P»ogu, da se je našel je dejal gospod in začudeno dosta-J vek. vil: * * Potemtakem so na ^vetu š»» 1 Vse tukajšnje tovarne tudi ze jetrni ljudje.
T o prenagljeno navdušenjf
šna nevihta * — se začudiš. — .-aj
i •	v	Kr. .mjH razpuste. L.ahko si ini.sl.mo, tla so
je\endar jasno. Nevibta 1». go-poul »	... .
. , -	med njinu tudi plim. k i.uditodo-
laleko se je sesedlo.	,	> •
M :-»i hrano bakterijam. Mnoge tiaK-
DEVETLETNI DIRIGENT
Skratka, mnogi ljudje čutijo, ee
u*r\je fu res tii-ko reki^č pliuoži^ke. j
liiuimetto (»rossatt« je ifne glasbenega čudotvorca, ki vzbuja p»» vsej Italiji največje začudenje.
prstan
Živimo v dobi znanstvenih čudežev v industriji in tehnični uspehi so v ozki zvezi z našim življenjem. Vizemimo na pr. jelclo. steklo. radio, televizijo. Um- je n* n--kaj izmed t4>h mnogih Čudežev. Naprej, vedno naprej!
Industrija cigaret se je tudi premaknila za korak naprej z u-ve<M»o procesa pni žen j a in z ivpo-
mora l pr.sl ov >d j a pot lačit i. > je s poudarkom :
"Pr>tan s»c-m bil že včeraj izročil vaši gospej soprogi. Prišla je oseb-!!'"» l»f>llj."
Pravijo, da ljudje od strahu pobit de. Ta gospod je do ušes zardel.
"Moja žena."' je vprašal. "Saj vendar nimam žene. Samec sei — Uit« mora pouiota." , T
Dama je bila telefonirala in stan natančno opisala." CUitspod pa: "Nasedli ste
pr-
raho uLtra-vijoličnih žirkov. Iz- ,,arj14; Povrniti mi morate škodo delovalci Luekies s poklicali v po- \ato poslovndja : "Dovolite, prn-moč znanost, da napravijo v res- » Nobenega ra.doga ni bilo. da niei mile cigarete..Znanost se je bi b«l dvomil nad poštenostjo dame. odzval« in jim ponudila slavni |n. kar najditelja, je vzvišen proces tpraženja. kar je izraženo J Imi: vsak sum," v besedah "It's toasted''.	1	_ _ _
I'tegnilo j.* preteči nekako pol ur«', ko je v Cafe de Paris.'az\Y»tiil telefon, in je m ka dama želela- govoriti z gos|Madom poslovodjam. K i j«» {»oslovinlja to zvedel, je takoj tekel k aparatu, /en-ki «las mu je v Jc raj nem razburjenju tole zaupal:
**Oh, pn^im. moj mož je p rej le pri vas v umivalnici za gn*»p«#de pozabil s\i j briljantni prstan. 4e to v .platino vdelan, nenavadno velik dragulj. V prstanu.sta na notranji strani vrezani črki I. K. Ali bi bili tako ljulx'znivi in vprašali, če ga je kdo našel *
P'*.|ovodja je v^e| iz listnice prstan. pogledal na notranjo stran in dejal po pravici:
*' Da, miloMljiva gospa, flovori ti morete o sreči. Prstan se je ua-M. Vaš sf^proir ga more dobiti pri meni. kadar hoče.**
Izdelovalci Luekies vedo. da rov tobak nima mesta v cigaretah. Pri roda v surovosti je redkokdaj mila. zato pa hočejo možje in žene. ki kade. da so cigarete mile. Na milijone kadilcev najele v Lucky Strike ono. kar so iskali. ker v praženih Luekiees ni surovega tobaka.
Nobena druga cigareta ne varuje grla na ta način praženja. To je iznajdba samo za Lucky Strikes. In zato ni čuda. da svet povsod priznava Luekies kot naj-< blažje cigarete. . Za izdelovanje j Luekies se rabi samo- najizbranej-j Si in najfinejši domači in turški
I tobak, in ko je uležau. se ga podvrže po'reesu prazen ja . . . Zato so » Lucky -Strike najblažje cigarete. ' kar se jih je sploh kdaj kadilo, i Praženjt« odstrani neke nečistoče.
razreda Krnila in ona »lama.
TISK V RUSIJI
Operacijo je »'.vrstno prestal naš prijatelj Mr. John Svasnik iz -Salisbury. N. V. Želim, da kmalu okreva.
Iver so božični prazniki pred
na glavni seji Slovenskega I)o Frank M osle.
mi je v resnici neumljivo. j Fr. Fdoviea. kateri se že dolgo r.stri. nekateri p.sihijatri so prepri-
nahaja v tukajšnji bolnici. Gre čani. da je ob nizkem .stanju baro-mn na bolje, in mu iz srca želim. i.?e*.ra v«s- t-amomorov. kak »r ol» da se kmalu vrne med nas.	no rimi I nem atniosferičnem pritisku, j
Pri tem pa gre aa neznatne izpre-; eni be v atmosferi, ki so pa enakega (( p<iboloft!kega znas'aja, kakor ve,-je j/premembe. kakršne pridejo v pr:-j
1	v t,-v v letalstvu, v alpinizmu in v'
. nekaterih panogah industrije. zJa-I	i durmi, voseim vsem skupaj vese-t . . , .	, -,
------.	.	., f -ti pri delu v rudnikih.
ile bozi«-ne m novoletne praznike j „.| Ob enajstih dopoldne sta ado-L r b0,j-0 bodoi'.nost.	I Vpliv atm<eteričnega pritiska in
voljno sedela v brzeičem kopalt j Na	svi(icnre v ncleljo j nje^ra Spremembo ua fiziološko sta-
ši-nem vlaku v kupeju drugega	nonta. | nje je t rej m-sporen. Razlaga nje-
| g« »"^ga mehanizma pa ni eiiostav-
2	na. Nii prvi pjgled bi človek mislil.t 'ua .ie tu vse jit-.no. Ce se zmanjša ; I pritisk v ozračju, .se avtomatično,
t "en jen i: Tem potom se vaui povtca krvni pritisk in s tem je v.> ; I prav uljudno zahvaljujem za iz- pojasnjeno. V resnici pa ni tako.j kazano ]>rijaznost in postrežbo, ki Znižanje zračin^a pritiska. v.>aj \ ( ste. izkazali mojemu sinu ob nje-;-ivdnjih višinskih legali, se ne iz-goveiu prihodu iz stare domovi- raza v enakomernem ]K>višan.in krvne. Jaz sem sam že dvakrat pot o- i"nega prtiyka oprete v krvi ra/-( val čez tvrdko Frank Sakser. in j puščeni plini, ki se razširijo in pri-j njeno naslednico Metropolitan tiskajo na stene žil zlasti v pljučih, j Travel Bureau, 210 West 18th : in sicer taka. <la lahko nastane im-Street. N. V., vsakemu najtopleje. tranja krvavitev. Spillmanu pa tr-
barometer pada. To čutijo	M Tako postanejo bakterije še agilnej-
bolni ljudje, pa tudi zdravim sub-: Atl |;akor ,,, že. Ni nobenega vzroka.j ^ devetletni deček je danes ž-jektivno ni vweeno, kako stoji ba-! (1;1 hi ^vne-ali pri boleznem^nih t.|k„ vUnko awpel. da >pravi kot rometer. Ce navedli le nekaj k i-; l,likr.Wr|wniI-Jnih razla«-.. ki j- bi-| kapehllk vse poslušalce do blaz-n-čnih opai^ovatij v tem pogledu, bi j;| njt.n;| pravi|11(Kt d. kazi.ua pri j uega entuzijazma. N jegov glasbe-zašli predaleč. Obetitljivi. čeprav j ),|jkro< rg;;nizmih .Iruge k r.s!e. tako n- (,;n. 1t.m ^dovitejši. ker ta
mali dečko ni le umetnik na gla-sovir ali gosli, kar .se je -že preč«--.st<»kriiT zgodilo, marvef- pozna do ]ioi|n>l.iiii>! i koiiiplii-»r»ni ^.iNt'-tn or k e>.t ralne pa rt it ure.
Veliki orkester je pripravljen za vajo. llrunneTto (irovsato bi rad namreč preizkusil predigro "NVirgnerjfvih *Mt»jst rskih pevcev": zveeer bodo nastopili. Nezaupno /m -.titri muziki na mlitdega ka-pelnikit. Točno pred začetkom vaje se prikaže in hiti po stopnicah do dirigentske mize. Z jasnim, veselim glasom p<»zdravi stare profesorje. Dvakrat udari ^ taktirko: "Ste pripravljeni.'" Dvigne palico in znana godba se začne. Stari godbeniki strmijo. Doklej, o mali umetnik
............................. ........IKO
novi most čez Mohawk River. Ako j drugače zdravi ljinlje čutijo nizko! J>rj bakterijah ki.-an.ja mleka, ua črkama 1. se ne bodo "prej skesali bo pač ne- j stanje barometra bodisi na	kaj,.n. vpliva dežmno vreme zelo
j kaj ljudi dobilo delo. Seveda, bo-j čin, da jih trga po udih. dn ne n»o- j	Zdaj torej vemo. /a-
* j mo imeli potem zopet večji da- rejo spati, ali da jih boli «rlava. — kaj mleko pred nevihto tako rado
Nekatere bolezni ne preneso ilii'.ke-	zakaj se juha >kisii in iiuio-
ga iitmosfcričnega priti>ka in če je ,_ry 4|rll^;l /[vila u« kvarijo, j lo slabo obratujejo, plača je pa j zdmvst veno stanje človeka slabo.' j,, ^jky,. trdite, d;, je vse jejttidi strašno nizka. tako. da re-1 mu laliko zada nagel padec bar >iuc-'teoretir-nega pomena. V >.\-
Dejal vež je zmiraj udarjen.	J ira zadnji udarec. Ljudje s .sr.-no V;i],T>-„ (>1-oTi tem nezgodam po-
■Na farmah je ravno i>to. Dela j napako ali tulwi kuhv.ni reaffirajo	že /. zel., dobrimi re-
več kot dovolj, toda če se hoče kaj j nanj težko, vča.- i h celo usodno. Na-	nikjer ni" rečen da t: ■
pridelka prodati, se ira mora pa -lane laliko notranja krvavitev ali hotlo j.'.vestne izkušnje s pridom po-malo drngaee kot zastonj dati. i akutno vnetje, ("e ima človek vro- ra.bljene tudi v medicini, v nrofi-Pričakujemo že par let boljših ča- J č'nr . mu temperatura ob nizkew	lt.j j)(t j,f.|ovo meje ž.- bi-
sov. toda mislim, da so se na se-j atmosferičnem pritisku še poskV-i. izrnhljetie. zlasti v zaščit«« do-vernem-tečaju.	J Močno reagirajo na nizko stanje ^ jeuT-kov.
Nesreč smo tudi imeli nekaj to barometra tudi živčne bolezni, uie-leto. 'Posebno hudo je zadela Mr. lanholična depresija se nevarno po-,-------------
99
KNJIGARNA GLAS NARODA
216 West 18th Street New York, N. Y.
West Allis, Wis.
; katere se naravno nahajajo v vsa-C!las je postal takoj za n* kaj sto- kem tobaku, in da Luekies tisti pinj lju!>eznivejši. Prvil je to-h*: mili* okus. kakršnega >i najfinej-* * AI i vnm ne bi bilo prav. če ši kadilci žele. Tako ta proces pra-t i namesto moža prišla |m» pmtan ženja omogoča, da milijoni k idil-jaz . Stvar je namreč ta. da je sitrah e.ev uživajo v svojih cigaretah.
prazniki
Že od samega začetka komunistične revolucije je pripisovala ruska vlada veliko važnost, tisku, zakaj vedela je. da ravno tisk vrši največji vpliv na široke ljudske mase. S tem v zvezi je padel tisk pod strogo kontrolo komunistične stranke. Po statističnih (podatkih, ki jih prinaša moskovski list "Ekonomičeskaja Žizn". izhaja v Sovjetski Rusiji o400 listov v nakladi :*-",.<>00,000 izvodov. Ijeta 1931 je izšlo .'»3,000 knjig, ki SO obsegale,jari.OOO^OOOO izvodov. (asfifn^'v SKSK se tiskajo v G0 jezikih/ a knjige v 83 jezikih. A razvo^tiska je precej oviran radi -slab« kalitete papirja. Tekom poslttHnjth let je bilo ustanovljenih v SSŠR veliko tvornie za izdelavo celuloze in papirja, enako so bile retiovirane tudi stare tvor-nice. Hadi tega je poskočila pro-dukeija papirja z 220.000 ton (leta 1913) na 500.000 ton (I. 19311.
prmoročam.
Želim vam mnogo uspeha in ostajam vam hvaležni
Anton Fedran.
('.:. da arre morda z;i motnjo raviio-
.: v.j a v Miupatieni živcu i mreži m i «»pira ti» svoje naziranje na opazo-j\anja, ki iz njih sledi. <bi nasta-l nejo z i,'tprf membami zraeiiega pr»-::ska istočasni- iz|»remembe v kisla-sti krvi.
Preidemo od fiziologije in orga-:
uvoz papirja iz inozemstva. Produkcija celuloze je narasla od
1913. leta od 40.700 na 188.000 i	bolezni k problemu epide-
ton 11931. leta ). V letih 1924—25	**** k bohv-nnu, k. jih povzro-
MOLITVENIKI
SVETA URA
v plalno vez......................»o
v fino usnje vez ............1.50
v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda vez ......................................1.80
5 KUBI ZA DUŠO
v platno vez..................90
v fino usnje vez ............1.5G
v najfinejše usnje vez 1.80
RAJSKI GLASOVI
v platno vez.................80
v usnje vez.....................1.20
v fino usnje vez.........1.5G
v najfinejše usnje vez. 1.G0
KVIŠKU SRCA
v Imitirano usnje vez. .60
v usnje vez..................8o
v fino usnje vez, ........1.—
v najfinejše usnje vez. 1.2® v najfinejše usnje trda
vez .................................1.50
▼ bel celluloid vez. .......1.20
MARIJA YARIIIXJA
fino vez ............................1.20
v fino usnje ...................1.50
v najfinejše usnje trda vez ......................................l.«§
; Hrvatski molitveniki:
f Utjelia jstani>t\ fina vez......... ...t.—
Slava Rogu, a mir Ijmlei«. fiim vf-z 130
najfinejša v« z .........................
Zvoitčec nebeški, v platno ..................80
fina vez ....................................t-—
Viritar, najfiuej'ri re* ...................l.fiO
Angleški molitveni ki:
(/a miaiitno)
Child's Prayerbooki
v tmrvar'e i»latnitx» vesiu« ....-Jfl
v hclo k<>st vezano ...............1.10
Come Unto Mc ...............................M
fiinr vezano .................................35
Key of Heaven:
fino vezano ......................
v usnje vfczanu ...............
v najfinejše usnje vezano (ZA ODRASLE* Key of Heaven:
v eeUiitl vezano ................
v eelniil najfinejši vez ....
v fino usnje vezano ........
Catholic rocket .Manual*
v fino usnje vezano ................1.20
......35
......70
...1.20
..1.20 ...1-50 ...1.50
je znašal uvoz papirja 116.000 ton ali 35 odstotkov celokupne porabe ipapirja. toda leta 1931 je padel na 35.000 ton. to je 4.S0 od^t. Danes je vsa skrb obrnjena . na
to. da se čim bolj poveča produk-\ z druge strani se je zmanjšal I cija papirja doma.
so pred vrati
Letos ne bodo tako veseli kot so bili prejšnja le. ta, toda sleherni Jih bo praanovai v spominih na staro domovino.
Mitodar ni spomin, na domovino in na svojce tako jasen in svetal kot v božičnem časa.
Pa tudi nasi dmnači o Božiča nestrpno čakajo pisma is Amerike
Veacli so poadravov in voščil, najbolj jih pa razveseli denarna pošiljate v.
DINARJI SO SEDAJ POCENI
Pošljite božična darfla v obfflti denar, ne nakaznice s posredovanjem
Metropolitan Travel
(Frank Sakser)
M. T.
K! NftSERAVATE PRIREDITI
i-> t »
VESELICE,
• •
2ABAVE
e	i 1 1 i 11
OGUŠUJTE
" m čita samo vaše vrf Slovrad v wwM okolici

ene uooase so zmerne

ii_
-—
eajt. bacili. Izpremembe atmosfe-ričiieira pritiska vplivajo ua človeka tudi tli. Splošno lahko rečemo, da virulenea bakterij z znižunjom; 1'iitifika narašča. Ce jm* zniža pri-j lik, vlagra strne v kapljice, ki' so sieer f>.elo majčkene, vendar je pa v vsaki prostora zii tisoče in li-soče mikroorganizmov, ki jih kap-Ijiea s tem nekako osredotoči. Poles tega ^ z znižanjem atmpsferič-n"sra pritiska sprosie razni v zemlji absorbirani plini, ki se v kapljicah!
NEBESA NAŠ DOM
v ponarejeno....................l.—
' v najfinejše usnje vez 1.50 j
v najfinejše usnje trda ! Ave Maria:
Vez ....................................1.80 1 v fino usnje vera no
1.40
F0Z1V
t , _
NAROČNIKI
Vse naročnike, ki se ni-] so odzvali na poslane jim opomine prosimo, po možnosti takoj ravnajo naročino. Ko mur to začasno ni mogo-| de, naj nam sporoči.
Vsem onim, ki se n< bodo odzvali, bomo morani vstaviti nadaljnc (pošiljanje lfeta.
Uprava lfQlas Naroda"]
■ —
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. *8th Street Mew York, N. Y.
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN. V TEM LISTU VSAKI TEDEN
.	...L.,-? ' '	i.	''

•S.-
1LAI I i I O D i"
HEW YOBK, THURSDAY, DECEMBER 15, IMS
rwm LAlGIflT ILOfXRI DAILY fa IT. 1. A.
| VSAKDANJI KRUH \
(KOMAH IZ fiVUIHJ
81
' Nadaljevanje)
Kadar je sedaj *edela na stolu in zadremala, ni imela več prijetnih nanj. Že po petih minutah se je »tresla in se zbudila in papi-fra j* kričala: — laična, lačna.
Ta nesrečni tič in njeg<ovo kričanje! Za nobeno rabo ni bil, niti da bi ga itlovek »pekel! Da hi s** ki mogli rešiti, toda nikdo ni ho-tel zanj ničesar dati. Perje je že skoro popolnoma izgubilo svojo barvo; vedno si je z debelim kljunom pulil peresa in proti vsakemu se je zaletel, če *e mu je približal.
Režekvka je J^ala je/Aa lia nekdaj priljubljenega ptiča. — Zavij mu vrat. — je rekla svojemu možu; — ne nioreni ga več videti.
Toda Mina se je potegnila zanj rekoč: — Samo pustite ga; samo vi ste ga napravil tako zlobnega.
In tako je stal v zaprašeni gajbi in s svojimi milimi očmi gledal, ko so zopet odnesli kaj pohištva. Tedaj pa je vedno kričal: — Sodrga! Lačen, lačen!
Prišla je pomlad, toda v oknu prodajalne ni bilo nobene zelenjave. nobenih košar. Samo nekaj ovelega kropirja, ki je že poganjal. je bilo videti. Toda niti tega niso mogli prodati. Ako je bila kaka stvar že tako preležana, da je nikdo ni hotel več kupiti, so sami pojedli.
Mina si je v krilo prisila žep. kajti ljudje niso radi videli, ak<-je prihajala s kosam. In tako je vsak večer kaj prinesla s seboj, da so jedli.
Kadar je Režekovka imela kaj denarja, je poslala Frido k mesarju. Nekega večera pride vsa objokana domov, kajti nek pes-jo je prevrnil in odnesel klobaso. Kavno tedaj pride domov Mina.:
—	Zakaj niste poslali Eli? — pravi jazno Mina. — Saj nič ne dela. Niti na malo Trudi noče paziti.
—	Eli ne bo šla. — pravi mati in gladi Kline dase.
—	Jutri boš šla. — pravi Mina srdito in ko ji Eli pokaže jeziček. jo udari po lieu, da se ji je poznalo vseh pet prstov.
Režekovka se raztogoti. Z eno roko drži Eli okoli vratu, z drugo pa maha proti Mini. Pri tem pa upije>da se tresej stene. Mini Tita stvari, o katerih ni ničesar vedela; vrže ji v obraz vse obdolžbe. katerih so bile krive druge dekle že pred več leti.
Nič ne pomaga, da jo oče Režek strese za ramo. Režekovka se ni mogla zdržati in psovke ji kar vrejo iz ust.
—	Potem pa gremo: jaz, Artur in otroci. — pravi konečno Mina in drzno pogleda svoji tašči v oči. — Jeziti se ne maram in tudi vam nič ne zamerim. Kaj ne. Artur?
Artur prikima; zdaj je vedno pritrjeval ženi. Njena odločnost mu ugaja.
—	Da, ibouio pa šli. — pravi mirno. — Nam se ni treba pred nikomur poniževati Šli bomo; za nas same zasluživa dovolj.
Režekovka se prestraši. Da bosta šla ? Za božjo voljo, ako gre-Ma in Mine ne bo več. kdo pa ji bo dajal denar? Samo nekaj nerazumljivega godrnja in maje z glavo.
Oče Reže k široko odpre oči.
»
Ža-
— Tudi ti horeš iti. Mina? Vsi nas zapuščajo — v? lost no ipovesi glavo in iz oči mu tečejo solze.
Mina se skloni k njemu, rekoč: — Ne. oče, vas ne bom zapustila.
Tedaj pa Režek prime za njeno roko, jo boža, se nasmeje, iu sinaho poboža po licu.
Vsi se drenjajo okoli Mine, tudi Režekovka, ki se prične smejati in jo gladiti <po hrbtu, kot se ne bi bilo nič zgodilo.
Celo Eli se ni več kremžila. S priliznjenim obra»zom se drži svoje svakinje za roko. Njene zvite oči so videle dovolj; vedela je dobro, kdo edini je še imel besedo pri hiši.
Poletni prah je ležal po Gubeevi ulici. Doli v kleti je bil večletni prah; prah več arim in poletij, ki se je takoj dvignil, ako je kdo le premaknil .stol. Noben solnčni žarek 'ga ni obseval, nobena sapa ga ni odpihala.
Moz, ki je Arturju pomagal nositi pohištvo, je preklinjal, kaj-1i venomer je moral kaši jati in dihati. Oba sta bila črna v obraz in sta komaj dihal« in kaj videla.
Na ulici je staJ voz. v katerega jc bila vprežena suha kljusa. Tudi Mina pomaga nositi. Okoli voza je bila gruča otrok, pa tudi odrasli možje in /ene *o postajali in stali v večji oddaljenosti ter zijali.
Režekuvi, ki so stanovali v tej kleti .petindvajset let, so se selili Kaj takega pa še ne! Zadnje čase so Že vsi pozabili Režek o ve. zdaj pa *e vsi aopet zanimajo za nje.
Da so ljud> mori i tako .prepasti! Marsikateri, ki je sedaj jrle-dal. se je še dobro spominjal, kako je pred več leti Čedni, sedaj pa sključeni Režek. gibično skočil s kočije, ko se je ipripeljal s ponke. In vsi so še vedeli, kako lepo črno poročno obleko je imela nevesta n na (Tlavi rmen venec, ki je b*l tako veHk kot zadnje kolo pri voeu.
Preveč visoko so živeli — da, da. vsled tega *pride vse tako!
Alma se ne briga za zijala. Pridno pomaga, nosi dviguje in svo-jemu možu zapoveduje: — Postavi to tukaj, to tam. — Vsa rdeča je v obraz in pomlajena.
S tako lahkim srcem se še ni nikdar selila. Pred očmi ji vedno Hopi le,«, nova hiša na voglu Poljanske uHee. kjer bodo sedaj stanovali. Sedaj bodo nekaj časa stanovali za paskučnjo, kajti gradbena družba jim je dala stanovanje in službo hišnega oskrbnika, ako se izkažejo, da so kos svoji nalogi, bodo inogli za vedno ostati.
Sama bo že skrbela z* to! Njeno srce je polno upanja. Ta služ ha je bila kot nalašč za Arturja. Za to je bil dovolj močan, da je na*lzoroval hišo, hodil po stopnicah in hodnikih.
... ~ v^1«' — je rekel svoji ženi in pri tem zrastel za glavo višje. — kako bom postopal z najemniki! Strogo, pa pošteno! — Oba 4tara pa ijosta sedala pri vhodu in bosta pritiskala električni ;:umb za obiranje vrat. To je že znala tudi Frkla. Mina pa bo obdržala še nekaj hišnih opravil in nekaj perila. Mogoče bo tudi v hiši kako stranka hotela imeti oprano perilo.
set let so stanovali tukaj, sedemindvajset le! Zdaj že drugi mesec niso mogdi plačati najemnine in neusmiljena gospodinja jih je že postavila na ulico, stara copernica, gospodična Kašca. kin je kupila hišo. Berta naj bi ji bila tedaj zavila vrat in prav bi bilo! Vrženi so bili na ulic«, kot potepuhi!
Tedaj pa je Artur letal okrog, kot bi si steno hotel razbiti glavo.
Mini se ni prav nič mudilo v klet. Sama je bila tako obupana. Žalostno pogleda Frido in ji gladi lase. Samo. da bi Prida imeLa kdaj boljše; oh, j»amo. da bi bda sita !
Vsa izgubljena je v svojem premišljevanju.
Tedaj pa se ustavi ]>red njo neka gospa, držeč dve deklici.
Minute oči se zjasnijo in začudeno gleda.
(Jospa se nasmeje in pravi:
— Xo, Mina! Ali nas nič več ne poznate?
Zdaj se Mina zave. To je bila vendar gospa Malnerjeva! In to lepo. mlgdo dekletec?
(Konec prihodnjič.)
ZAKLAD BAŠKIRSKEGA KNEZA V PRAGI
ZGODOVINA ROKAVICE
Rokavica, ki je danes bolj ali manj predmet spreminjajočih se mod in luksuz. je spočetka ustvarila potreba po zavarovanju rok. Nosili so jo samo moški, in sicer že v grškem starem veku v zaščito zoper trne na lovu in pri težkem delu. Tudi pri jedi so stari ljudje imeli naprstnike. ker so vroče jedi z roko nosili v usta.
V srednjem veku je postala rokavica del ceremonijalnega oblačila. Škofovske rokavice so imele ua hrbtu zlat križ in zlato vezivo oh za.pe*tjn. vladarske rokavice so bile iz purpurnega ali ža-menega blaga in so imele seveda vdelanega istotako mnogo zlatega veziva draguljev in biserov. Vitezi so nosili spočetka iz kovine .spletenee pozneje iz jeklenih ploščic izdelane rokavice, ki so se prilegale oklepom. Znotraj so bile te rokavice seveda iz finega usnja.
Ženske rokavice so prišle v modo šele v 13. stoletju, ko so začela izginjati žens-ka oblačila .s širokimi rokavi, ki so lahko varovali roke zoper mraz. in obsežni plašči. TaknU je prišel v modo med ženskami tudi lov s sokoli in ta je zahteval usnjeno rokavico, da je bilo mogoče sokola z njegovimi ostrimi kremplji nositi. Kmalu potem se je pojavila seveda tudi elegantna, bogato okrašena damska rokavica. V 14. stoletju so dame nosile svoje rokavice že koketno — v roki namestn na roki. Seveda pa ni manjkalo tudi rokavic, ki so rabile zgolj vsakdanji rabi.
Čas in oseba se močno zrcalita v rokavicah, ki so nam ohranjene iz starih Časov. Pred kratkim so priredili v Amsterdamu razstavo rokavic in tam si lahko videl, da so bile Croimvellove rokavice na pr. preproste, mrke in težke kakor njegov značaj, Tokavice renesančnim fičfiricev so bile spet obložene z zlatom in okraski, v baročni dobi se je spet tudi v rokavicah zrcalil nje slog- in dušev-nost. Takrat so nosili še rokavice. ki so s svojim podaljškom zakrivale ves komolec in so bile kar preobrnjeue z okraski. Angleška kraljica Elizabeta je imela rokavice iz rjaveg-a kozjega usnja in s Sivi iz rdeče s vil ne niti. V tistem je zahtevala moda, da se morajo elegatne rokavice izdelati kar v treh deželah iz :Špani.je naj bi bilo usnje iz Fran«ije .ircz, iz Anglije <pa siv. V rokokoju so nosili na rokavicah kot^originalen o-kras medaljone s podobami. Pletene rokavice so prišle v modo precej pozno, še pozneje nego pletene nogavice, ki so se začele širiti šele v 17. stoletju.
lfl. stoletje se je od preobililt okraskov vrnilo k preprostosti. Lepota usnja ali tkiva, barva iu dobro delo so postali odločilni za rokavico. Desetletja je prevladovala rokavica, ki se je dala v za-I'pestju zapeti z gumbom. Šele pred nekoliko leti se je pojavila rokavica s podaljškom čez zapestje, kakor jo je poznal stari čas, in rokavica iz žameta — ki je tudi j stara reč.
TEHNIKA V LETU 1932
Leta, ki se bliža svojemu koncu, je izvršilo polno vsakovrstnih tehničnih naprav, ki ne zaostajajo po ogromnosti prav nič za napravami prejšnjih let. Poleg najvišjega nebotočnika v New Yor-ku in na svetu sploh nam je pri-neso zgradbo največje svetovne električne hidrocentrale "Dnje-prostroja" v Rusiji. Na Angleškem so zgradili največji dinamo na svetu, silovita namakalna naprava v Sukurju (Indija t se bliža svojemu koncu itd. V zadnjem času je mnogo govora o novem načrtu inženirja Tonncfa. ki hoče izkoristiti vetrovno energijo za produkcijo električne sile. Dolgoletna opazovanja so ugotovila, da vladajo v višini nad sto metrov stalni, močni zračni toki. ki* jih hoče Tonnef izkoristiti s pomočjo volikih vetrnih koles za proizvajanje električne sile. Ta kolesa bodo montirana na ttOO do 400 m visokih jeklenih stolpih. Visoko-zračno energijsko polje deluje z veliko večjo enakomernostjo nego vodna energija. Kolesa bodo montirana tako. da se bodo v presil-nem vetru sama postavljala poševno, tako da vetrovna moč nc mo mogla na.prave uničiti.
Pri Niederfinoim na Pruskem se bliža koneu gradnja ogromne dvigalne naprave za ladje, ki bi hotele iz Hohenzoll-eruskega prekopa v Odro ali narobe. Višinska razlika mesd obema vodnima cestama znaša 36 m in po starem načinu z zatvoraieami je trajal prevoz ladij iz- ene v drug« dve uri. Z novim dvigalom bo ta procedura traja komaj 2 minuti in ho obsegala tudi ladje, ki bodo mnogo večje nego tiste, ki jih je zmogla stara naprava. V Nemčiji zbuja veliko pozornost tudi novi način inženirja Korta za prevažanje vlačilnih čolnov po vodnih poteh. Vlačilec čolnov ne bo več vlekel od spredaj, temveč jih bo potiskal od zadaj, pri čemer se ho njegova zmogljivost zvišala za najmanj 50 odstotkov.
Neki praški odvetnik je te dni vložil proti nekemu praškemu peku tožbo zaradi ogrožanja telesne varnosti bašk irskega kneza Nagmatulijana. Pek se namreč brani vrniti knezu dragulje, žlahtne kamne, zlato in platino ter razne valute v vrednosti ve«" milijonov.
Dogodek ima nekoliko fantastično. a verodostojno ozadje.
Knez Ivan Nagniatulijan se je kot 15-letni deček priključil češkim legionarjem v Rusiji. Ker so se češke legije borile proti boljše-vikom. je obenem z njimi tudi on zapustil Rusijo ter odpotoval na Tehoslovaško. Nastanil se je v Pragi ter je stopil pod imenom Burian v uk k pekovskemu mojstru. Cez nekaj časa se je vrnil v Rusijo, da bi dvignil in odnesel s seboj rodbinski zaklad, za katerega ni vedeJ nihče razen njega.
To se mu je posrečilo. &el je v Rusijo in se vrnil od tam z 10 kg težkim zakladom in dragocenimi •zgodovinskimi predmeti, med katerimi je bila tudi taktirka polj-skega skladatelja Chopina. Vse ' to je srečno pretihotapil čez ru-| sko mejo in v Rigi iu v Stettinu j se mu je posrečilo spraviti kos : zlata v denar. Na nemko-čehoslo-j vaški meji so mu pomagali pri ti-i hotapljenju ruski emigranti, ki je ; z njih pomočjo prinesel svoje za-! klade v Prago.
V Pragi si je Nagnatulijau služil krur kot pekovski pomočnik. Svoj zaklad je dal shraniti pekovskemu mojstru pri katerem je delal. Pred kratkim pa se je hotel i Nagniatulijan še enkrat vrniti v j Rusijo in je tedaj zahteval od go-: spodarja, naj mu vrne imovino. ' Ob tej priliki je prišlo med pekom in knezom do ostre kontra-verze. ki se je končala z nasiljem gospodarja nad pomočnikom. Pek je iz revolverjem v roki prisilil kneza, da mu je izročil vse pobotnice in potrdila o zaklad«, ki ga je sprejel samo v shrambo in var-st vo.
! Bašk irskemu knozu je bilo pre-J vee in je šel ter ovadil peka. Vršila se je razprava, pri kateri je bil pek zaradi .pomanjkanja dokazov oproščen. Kmalu nato pa je našel Xagmatulijan v suknji nekega železničarja všita pekova potrdila. Na podlagi te najdbe se bo zdaj proces obnovil in se ho stvar gotovo drugače iztekia kakor v obravnavi pred prvo instanco.
METROPOLITAN TRAVE BUREAU
(FRAXK SAKSER} 216 WEST 18th STREET NEW IORK, N. T. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE
Mr'm-5'*-i ' iT.
"m i'MiM!>n um p
Poziv!
Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zate naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "G. N.M

CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko
oerilo
(ENGLISH SLOVENE REAOMf ■i« ne umi
$2.—
N.n*«e ga pri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA
nt n<*t Km )tm) Mm lin Oil)
^ SHIPPING TJ g-f NEWS
IV i	. T}
21.	decembra:
Chamr>iain v Huvr« Pi«r» HiLMing v Havre licutM'iil:iud v Cherbourg
22.	decembra: Preaiien v Biemen
2J. decembra:
ul> mj»lc v Cherbourg
27. decembra: Eur»|>» v Bremen
2t decembra:
New Y..rk v Cherbourg Manhattan v Hov.«
10.	decembra: Olympic v Cherbourg
4.	januarja:
M wjMiii; v Cliertiourg Albert Builiu v Cherbourg
5.	januarja: Ltr«*mea v Bremen
6.	Januarja:
1U-X v (jriiiNi
7.	januarja:
J^ifuyelie v Havre
11.	januarja:
l««-\lulha.n v Cherbourg ArquituJiU v Cherbourg Hamburg v Cherbourg
14. januarja
Cliariiplain v Havre Kur«ij>it v Bremen Ciu.it- ill 8av<>i* v Oer»'>a
18. Januarja:
Bi e<i. Hanling v Havre brUImlllund, Cherbourg
29. januarja:
Olympic v Chfdboiirg
21. Januarja:
Bremen v Bremen Satu milu v Trni I'ari* v Havre
Ve«-dam v lU.utogn« mir M«r
25.	Januarja:
Manhattan v Havre New York v Cherbourg
26.	Januarja:
B<-re figa rta v Cherbourg
29 januarja:
I.ataye| le V Havre
31. Januarja:
Kuropa v Bremen
MODNI KRALJ POLINEZIJE
i MBiiMiiaiiiii^	.li'fiiiBW'saii&MjPOBBg^iitaiBMi
V	Miiiintrn srcu ho t* rbudila upanja. lVSa so kar čez noč, kof blagodejen dež na /ejno polje. Zapuščena njiva znova »zeleni, ž.» pogaja njo cvetliee in hočejo cveti.
Bilo j«- i* pred štirimi tedni, ko se je v velikih skrbeh plazila ob hišah, da je prišla na dvorišeč neke restavracije, kjer je v košaro nagrabila se*edene ostanke kave. Tudi druge prepadene že»o i otroci so prihajale. Za krilo ae ji drži Frida «in joka.
— Počakaj Mino, da pridemo domov, — jo tolaži. — Skuhala bom kavo.
Toda ni.* n* ji ni mudilo, kajti groza je je bilo pred temno kletjo.
Tam »edi, atari oče, z obema rokama si podpira glavo in ima le oči redno na en prostor.
V	kotu Moka mati in s jokom se nek zmerjanje. Sedemindvaj-
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
u
SAT n
i
HORSBK^arVP
Tragična je usoda danes osemdeset let starega Johna Ilvmana. "modnega kralja Polinezije" ki je moral te dni napovedati konkurz. Hvman se je rodil prav zoprav kofHeimann v nemškem Sclnrarz-waldu. a ko je v nežni mladosti prišel s svojimi starši izseljenci v Avstralijo, se je. kakor oče. po-angležil. Ko mu je bilo deset l«lt. je mrzlica usmrtila očeta in mater. Ostal je sam na svetu, njegova edina dediščina je bila stara bavarska čaka. Xeki zamorec mu je izanjo ponudil kepo zlata —to je bil izačetek njegovega svetovnega ^podjetja.
Z 18. letom je imel v Londonu že svojo luksurijozno pisarno, na-kupoval je vsepovsod stare in nerabne uniforme vseh vrst ter jih prodajal na Mailajsko, v Siam. Avstralijo. Oceanijo, Južno in Za-padno Afriko. S 24. letom je imel že tolikšno imetje, da sam ni vedel. koliko ga je. Pet velikih ipar-nikov, ki so bili njegova last, je izvažalo stare uniforme noiše. pustne kostume proti tropskim o-balam. kjer je vse to izginjalo v divjino, vračali pa so se naloženi s slonovino, zlatom, dragulji. Cape so se dobesedno spreminjale v zlato. Dali so mu ime "modnega kralja Polinezije".®
Leta 1800 je mahoma izgubil skoraj vse svoje imetje. Xjeeove ladje so v Buenos Airesu zašle v revolucijo, zaplenili so jih, njegove nečake so prijeli kot talce. Z ogromnimi vsotami in na intervencijo portugalskega kralja jih j je rešil. Toda do svetovne vojne je | šla kupčija dalje in Ilyman je postal kmalu spet večkraten milijonar. Povojna gospodarska kriza je sedaj uničila tudi njega. Xi m šel več dovolj divjih rodov, ki bi w zanimali za njegove stare noše

in kroje. 50 milijonov divjakov je oblekel, zdaj bo pa moral sam beračiti . . .
ŽARKI PROTI VO JNI
; i
V Brucku ob Litvi preizkušajo te dni. kakor poročajo avstrijski listi, srivnostno vrsto žarkov, ki bodo sposobni onemogočiti vsako zračno vojno, če bodo dali res tiste rezultate, ki jih od njih pričakujejo. Leta-la. ki bi prišla v obseg teh žarkov, bi morala po sili pristati, kajti pod njih vplivom bi odpovedalo magnetno vžigalo na motorju in ta bi se ustavil.
Znanih je že več podobnih eksperimentov z žarki, ki so pa odpovedali — ali vsaj pozneje ni bilo o njih nobene pozitivne vesti več. Pred nekoliko leti je vzbudila veliko senzacijo novica, da preizkušajo v Nemčiji vrsto žarkov, ki so sposobni ustavljati letala in avtomobile ter jih celo na večjo razdaljo zažgati. Pozneje so vesti o teh senzacijonalnih poskusih u-t ill nil e in je bilo videti, da niso baš uspeli.
Kar se tiče sedanjih poskusov v Avstriji, držijo vse podrobnosti v tajnosti, vendar gre po vsej priliki za žarke, ki stoje med električnimi in toplotnimi, za tako zvane ultrakratke valove, ki so alee pred kratkim našli možnost, da jih lahko pošiljajo v čisto do-ločeno smer na večje razdalje in s povečano energijo. Nikakor ne gre za tako zvane smrtne žarke, ki so vzbujali svoječasno tako veliko senzacijo, pač pa za žarke, ki še niso dobro raziskani. Poleg električnih oziroma magnetskih učikov kažejo baje tudi kemične.
Kakšni so razultati avstrijskih poskusov, ni dobro znano, listi pa pravijo, da so zadovoljivi in vse-
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre
Na Hitrem Ekspresnem Parnito
PARIS
20. JAM'A RJA 10. Februarja — i. Marra
CHAMPLAIN
21. Decembra — 11. Januar ja
LAFAYETTE
5, Januarja — 28. Januarja NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE
Za pojanila In p«tn* nat« vpra* ftajt« nai« poobl(t£«n« agent«
Sraaeh J&rte
IS STATE STREET. NEW YORK
A
S
ITALIAN @)LINE
"ITALIA" — "COSULICH" 1 State Street, New York
DIREKTNA SLUŽBA V TRST
na razkošnima pamikoma
VULCANLA......22. dec.
SATURNIA......21. jan.
EKSPRESNA SLUŽBA IZ NEW YORKA DO SLOVENIJE PREKO GENOVE V 7 DNEH
BEX........... 6. jan.
Conte di SAVOIA . 14. jan.
!»Rl*n\ ODHLITJA
Conte GRANDE .. 7. jan. ROMA..........11. feb.
Krasni Prostori	Izborna Kuhinja
Vprašaji«- lr>kalnf agente all I o drutbo.

ADVERTISE
in "GLAS NARODA'
kakor vredni nadaljnih oksperi-mentov. Vršijo jih tako, da pu«te žarke v različnih daljavah upli-vati na običajen letalski ali avtomobilski motor. C'e bodo uspehi re« takšni, kakor pričakujejo, tedaj bo vojne z letali in tanki — konec.