GLASNIK LJUBLJANA, 14. JUNIJA 1960 _ OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO VIL, ŠTEV. 46 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA KAMNIK 339. Na podlagi 1. odstavka 4. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. 1. FLRJ št. 52/57), 3. točke 26. člena statuta občine Kamnik v zvezi z določbami Zveznega družbenega plana za leto 1960 (Ur. list FLRJ št. 52/59), družbenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1960 (Ur. I. LRS št. 2/60) in družbenega plana okraja Ljubljana za leto 1960 (»Glasnik« štev. 20/60) je občinski ljudski odbor Kamnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 31. marca 1960 sprejel dmžheni plen občine Kamnik za leto 1960 PRVI DEL SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ OBČ INE V LETU 1960 1. poglavje Temeljni smotri in naloge družbenega plana za leto 1960 Glede na postavljene naloge razvoja občine za razdobje od leta 1957 do leta 1961 ter uresničenja teh nalog v štirih letih z. ozirom na dosežene uspehe v dosedanjem gospodarskem razvoju, ki sc kaže predvsem: — v močnem naraščanju industrijske proizvodnje; — v nenehnem porastu in napredku v kmetijstvu, odnosno v Ustvaritvi materialne in organizacijske podlage za nadaljni razvoj; — v povečanju aktivnosti na drugih področjih proizvodnje in ^služnostnih dejavnosti; — v visokem vlaganju sredstev gospodarskih organizacij v osnovtta sredstva; — in v vsestranskem povečanju oselrnc potrošnje in družbenega standarda. Postavlja družbeni plan občine Kamnik za leto 1960 predvsem tele naloge: 1. povečati industrijsko proizvodnjo ter proizvodnjo in obseg uslug na vseh gospodarskih področjih, tako da bo petletni plan razvoja občine dosežen eno leto prej t. j. že v letu 1960; 2. za povečanje produktivnosti dela kot osnovnega pogoja za postavljeni družbeni razvoj je poleg gospodarskih vlaganj v proizvajalna sredstva še intenzivneje izkoriščati obstoječe rezerve, pospeševati strokovno izobraževanje kadrov in z izboljšavo organizacije dela uvajati nagrajevanje po učinku; 3. s povečanjem proizvodnje zaradi večje produktivnosti dela je treba doseči skladno povečanje osebne potrošnje in s tem dvig življenjskega standarda; 4. za razvoj družbenega standarda, katerega porast ho treba vsklajati z. napredkom p n vodnjc, je treba zagotoviti večje naložbe v gradnjo stanovanj ter izgradnjo in dograditev ostalih objektov družbenega standarda, vlagati sredstva v zdravstvo ter za strokovno izobraževanje delavcev; 5. zagotoviti je treba nadaljnje povečanje izvoza; 6. pri gospodarskih investicijah je prvenstveno vlagati sredstva za dovršite v že začetih objektov, tla bi ti objekti v letu 1960 čim bolj neposredno pripomogli k realizaciji postavljenega plana. Nove investicije je treba začeti samo v primerih ugodne gospodarske perspektive in s predhodno zagotovitvijo potrebnih investicijskih sredstev. Za smotrno izvajanje gospodarskih investicij odnosno vlaganj v te investicije, za dosego sodobnih specializiranih proizvodnih postopkov in za medsebojno sodelovanje podjetij je pristopiti k združevanju sredstev za gospodarske investicije; 7. skrbeti je za pravilno in varčno uporabo proračunskih in ostalih sredstev, izkoriščati možnosti, ki jili prinaša sprememba proračunskega sistema ter s tem v zvezi v čim večji meri zadostiti potrebam življenjskega standarda. II. poglavje Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek Z danimi pogoji dosedanjega doseganja proizvodnje ter v cilju fcalizucije petletnega gospodarskega načrta občine v štirih letih sc bo °bseg materialne proizvodnje v letu 1960 dvignil za 11 •/•. Tako bo v letu 1960 doseženo sledečo povečanje družbenega bruto Proizvoda in narodnega dohodka. Tekoče cene dohodek V 000 din Tekoče cene Indeks 1958 1959 1960 1959 1960 1958 195-9 Celotno gospodarstvo 9,807.149 10,796.135 12,277.016 110 113,7 industrija 7,279.125 8,023.972 9,031.532 110,2 112,5 Kmetijstvo 819.034 882.669 1,050.600 107,8 119 Gozdarstvo 184.000 170.200 173.831 92,5 102,1 Giadbeništvo 251.670 285.456 374.000 113,4 131 Promet 41.087 19.825 2.980 48,2 15 Trgovina 110.690 138.023 150.732 124,7 109,2 Gostinstvo 144.057 169.370 195.700 117,6 115,5 Obrt 536.732 636.444 777.560 118,6 122,1 Komunala 292.444 349.746 390.940 119,6 111,8 Kmetijske zadruge 148.310 120.430 129.341 81,2 107,4 III. poglavje Investicije Glede na podane osnovne smernice in splošna načela nadaljnjega investiranja se bodo v letu 1960 prvenstveno vlagala investicijska sredstva za dovršitev že začetih investicij. Posebna skrb bo poudarjena na gradnji potrebnih objektov v kmetijstvu, trgovini, gostinstvu in turizmu ter obrti. S temi investicijami bo še laže omogočena realizacija planiranega povečanja proizvodnje in podana bo možnost razvijanju tistih dejavnosti, ki neposredno vplivajo na izboljšanje življenjskih pogojev in višanje družbenega standarda prebivalstva. Sc večji poudarek pa bo v letu 1960 podan pri negospodarskih investicijah z gradnjo stanovanj, objektov družbenega standarda, komunalnih naprav in šol. Za ta dela bodo zagotovljena potrebna sredstva iz rednih prilivov v proračun in družbene sklade, kakor tudi iz sredstev, združenih po gospodarskih organizacijah. Skupne gospodarske in negospodarske investicije v letu 1960 bodo znašale (v 000 din) 1,886.236 in to: — gospodarske investicije 1,229.455 — negospodarske investicije 656.781 Kritje teh investicij pa bo izvršeno iz sledečih virov: — gospodarske investicije 1. lastna sredstva gospodarskih organizacij 668.480 2. sredstva občinskega investicijskega sklada 33.060 3. združena sredstva 88.335 4. sredstva Zveze, Republike in okraja 330.880 5. krediti in posojila 108.700 Skupno 1,229.455 V milijon din Indeks — 1958 1959 1960 1959 1958 1960 1959 9.807 10.796 12.277 110 113,7 4.567 5.125 5.865 112,2 114,4 — negospodarske investicije 1. sredstva gospodarskih organizacij 204.050 2. proračunska sredstvu za komunalna vzdrževanja 27.930 3. proračunska sredstva za negospodar. investicije 12.210 4. občinski stanovanjski sklad 231.898 5. občinski cestni sklad 4.475 6. združena sredstva 43.843 7. okrajni gozdni sklad 39.078 8. okrajni vodni sklad 20.000 9. krediti pri banki iu Mil 41.300 10. ostala sredstva 31.997 656.781 Predvidena sredstva za gospodarske investicije se bodo koristila predvsem za sledeče namene: — v industriji za novogradnje oziroma za pričetek novogradenj, za dograditve, za nadaljevanje rekonstrukcij, za mehanizacijo obratov ter izpopolnitev strojne in tehnične opreme — v kmetijstvu za gradnje gospodarskih poslopij, za razvoj živinoreje, za gradnjo hlevov in hmeljarske sušilnice, za nabavo živine in za mehanizacijo — v gozdarstvu za izpopolnitev opreme v gradbeništvu za nadomestitev opreme iu nabavo sodobne mehanizacije 834.800 122.995 2.250 5.850 . .fri porastu družbenega bruto proizvoda bodo udeležene posamezne a°javnosti lakolot mo potrošniških centrov, bencinske črpalke in za izpopolnitev opreme — v gostinstvu in turizmu za povečanje kapacitet turističnih sob, za gradnjo turističnih objektov, za ureditev iu modernizacijo obstoječih obratov in naprav 98.550 142.490 v obrti in v komunalnih podjetjih predvsem za povečanje kapacitet, modernizacijo obstoječih obratov ter za nabavo sodobne strojne opreme 62.520 Sredstva zn negospodarske investicije pa se bodo koristila: za stanovanjsko izgradnjo in gradnjo počitniških domov 345.948 v komunalni dejavnosti za vzdrževanje raznih komunalnih naprav in objektov 16.480 pri cestah za vzdrževanje cest IV. reda, za gradnjo novih krajevnih cest, brA, parkirnih prostorov in podobno 28.775 pri vodovodu za začetna dela in dograditev rezervoarjev, za opreme strojnic ter za podaljšanje • vodovodov 14.680 pri kanalizaciji za nadaljevanje gradnje glavnega zbirnega kanala 2.500 v šolstvu za novogradnje in dograditve šol ter za izpopolnitev opreme 71.500 pri kulturi, prosveti in športu za ureditev športnih naprav in zgodovinskih znamenitosti, za dograditev domu SZDL in podobno 76.370 za načrte in meritve, za regulacijo voda, za vzdrževanje gozdov, za ureditev obrata družbene prehrane in počitniških naselij 100.528 Da sc pravilno zagotovijo potrebna sredstva za izvedbo postavljenega plana investicijskih vlaganj bodo morale gospodarske organizacije večji del svojih prostih sredstev rezervirati za planirane investicije ter v celoti izvesti združevanje sredstev za gospodarske in negospodarske investicije z udeležbo 27 % ostanka čistega dohodka za sklade iz leta 1959, zmanjšanega za anuitete. Sredstva občine pa se bodo dodeljevala koristnikom po planu in prioritetnem redu, določenem po pristojnih svetih občinskega ljudskega odbora. IV. poglavje Delovna sila in produktivnost Glede na močan porast delovne sile v ..preteklih letih se je v gospodarstvu v glavnem že ustvarila zadostna rezerva delovne sile za doseganje plana v letu 1960. Glede na predvideni porast proizvodnje in uslug v letu 1960 ter dvigom delovne storilnosti bo po-rastla delovna sila v letu 1960 v povprečju za 3,9%. Pod določenim povprečjem bo industrija, gozdarstvo, trgovina in gostinstvo. Znatnejše povečanje zaposlenih pa se predvideva predvsem v kmetijstvu (za 26 %), nadalje v obrti, gradbeništvu in komunalni dejavnosti. Z upoštevanjem predvidenega povečanja zappslenih se bo delovna storilnost povečala za 7,2%. Ta porast delovne storilnosti je tudi glavni pogoi za povišanje življenjskega standarda državljanov. Da pa bo možno doseči predvideno povečanje delovne storilnosti, bodo morali posvečati temu vprašanju vso pozornost predvsem organi delavskega samoupravljanja, kakor tudi ljudski odbor ter družbene in politične organizacije. Same gospodarske organizacije s svojimi organi upravljanja naj v glavnem pristopijo k izvedbi sledečih nalog: — obstoječo delovno silo je racionalno zaposliti, preprečevati je izostanke od dela ter nepotrebno prelivanje delovne sile; — izpopolniti je higiensko-teh-nične ukrepe v svrho izboljšave delovnih pogojev ter podvzeti potrebne korake za izvajanje delovne discipline; — pristopiti je k čimvečjemu uvajanju avtomatizacije. Upoštevati in zajemati je pri izdelavi investicijskih programov zn novogradnje in rekonstrukcije sodobne izsledke znanosti; — izpopolnjevati je še nadalje sistem nagrajevanja po učinku, za kar naj bi se v svrho izboljšav tega sistema prvenstveno uporabljal posebni delež, na dohodku gospodarskih organizacij; — iz razpoložljivih sredstev sklada za kadre je strokovno usposabljati delavce za določena, v proizvodnji nujno potrebna delovna mesta. Poleg predvidenih nalog, katere bodo v glavnem izvajale po svojih organih same gospodarske organizacije, bo občinski ljudski odbor v okviru globala svojega plana določil sporazumno s podjetji maksimalno število zaposlenih, ki jih naj imajo posamezne gospodarske organizacije. Občinski zbor proizvajalcev bo po svojih organih pristopil k izvajanju sporazumov z gospodarskimi organizacijami: — da bodo le-te zaposlovale predvsem delovno silo iz naravnega prirastka prebivalstva mesta, katerim bo ta zaposlitev edini vir osebnih dohodkov; — da posredovalnice ne bodo usmerjale novo delovno silo v tiste gospodarske organizacije, ki so Že dosegle v okviru družbenega plana občine določeno število zaposlenih; — da bodo gospodarske organizacije po posredovalnici usmerjenim delovnim ženam in invalidom zagotovile zaposlitev na njim primernih delovnih mestih; — da sc v splošnem podvzamejo potrebni ukrepi, ki bi preprečevali in tudi v celoti ukinili škodljivo prehajanje delovne sile iz podjetja v podjetje. Pri obravnavanju analiz zaključnih računov gospodarskih organizacij za leto 1959 naj zbori proizvajalcev polagajo še posebno paž-njo ugotavljanju delovne storilnosti v posameznih podjetjih ter naj na podlagi tako dobljenih podatkov dajejo gospodarskim organizacijam konkretne naloge za izvedbo ukrepov v svrho povečanja delovne storilnosti. V. poglavje Družbeni standard Povečano osebno potrošnjo v letu 1960 bodo zagotovili višji osebni prejemki, večji razpoložljivi blagovni fondi in izvršitev po planu predvidenih negospodarskih investicij. Proračunska potrošnja bo v letu 1960 porastla nupram preteklemu letu za 19%. V tem je zajeto 14% povečanje plač za napredovanja in deloma tudi nove namestitve. Materialni izdatki, posebno v prosveti, se bodo glede na nujne in utemeljene potrebe povečali zn 11,6%, negospodarske investicije pn od 4,8 milijonov v letu 1959 na 12,2 milijona dinarjev v letu 1960. Z razpoložljivimi sredstvi 346 milijonov dinarjev za stanovanjsko izgradnjo, ki so za 100% višja kot v letu 1959, se bo zgradilo preko 100 novih stanovanj ter dogradilo ali odkupilo večje število objektov za počitniške domove. V proračunu so zagotovljena potrebna sredstva za vzdrževanje javne razsvetljave ter za manjše rekonstrukcije in dopolnitve. V tekočem letu bo iz proračunskih sredstev, sredstev cestnega sklada, združenih sredstev in sredstev gospodarskih organizacij zgrajena cesta Mcglerjcv hrib—Poljane, obnovljena bo cesta Novi trg—Stari grad ter urejen parkirni prostor, nadaljevala se bodo dela ha Kovinarski cesti, izvršena bo rekonstrukcija brvi »Perovo« ter potrebna vzdrževalna dela na cestah IV. reda. Iz zagotovljenih virov boclo izvršena vzdrževalna dela na obstoječi kanalizaciji, istočasno pn se bo nadaljevala gradnja glavnega zbirnega kanala. V letu 1960 se predvideva dograditev rezervoarja in strojnice v Mekinjah, pričetek del pri Rezervoarju Poljane, ureditev okolice črpalke in nabava opreme za glavno strojnico. Podaljšal sc bo vodovod do Duplice in Šmarce, izvršena pa bodo tudi potrebna vzdrževalna dela na obstoječih vodovodih. Za vodovod Cerklje—Mengeš prispeva občina Kamnik 2 milijona din. Za razna komunalna in vzdrževalna dela bodo dane potrebne dotacije krajevnim odborom. Zagotovljena bodo tudi določena sredstva za nadaljnje vzdrževanje pokopališč, javnih nasadov in otroških igrišč, športnih naprav ter sredstva za geodetske meritve, načrte in urbanizem. Poleg materialnih izdatkov, predvidenih za šolstvo v občinskem proračunu, se bo iz sredstev za negospodarske investicije proračuna koristilo še 2 milijona din za gradnjo šole v Nevljah ter 1,5 milijona din za izpopolnitev opreme šol. V tekočem letu se bo nadaljevalo z gradnjo nove osemletne šole. za kar je rezervirano v stanovanjskem skladu 40 milijonov din. Nadaljevalo sc bo tudi z začetnimi deli na razširitvi Dijaškega doma v Kamniku. V zdravstvu sc predvidevajo pripravljalna dela za preselitev zdravstvenega doma v prostore invalidskega doma. Z začetnimi deli sc bo pričelo tudi nri gradnji upravne zgradbe za socialno zavarovanje skupno z lekarno in posredovalnico za delo. Zaradi ohranitve in obnovitve kulturnih spomenikov se bodo uredile razvaline in razgledna plošča na Malem gradu. Pristopilo se bo tudi k izdelavi načrtov za muzej na Zapriškem gradu. Poleg že navedenih vzdrževalnih del na. športnih objektih se bo odkupilo zemljišče za ureditev cam-ping prostora. Izvršile se bodo izpopolnitve garderob in sanitarij na kopališču in stadionu ter uredilo strelišče za ostro streljanje. Iz združenih sredstev gospodarskih organizacij za negospodarske investicije se bo pričelo z dogru-jevunjerh Doma SZDL v Zapricah, zn kar sc v letu 1960 predvideva potrošnja 60 milijonov din. Urejen ho obrat družbene prehrane, opremil se bo Potrošniški center na Trgu talcev ter pričelo z gradbenimi deli na Potrošniškem centru v Zapricah. Gradila se bo tudi nova bencinska črpalka v Zapricah. Zagotovljena so sredstva v višini 120 milijonov din za potrebna dela v letu 1960 pri gradnji žičnice na Veliko planino. Gospodarske organizacije bodo tudi pristopile k gradnji počitniških naselij na Veliki jda-mnL V letu 1960 bodo dokončane tudi investicije in ostula ureditvena dela na Starem gradu. Iz sredstev vodnega skladu se bodo izvajala dela na regulaciji Kamniške Bistrice in Pšale v Suhadolah. Okrajni gozdni sklad je v skladu z družbenim planom okraja Ljubljana zagotovil potrebno sredstvu zu pogozdovanje, nego, varstvo in urejanje gozdov icr za gradnjo gozdnili komunikacij. DRUGI DEL RAZVOJ GOSPODARSTVA PO PANOGAH VI. poglavje Industrija V industriji se predvideva v letu 1960 povečanje industrijske proizvodnje v povprečju zn 11%. Odstotek povečanja je v odnosu na realizirano povečanje v letu 1959 nekoliko nižji, kar izhaja iz predvidenih delnih izpadov v proizvodnji pri gotovili strokah vsled nameravanih rekonstrukcij proizvodnih naprav in objektov. Po posameznih strokah bo porast industrijske proizvodnje sledeč: Stroko 116 — Industrija nekovin 117 — Kovinska industrija 120 — Kemična industrija 122 — Lesna industrija 124 — Tekstilna industrija 125 — Industrija usnja 127 — Živilska industrija ’ 1039 1960 1036 19» 105,9 111.8 109,4 109,2 125,8 112.1 tl 1,7 107,3 108 108.8 124.2 120,8 102 100 114,8 ltl.O Družbeni bruto proizvod se bo za celotno industrijo v letu 1960 j>ove-čnl za 12,5%, narodni dohodek pa za 12,9 %. Glede na močno povečanje delovne sile, v letu 1958 za 7,8% in v letu 1959 za 4,5%, sc z. družbenim planom za celotno industrijo predvideva v letu 1960 povprečno povečanje do največ 3,5%. Z upoštevanjem tega povprečja in doseganjem planiranega povečanja proizvodnje se bo delovna storilnost povečala za celih 7,2%. Predvideni porast proizvodnje v industriji bo možno doseči z izboljšavo orgunizacijsko-tchničnih ukrepov, z dorsegnnjem postavljenega povečanja storilnosti, z izpopolnje- Skupno vanjem stimulutivuejšcga sistema nagrajevanja ter pravilnim in načrtnim vlaganjem v investicije. Po planu se v tej panogi predvideva skupnih gospodarskih investicij za 834 milijonov din. Ta sredstva se bodo v glavnem vlagalo * nadaljevanje že pričetih investicij in rekonstrukcij, gotovo del pa s6 bo koristil tudi z.a pričetek novih investicij, katere bodo dovršene šele v teku enega do dveh let. Vsled prvenstvenih vlaganj ob' činskih in okrajnih investicijskih sredstev v rnzvoj kmetijstvu, trgO' vine, gostinstva in obrti, bo treba * letošnjem letu investicije v indu' stri ji prvenstveno finansirati ** lastnih sredstev, odnosno si prido- biti sredstva za udeležbo na zveznih natečajih ter iz sredstev republiškega investicijskega sklada. Glede na to bodo morale te gospodarske organizacije poleg svojih lastnih sredstev, določenih za investicije, ter sredstev občine v višini največ 15 milijonov, iskati ostala sredstva drugod, t. j. pri republiškem in zveznem investicijskem sklada. Značilnosti in glavno naloge pri posameznih gospodarskih organizacijah pa bodo v letu 1960 naslednje: — Podjetje »Svit< Kamnik v svoji proizvodnji elektroporcelana, keramike in še posebno v proizvodnji surovega in drobljenega kalcita, predvideva v letu 1%0 povečanje proizvodnje za preko I0e/e. Investicijska vlaganja bodo prvenstveno izvršena za obnovitev iztrošenih osnovnih sredstev ter za izvedbo rekonstrukcij v obratu »Keramika« Kamnik in v keramičnem obratu »Ihan«. Nove investicije pa bo podjetje vlagalo pri dokončanju kemičnega obrata Kamnik in za nabavo transportnega parka za peskokope v Domžalah. — V rudniku kaolina v Črni se proizvodnja bistveno ne bo povečala. Dosežen pa bo znaten porast družbenega bruto proizvoda, in to vsled kvalitetnejše proizvodnje. V letu 1969 sc bo pričelo s predvideno rekonstrukcijo separacije, za kar ima podjetje iz lastnih sredstev zagotovljeno potrebno udeležim. Z dokončanjem del na rekonstrukcij! separacije kaolinske rudnine in na rekonstrukciji sušilnice za plavljeni kaolin se bo kapaciteta proizvodnje povečala od sedanjih 15.500 ton na 30 do 35.000 ton letno. — Podjetje »TITAN« Kamnik v letu 1960 ne bo beležilo znatnega povečanju proizvodnje, ker so obstoječe proizvodne kapacitete v celoti izkoriščane. Razpoložljiva sredstva podjetju se bodo prvenstveno koristila za odplačilo anuitet, za nujno potrebne rekonstrukcije ter za obnovo in nadomestitev ostalih proizvodnih naprav. Podjetje ima v izdelavi tudi investicijski program za nadaljnje obsežno povečanje proizvodnih kapacitet. — V tovarni kovanega orodja, Kamnik, se bo povečala proizvodnja orodja za okoli 100/«, k čemur bo Pripomogla zlasti nabava nove opre-Oie. Delno ho tudi tovarna razširila proizvodnjo nn nove artikle. Tudi to podjetje pripravlja investicijski Program za preusmeritev svoje proizvodnje. s čemer bo v novih objektih in s sodobno strojno opremo lahko za štirikrat povečalo dosedanjo oroizvodnio. — Podjetje »KAMNIK« Kamnik, bo svojo nt.oizvodnjo povečalo zu skoraj 10%>. S predvidenim povečanjem proizvodnje, z delno razširitvijo poslovnega prometa in s povišanjem cen zn gotove proizvode na osnovi zakonitih predpisov, se bo dvignil tudi družbeni proizvod za pkoli 16*/«. To povečanje ho prav ‘ako temeljilo nn visokih vlaganjih v osnovna sredstva podjetja. -Podjetje »MODELIT« Kam-■5'k. je po prvotnem planu predvidevalo dvig proizvodnje od realiziranih 205 milijonov v letu 1959 nn dd milijonov v letu 1960. V glav-jtem se jc ta porast nanašal nn embalažni oddelek. Ker pa jc razvoj ,eKa oddelka odvisen od nabav iz dvezu, za kur pa ni na razpolago 0v°lj deviznih sredstev, se bo kiip-n» proizvodnja po korigiranem pla-i11 znižala na 224 milijonov. Vkljub einii pa bo tudi ob teh pogojili Proizvodni načrt nuprnm letu 1959 Povečan za okoli 12°/«. Zn rcalizn-'Jo tega plana bo podjetje moralo vložiti svoja lastna sredstva ter sredstva iz občinskega investicijskega sklada. — Nadaljnji porast proizvodnje bo beležen v lesni industriji podjetja »STOL« Duplica. Vidno povečanje bo doseženo v proizvodnji žaganega bukovega lesa, lesa iglavcev in luščenenem furnirju. Z zagotovitvijo dobav raznih polizdelkov, razširitvami delavnic ter uvajanjem novih tipov izdelkov bo omogočeno povišanje proizvodnje pohištva z aluminijastimi profili ter izdelava tapeciranih izdelkov pohištva. Novi proizvodi kvalitetnejše izdelave, ki zahtevajo več vloženega tlela, bodo dosegli na domačem kakor na tujem trgu boljšo ceno in s tem dvigali družbeni bruto proizvod podjetja. S povečano proizvodnjo, investicijskimi vlaganji za dovršitev začetih del pri razširitvi obratov ter nadomestitvi in izpopolhitvi proizvodnih naprav sc bo družbeni bruto proizvod dvignil v letu 1960 za okoli 10 °/o. Podjetje je v letu 1960 pristopilo k izdelavi investicijskega elaborata za izvedbo rekonstrukcije v takem obsegu, da se bodo kapacitete podjetja podvojile. Izdelava elaboratov bo gotova še v letu 1960 ter bo celotna vrednost investicij znašala okoli 800 milijonov din. — Podjetje tekstilne industrije »SVII,ANIT« Kamnik, bo v proizvodnji bombažnih tkanin ostalo na višini leta 1959. Nekoliko bo povišalo proizvodnjo ostalih konfekcijskih tkanin, znižalo pa proizvodnjo tkanin iz umetne svile. Podjetje bo v letu 1960 vložilo razpoložljiva lastna sredstvu v nadaljnjo izvedbo koncentracij obratov ter za vzdrževanje in obnovitev proizvodnih naprav. — Nenehen porast proizvodnje dosega tovarna usnja Kamnik. Smotrna vlaganja v investicije zaI proizvodne naprave v zadnjih letih in nameravana investiranja v letu 1960 omogočajo še nadaljnji dvig proizvodnje, in to za preko 20*/o. Poseben porast bo po proizvodnem plrtnu dosežen pri ccpljencn, pri svinjskem zgornjem usnju in pri galanterijskem usnju. V letu 1960 Bo podjetje v celoti došhglo in tudi že preseglo postavljeni perspektivni plan proizvodnje. — Živilska industrija Kamnik svoje proizvodnje v letu 1960 bistveno ne bo povečala. Proizvodni plan za testenine, konzerviranje vrtnin in kvas bo ostal na nivoju leta 1959, družbeni brulo proizvod pa se bo nekoliko dvignil na račun izboljšanja kvalitete testenin. V obrate »KVAS. Mengeš in »TRIGLAV« Smarra se v letu 1960 ne bo vlagalo večjih sredstev, razen najnujnejših za redno investicijsko vzdrževanje. V izdelavi odnosno pred potrditvijo pa ima podjetje investicijski elaborat za objekt novega živilskega kombinata v Kamniku, ki bo predvidoma dograjen v teku enega do dveh let. V novem kombinatu bo vključena tudi pekarna, asortiment proizvodov pa se bo s predvidenimi Kapacitetami razširil in tudi znatno povečal. Industrija kot edini izvoznik nn območju občine Kamnik bo tudi v letu 1960 beležila povečanje za preko 5 «/o. Najmočnejši porast izvoza bo dosežen v industriji usnja, in to za skoraj 10Vo, nekoliko nižje pa bodo udeležbe kovinske industrije in lesne industrije. Med izvoznike se ho v letu 1960 tudi vključila tekstilna industrija. Tudi pri vlaganju sredstev zn negospodarske investicije bo občini Kamnik nosila največji delež industrija. Za gradnjo stanovanj, počit- niških domov In naselij bo vloženih skupno 272 milijonov din, od tega 151 milijono-v lastnih sredstev podjetij. Za ostale objekte družbenega standarda bodo gospodarske organizacije porabile skoraj 50 milijonov din lastnih sredstev, pri združevanju sredstev za ostale negospodarske investicije družbenega standarda pa l>odo udeležene's 34 milijoni dinarjev. Da bo industrija mogla doseči planirane poraste v proizvodnji, bo nujno potrebno povečati napore gospodarskih organizacij ter skupno s poslovnimi in strokovnimi združenji opraviti predvsem sledeče naloge: — še nadalje izpopolnjevati sistem nagrajevanja; — priprave za nove investicije je vršiti načrtno ter le-te izvajati samo v primerih učinkovite gospodarske perspektive ob prcahodni zagotovitvi potrebnih sredstev; — racionalnejše izkoriščati obstoječe proizvodne zmogljivosti ter polagati vso pažnjo za pravočasno izvedbo potrebnih rekonstrukcij. V čim večji meri je tudi odpraviti sezonska nihanja v proizvodnji; — vsa razpoložljiva sredstva gospodarskih organizacij je naj racionalneje izkoristiti. Prosta sredstva, za katere do konca meseca maja leta 1960 ne bo pripravljenih potrebnih elaboratov, je koristno združevati z občinskimi odnosno okrajnimi sredstvi. Vil. poglavje Kmetijstvo V letu 1960 se v okviru perspektivnega načrta razvoja kmetijstva predvideva na podlagi dosedanjih rezultatov ter ob ugodnih vremenskih pogojih povečanje kmetijske proizvodnje za 29 °/», Predvideno povečanje bo doseženo predvsem z vključevanjem novih površin v pogodbeno sodelovanje v proizvodnji med zadrugo in proizvajalcem, z učinkovitim povečanjem . . . " ~ ter ga proizvodnje na družbenih posestvih povečanjem proizvodnje ostale-privatnega sektorja. V primerjavi z letom 1959 sledeča proizvodnja; Poljedelstvo Žita Industrijske rastline Vrtnine Krmske rastline Sadjarstvo Živinoreja Predelava se predvideva po posameznih panogah Ocena 195) Plan 1960 Plan 1960 real. 1958 ocena 1959 real. 1858 92,1 129,6 119,3 107,3 111,6 86,0 100,0 110,0 150,0 70,9 110,0 107,1 109,1 109,8 120,2 83,8 176,9 148,3 113,3 124,6 135,4 50,0 254,5 127,2 100,1 129,9 130,0 Skupaj Na podlagi tako povečane proizvodnje se predvideva porast odkupa tržnih viškov za 26”/o predvsem pri krompirju, sadju in mleku. Da se zagotovi osnova v prehrani ljudi in živali, se v letu 1960 predvideva visok porast hektarskih donosov pri vseh poljščinah, predvsem pri krušnih žitih, krompirju, krmskih okopavinah ter v trav-ništvu. Z dosledno uporabo vseh agrotehničnih ukrepov ter sodobno mehanizacije sc predvidevajo naslednji hektarski donosi: pri pšenici pri ječmenu pri ovsu pri koruzi pri krompirja pri krmilni pesi pri travnikih Za dosego tako visokih ha donosov so ilani vsi pogoji. Zadruge in zadružni sveti bodo morali v letošnjem letu vložiti še več truda in delu za izpolnitev plana pogodbene proizvodnje. Pripravijo naj proizvodne načrte, ki bodo najbolje ustrezali njihovim talnim in podnebnim pogojem ter bodo v skladu s predloženim načrtom. Odpraviti jc dosedanje pomanjkljivosti glede nedosledne uporabo predpisane agrotehnike. Kmetijske zadruge se morajo vključevati v organizacijo proizvodnje, od priprave zemlje za setev, ob«lelave in zaščite do pospravil pridelkov. Vsa strojna 1958 1959 1960 15,6 19,0 26,0 13,6 13,5 19,7 15.9 14,0 18,6 20,6 21,t 27,5 188,9 132,0 207,6 287,2 241,8 336,6 30,8 37,1 37.8 dela naj opravijo kmetijske zadruge povsod tam, kjer to dovoljujejo terenske prilike. Poslovna zveza mora oskrbeti kmetijske zadruge z zadostno količino kvalitetnega reprodukcijskega materiala, potrebno mehanizacijo ter voditi Brezhiben odkup vseh tržnih viškov kmetijske, proizvodnje. Strokovno naj pomaga kmetijskim zadrugam pri uresničevanju zadanih nalog. Na osnovi teh ukrepov se predvideva v organizirani proizvodnji za posamezne najvažnejše poljščine naslednji pridelek na ha: Pos. p o v. Družb, posestva hn prilivi, na ha Pšenica 16 45,0 Ječmen 2 30,0 Oves 18 26,0 Krompir 48 390,0 Detelja 3 80,0 Lucerna 6 80,0 Kooperacija pridni. Krm. okopuvine — Travniki 91 70,4 V tem letu bo od skupne obdelovalne površine zajeto v kooperacijo po ulanu 26,5 •/». Družbenim posestvom je potrebno dodeliti vso razpoložljivo obdelovalno zemljišče SLP. Dokončati je treba urondncijski postopek zem- posejane površ. od cel. obdel. površin' 47.1 16.2 28,4 36.8 22,1 16.2 21,t 32.8 ljišč na obratu »Križ« ter komasacijski postopek zemljišč Ekonomije-KZ Komenda. V živinoreji sc predvideva povečanje proizvodnje za 24,6 */o To povečanje bo doseženo z izboljšanjem klavnostf živine iu prašičev. ha 380 30 60 220 140 130 40 400 38 30 21 210 75 80 410 60 povečanje molznosti ter staleža goveje živine. Najbolje bodo v tem pogledu na-redovala kmetijska posestva druž-cnega sektorja, ki bodo svoje črede povečale od dosedanjega števila govedi 215 kom. na 648 kom. V primerjavi z letom 1959 pomeni to povečanje za 301,4 %. V to svrho je že v letu 1959 KZ Komenda nabavila 45 krav in telic sivorjave pasme, obrat Križ pa 37. V letošnjem letu sc predvideva nadaljnja nabava 200 glav goveje živine sivorjave pasme. Občutno povečanje staleža govedi sc predvideva tudi v privatnem sektorju. Tako povečanje nam omogočajo visoki lm donosi sena no travnikih v kooperaciji ter ostalih krmnih rastlin ter močno povečanje krmnih rastlin v kolobarju. Zaradi tega sc tudi predvideva dvig mlečnosti za 3%, t. j. za 100 litrov pri krovi. Za dosego ugodnejšega plasmn-na tako klovne kot plemenske živine je potrebno pričeti z menjavo manj vredne pinegavske pasme z drugo bolj donosno pasmo goveje živine. Poslovna zveza naj omogoči kmetijskim organizacijam odnosno zadrugam nabavo dovoljnega število plemenske živine sivorjave pasme. V svinjereji sc predvideva večji porast in kvalitetna sprememba v reji z uvedbo plemenjakov mesnatih pasem. V to svrho je bilo nabavljenih 6 merjascev holandske Landrace pasme. V letu 1960 pa "je predvidena nabava še nadaljnjih 4 plemenjakov švedske pasme. Sc nadalje se bo širilo pogodbeno pitanje bekonov in pršutarjev, predvsem v področjih zunaj mlečnega rajona za potrebe mesno predelovalne industrije Zalog. V perutninarstvu se predvideva tudi v letošnjem letu številčni in kakovostni napredek. Vse bolj se bodo uveljavljale specializirane pnsnrm za nesnost oziroma za pitanje. Samo na Križu, ki je rejski center za perutnino, predvidevajo povečanje staleža za 9000 kom. in s tem povečanje valilnih jajc za preko 1,000.000 kom. Za umetno osemenjevanje in zdravje živine bo skrbel Veterinarski zavod Kamnik, ki bo izvajal vse kurativne in preventivne ukrepe v živinoreji. Z nabavo potrebnega prevoznega sredstva za osemenjevalca bo omogočeno nadaljevati osemenjevanje na celotnem področju kot to predvideva odredba ObLO in se predvideva porast števila osemenitev od 1700 na 2000 v letu 1960. Za izboljšanje paše in povečanje pašne površine se bodo ludi v letošnjem letu nadaljevala melioracijska dela na planinah. Vsa dela bodo kmetijske zadruge izvajale po planšarskih odsekih in po programu, ki ga bo potrdil Svet za kmetijstvo in gozdarstvo, ter pod strokovnim vodstvom Komisije zn ureditev planin. V letošnjem letu je predvideno čiščenje na površini 60 ha ter gnojenje z umetnimi gnojili na površini 40 ha. Urediti bo vodno preskrbo z zgraditvijo vodne cisterne na Limovski in Gojški planini ter urediti čredinke na planini Dol. Perspektiva sadjarske proizvodnje je v intenzivnih nasadih. Zaradi ugodnih naravnih pogojev sc bo nadal jevalo z asa nacijo starih nasadov ter pristopilo k ureditvi okoli 70 lin nasadov v raznih krajih na območju občine. V ta namen se bodo organizirale sadjarske skupnosti ali samostojni obrati pri posameznih kmetijskih zadrugah. Za številčil reprodukcij- ski material, ki bo potreben za te nasade, bo skrbela Sadna drevesnica v Kamniku, ki vzgaja in skrbi za pravilen in kvaliteten sadni izbor. V letu 1960 se v smislu Pravilnika o ureditvi in poslovanju sadnih drevesnic ukinjajo vse manjše piivntnc drevesnice. Davčnih olajšav bodo pri obnovi sadovnjakov deležni le proizvajalci, ki bodo vključeni v sadjarsko skupnost ter bodo obnovili nasade po odobrenem načrtu. Po pripojitvi Kmetijske zadruge Kamniška Bistrica h Kmetijski zadrugi Črna posluje na območju občine 9 kmetijskih zadrug. Zaradi lažje nabave mehanizacije, ekonomične uporabe iste v proizvodnji, prevzemanja čedalje težjih nalog in intenzivnejšega vplivanja na proizvodnjo privatnega sektorja, naj kmetijske zadruge zavzamejo primerna proizvodna področja. Zato naj se manjše kmetijske zadruge združijo v večje, ki bodo sposobne opraviti zadane naloge. Kmetijske zadruge bodo morale še bolj poseči v organizacijo kmetijske proizvodnje z uvajanjem čim širših kooperacijskih odnosov s privatnimi proizvajalci. Kmetijske zadruge so dolžne sprejemati v nakup in zakup vsa za obdelovanje sposobna in primerna zemljišča, da si tako ustvarijo lastne proizvodne obrate in si tako povečajo že obstoječe površine. V svrho ekonomične proizvodnje na teh zemljiščih bodo zadruge s komasacijskim postopkom ustvarjale enotne obdelovalne komplekse. Da bi bile zadruge pri svojem delu čim uspešnejše, bodo v letu 1960 pospešeno pristopile k izgradnji poslovnih objckftv, izgradnji hlevov in remiz. V letu 1960 se bo tudi celotni dohodek kmetijskih zadrug dvignil od 543 milijonov v letu 1959 na 584 milijonov dinarjev. Družbeni bruto proizvod se bo povečal za 7,4% in narodni dohodek za 32 %. Povprečni porast delovne sile pa sc predvideva za 3,9«/«. Za investicijska vlaganja ho občina razporedila iz svojih skladov skupno skoraj 31 milijonov dinarjev, in to 7,7 milijonov iz investicijskega sklada kot 20% udeležbo po okrajnem planu, nadaljnja sredstva iz investicijskega sklada ih združenih sredstev v višini 13,6 milijonov in 9,5 milijonov iz občinskega stanovanjskega sklada. Poleg 31 milijonov iz sredstev skladov občine bodo zadruge vlagale v osnovna sredstva 55 milijonov lastnih sredstev in 54 milijonov iz ostalih združenih sredstev ter sredstev kreditov in natečajev, tako da bodo znašala sredstva za investicijska vlaganja v letu 1960 skupno 140 milijonov din. Ta sredstva se bodo v glavnem vlagala za pričetek in nadaljevanje gradenj gospodarskih poslopij pri kmetijskih zadrugah Špitalič, Srednja vas, Laze in Šmartno. S pripravami za gradnjo upravnega poslopja bo pričela tudi Kmetijska zadruga Kamnik, zadruga Črna pa bo prav tako preuredila upravno poslopje. Kmetijsko zadruga Komenda bo nadaljevala gradnjo hleva, nabavila nove plemenske krave, preuredila in dopolnila bo že obstoječe objekte ter tudi pristopila k gradnji stanovanjskega bloka. Zadruga Motnik pa bo gradila skladišča in hmeljarsko sušilnico. Z nadaljnjimi investicijami bodo v letu 1960 udeležene tudi kmetijske gospodarske organizacije. Sadna drevesnica bo usposobila in preuredila novo pridobljena zemljišča, obrat »Križ« bo nadaljeval z grad- njo stanovanjskega bloka in hleva, »Arboretum« Volčji potok pa bo izgradil rastlinjak in betoniral tople grede. V splošnem se bodo zadruge opremile z novimi stroji in tehnično opremo, izvršene bodo nadaljnje agromelioracije in dopolnjeni nasadi. Občinski ljudski odbor v letu 1960 odstopa zadrugam celotni prispevek iz dohodka, ki pripada občini. Za pridobitev potrebnih investicijskih sredstev za prioritetno kritje potreb v kmetijstvu bodo zadruge 50% odstopljenih, sredstev združevale. Itočasno bodo tudi zdru-i žile za potrebe, kmetijstva vsn od-višna lastna srfedstva, katere bodo po predvidevanjih ostale v letu 1960 neizkoriščene. Poleg visokih investicijskih vlaganj v osnovna sredstva, katera bodo v veliki meri pripomogla k nadaljnjemu razvoju kmetijstva, bodo zadruge morale posvetiti še večjo pažnio strokovnemu izpopolnjevan nju kadrov, štipendirati bo treba kmetijske strokovnjake in organizirati potrebne tečaje za traktoriste, živinorejce, sadjarje in ostale. Vlil. poglavje Gozdarstvo Skupne gozdne površine na območju občine Kamnik znašajo 15.872 ha, katere sc razdclc: — na SLP gozdove pod upravo GG 5121 ha; — na SLP gozdove izven uprav GG 450 ha; — na zasebne gozdove 10.301 ha. Glede na obsežnost gozdnih površin spada občina Kamnik med gozdarsko najmočnejše občine v okraju Ljubljana. Tereni nudijo dobre pogoje zn uspavanje gozdov ter vslcd tega v glavnem obstojajo naravni gozdni sestoji. Umetni sc osnujejo samo na površinah, ki so bile no golo posekane ter sc zaradi zaplcveljenja niso mogli naravno pomladiti. Z okrajnim družbenim planom je zn občino določena količina sečnje v višini 44.013 m’, in to 21.567 m3 iglavcev in- 22.446 m3 listavcev. V primerjavi s planom leta 1959 sc bo sečnja povečala za 20%. Poleg navedene sečnje se še predvideva posek nn izvengozdnih površinah, in to 5300 m1 iglavcev in listavcev. Glede na dejstva, da gozdovi kljub danim pogojem dosegajo lesno zalogo le od 113 do 115m*/ha, vendar ta še ni zadostna v primerjavi z normalnim povprečjem. Vslcd vedno večjih potreb v gospodarstvu je nujno čim intenzivnejše poseganje gozdarske službe v nadaljnjo obnovo, nego, varstvo in urejanje gozdov. V tu namen se bodo v letu 1960 vršila sledeča dela: — gozdno gojitvena dela in in- vesticijska dela v privatnih gozdovih bo izvajala KGPZ »SIPEK« Kamnik preko področnih kmetijskih zadrug. V gozdovih SLP, s katerimi upravljajo gozdna gospodarstva, bodo ta dela izvajala podjetja sama; — urejevalna dela sc bodo nadaljevala v gozdovih »Silve« na površini 2100 lm ter na posameznih parcelah gozdnega obrata Kamnik. Za gozdove zasebnega sektorja se bodo nadaljevala delu na izdelavi ureditvenih elaboratov, kakor tudi dela na razmejitvi gozdov in kmetijskih površin ter sprememb katastrskih kultur; — pogozdovanje se bo izvajalo na površini 46 ha, za kar sc bo porabilo 115.600 sadik in posejalo 150 kilogramov semen; — nega gozdov, čiščenje, obže-tev in redčenje, sc bo izvajalo no ovršini 222 ha. Varstvena dela pa odo izvršena po vseh gozdnih površinah. Poleg zatiranja bolezni in škodljivcev bo potrebnih 8800 t. m. novih protipožarnih stez, in to na področju Črne, Kostanjške planine in Zajasovnikn. Nabavljeno no tudi potrebno ordje za gašenje gozdnih požarov, katero bo dano v uporabi) gasilskim enotam nn ogroženih krajih. Tudi za krmljenje koristnih ptic v zimskem času bo nabavljena potrebna količina ptičje krme; — vzdrževalna dela se bodo izvajala nn 33 km gozdnih cest in poti ter nn 7,4 km novozgrajenih poti. Ta dela se bodo vršila na področju Menine, Sipka in Kamniške Bistrice ter v gozdovih privatnega sektorja; — urejanje hudournikov se bo nadaljevalo na področju Kamniške Bistrice, v Kamniku pa bo zgrajena nova lognrnica. Da pa bi se še povečala gozdno proizvodnja, bo potrebno poleg naštetih investicijskih in vzdrževalnih del pristopiti še k sledečem: — okrepiti službo v privatnem sektorju gozdarstva vsled boljšega obvladanja sečnje; — pri odkazovanju lesa za posek bo upoštevati ustrezna razmerja med iglavci in listavci; — pri obnovi gozdov bo potrebno vnašati iglavce v listnate gozdove in obratno; — izvršiti revizijo vrednostnih razredov, kjer so za to podani pogoji, posebno v tistih predelih, kjer so zgrajene ali izboljšane gozdne komunikacije; — vzgojiti stalne gozdne delavce za dela v gozdovih privatnega sektorja, ki naj bi bili vključeni V kmetijske zadruge ali poslovno zvezo; — pristopiti je k čimprejšnji pogozdit vi starih posekov in pogorišč nn področju Kamniške Bistrice in nn ostalih območjih; — posvetiti je vso pozornost krojenju lesa, zlasti bukovine, in stalno kontrolirati zdravstveno stanje lesnih mas. Zn nujno potrebna dela v gozdarstvu se v letu 1960 predvideva potrošnja sledečih sredstev: Na ha V 000 din 1. Vzdrževanje gozdov: 1. Obnove in melioracije 46 3.975 2. Nega 222 3.503 3. Varstvo 14.000 1.847 4. Urejanje 7.100 7.500 5. Odkazovanje — v m3 32.000 4.331 II. Gozdne komunikacije: V km V 000 din 1. Novogradnje 5,9 25.900 2. Vzdrževanje 30 5.233 , 111. Gradnja lognrnice — 2.800 IV. Urejanje planinskih pašnikov — 1.000 V. Gozdarska služba — 1.832 GLASNIK IX. poglavje Gradbeništvo Gradbena dejavnost se bo nasproti letu 1959 povečala za 31 °/o, tako da bo znašala skupna vrednost storitev 374 milijonov dinarjev. Od teh storitev odpade na gradbeno podjetje občine Kamnik 170 niilijouov, ostale 204 milijone pa odpade na ostala zunanja gradbena podjetja in na privatni sektor. Izredno močan porast družbenega bruto proizvodu se predvideva pri gradbenem podjetju »Graditelj« Kamnik, in to za skoraj 59°/», delovna sila pa se bo povečalo samo za 7%, s čimer bo vsekakor dosežen močan porast produkitvnosti. V letu 1960 se struktura gradbenih del ne bo bistveno spremenila ter bo v glavnem temeljila na objektih družbenega standarda, predvsem na stanovanjski izgradnji. Predvidena sredstva, katera se bodo v letu 1960 vlagala v gradbene namene, bodo vsekako terjala nadaljnje povečanje kapacitet gradbeništva. Zaradi visoko postavljenega plana in sorazmerno majhnega povečanju delovne sHe bo gradbeno podjetje moralo izvesti nadaljnje izboljšanje organizacije delu, nabaviti več mehanizacije in uvajati sodobne načine gradnje. Kljub že povoljnemu uveljavljanju nagrajevanja po učinku bo potrebno polagati še večjo pnžnjo ',’a to, da se tak način nagrajevanja razširi in izpopolni. Glede usposabljanja kadra bo podjetje moralo nuditi možnosti pri-nčevanja delavcev v raznih tečajih ter koristiti ugodnosti, katere bo nudil Zvezni center za usposabljanje inštruktorjev zn gradbeništvo v Ljubljani, in to predvsem zn usposobitev visokokvalificiranega kadra. Ker na fluktuacijo gradbenih delavcev močno vplivajo nastanitveni Pogoji, bo podjetje moralo v letu 1960 dokončno izgraditi nameravano delavsko naselje ter še izboljšati nigiensko-tehnično zaščito, s čimer se bo nadalje zmanjšalo število bolezni in poškodb. Poleg predvidenih vlaganj 6 milijonov dinarjev za nabavo nove •Mehanizacije morajo podjetje kakor tudi sumi investitorji pravočasno •klepati pogodbe z dobavitelji za redno dobavo potrebnega materiala. Podjetje naj začenja gradnjo no-71™ objektov le na podlagi odobrene kompletne dokumentacije in v me-j«h svojih kapacitet. Na ugotovitve, da v vedno večji •Ueri primankjujc izvajalčev del za r*>znc obrtne storitve, je iste potešeno ustanavljati v okviru same ubiti ali v sklopu Uprave komunnl-n° dejavnosti. Projektantske organizacije nuj Pri izdelavi iavcsticijskih progra-ui°v jn projei(tov upoštevajo vse mine možnosti za cenejšo in sodobno graditev, urbanistični organi Pu morajo pravočasno pripraviti vso Putrebno urbanistično dokumenta-V|jo in lokacije. X. poglavje Trgovina . Z višanjem osebnih prejemkov {*] vedno večjimi razpoložljivimi uiigovnimi fondi raste tudi osebna Pujrošnjn, katera sc odraža na ne-chncm porastu blagovnega prome-“ o. Izvini. ,0 Skupni blagovni promet bo v letu . '6 predvidoma dosegel 1380 mili-"°v dinarjev ter sc bo nasproti *959 povečal zn 110 milijonov ' zn skoraj 10 •/•. ležcnc prodajalne proizvajalnih podjetij s 193 milijoni dinarjev ali s 15% celotnega blagovnega prometa. S povečanjem skupne delovne sile od 143 v letu 1959 na 150 v letu 1960 se bo predvidoma dvignil družbeni bruto proizvod za 9,2% in narodni dohodek za 12,8%. Plan za leto 1960 tudi že v celoti presega kvoto, določeno s perspektivnim planom za leto 1961. Dn se bo mogel doseči planirani porast ter trgovino nn malo prilagoditi sodobnim potrebam potrošnikov, bo v letu 1960 predvsem izpolniti sledeče naloge: — povečati je treba kapacitete trgovskih obratov z dograditvijo in novogradnjo potrošniških centrov; — za izboljšanje preskrbe z blagom dnevne potrošnje je pristopiti k uvedbi popolne ali delne samopostrežbe: — uvajati je specializirane trgo-lajo predpakiranegn blaga Pri blagovnem prometu so ude- vine, prot „ . - „■ . v živilskih trgovinah ter povečati število trgovin z neprekinjenim delovnim časom; — širiti je treba trgovsko mrežo in modernizirati obstoječe obrate jn poslovalnice za prodajo sadja, zelenjave, mesa, kruha in mlečnih izdelkov; , — zagotoviti je zadostne količine sezonskih potrošnih artiklov, za kar je izpopolniti obstoječa skladišča, jih opremiti s hladilnimi napravami in ostalo tehnično opremo; — nuditi bo treba pomoč kmetijskim zadrugam, da bodo lahko v celoti odkupile vse tržne viške ter jih po imjkrajii poti brez posrednikov nudile potrošnim centrom. Urediti in obnoviti bo treba tržnico, dn sc zagotovi nemotena prodaja kmetijskih pridelkov; — pristojni organi občine bodo morali nenehno zasledovati in kontrolirati gibanje cen ter zagotoviti ekonomsko upravičen nivo maloprodajnih cen zn potrošnika in prodajnih cen proizvajalca. Z izpolnjevanjem tako postavljenih nalog ter z že utrjenim planom vlaganja sredstev v razvoj trgovine bo vsekakor zagotovljeno izboljšanje preskrbe prebivalstva. V letu 1960 sc bo dogradil in sodobno opremil potrošniški center na Trgu talcev, zn katera dela je zagotovljenih 20 milijonov dinarjev. Pričelo sc bo tudi z začetnimi deli potrošniškega centra v Zapricah s predračunsko vrednostjo 60 milijonov dinarjev. Za letošnje leto so predvidena začetna sredstva v višini 20 milijonov dinarjev. Z začetnimi deli se bo pričelo tudi pri gradnji nove bencinske črpalke v Zapricah. Skupne investicije bodo znašale okoli 18 milijonov dinarjev, za leto 1960 pa je iz sredstev skladov ObLO zagotovljenih 8 milijonov dinarjev. Poleg teh investicij bodo trgovska podjetja vložila v izpopolnitev in nadomestitev opreme 2 milijona lastnih sredstev, iz kredita 9 milijonov dinarjev pn se bodo nabavila nova prevozna sredstva. Vzporedno s povečanjem kapacitet do Irgovinn morala pridobiti tudi potrebno število kvalificiranega kadra ter dvigniti produktivnost dela z načrtnim izpopolnjevanjem sistema nagrajevanja po učinku, z izboljšanjem organizacije dela in večjo delovno disciplino. Se nadalje je treba utrjevati potrošniške svete, kateri naj skupno s pristojnimi sveti občine nudijo organom delavskega samoupravljanja potrebno pomoč za hitrejši napredek in izboljšavo poslovanja trgovine. XI. poglavje Gostinstvo in turizem Glede na podane perspektive zavzema občina Kamnik iz leta v leto vse večjo udeležbo pri razvoju gostinstva, posebno pa še turizma. Tudi v letu 1960 se predvideva nadaljnji porast gostinskega prometa. Družbeni bruto proizvod se bo nasproti letu 1959 dvignil zn 15,5% in narodni dohodek za 17%. Delovna sila se bo povečala samo za 3,3%, kar bo primerno dvignilo delovno storilnost v tej panogi. Z realizacijo postavljenega plana bo tudi že dosežena višina celotnega dohodka, predvidenega za leto 1961 s perspektivnim planom. V kvoti plana za leto 1950 so udeležena zasebna gostišča z 29%, katera v glavnem poslujejo in se ustanavljajo v bližnji okolici mesta in na podeželju. Na porast gostinskega prometa bo v letu 1960 vplivalo povečanje osebnih dohodkov, razširitev in obnovitev gostinskih kapacitet ter povečanje izletniškega turizma. Investicijska vlaganja bodo v glavnem izvršena: — v restavriranje gostinskega obrata »Planinka« za okoli 1 milijon dinarjev; — za nadomestitev opreme in obnovitev ostalih lokalov družbenega sektorja s skoraj 2 milijonoma din, in to iz lastnih sredstev gostišč ter iz združenih sredstev; — v gradnjo žičnice na Veliko planino, skupno 120 milijonov din; — za pričetek del na povečanju prenočitvenih kapacitet za 30 sob oziroma okoli 70 ležišč s prizidkom »Doma« Kamnik iz sredstev najetih kreditov za predvidoma 20 milijonov dinarjev. Poleg del na gradnji žičnice se bo za razvoj turizma dogradil dom nn Starem gradu, za kar sc predvideva 5 milijonov dinarjev. V bližnji okolici mesta se boao obnovili in uredili kulturni spomeniki, izletniške točke, olepšal izgled samega mesta ter nadaljevalo z urejanjem in vzdrževanjem javnih parkov in nasadov. V mestu Kamnik kot centru in izhodišču izletniškega turizma se bo bencinska črpalka. 1959 znatno dvignil ter se po planu predvideva povečanje za okoli 22%. Ugotavlja se, da je porast v družbenem sektorju znatno mbčnejši kot v zasebnem ter bo vrednost obrtniških uslug in proizvodnje porasla za 188 milijonov, t. j. od 354 milijonov na 472 milijonov dinarjev, kar predstavlja 33% povečanje družbenega bruto produktu. Narodni dohodek pa se bo po planu dvignil za celili 46%. Ob visokem vzponu vrednosti uslug in proizvodnje pa bo beležen dvig delovne sile le za 8,6%. To nizko zvišanje gre deloma na račun povečanja kapacitete razširjenih obratov, gotov del pa je vsekakor vezan na dvig storilnosti. Tudi s perspektivnim planom se ni predvideval tako nagel porast ter bo z realizaiejo postavljenega plana zn leto 1960 prekoračen postavljeni perspektivni plan do leta 1961 za 25%. Kljub močnemu razvoju celotne panoge pa še ni dosežen zaželen napredek same uslužnetstne obrti, katera zaostaja za vzponom proizvodnje obrti. V skupnem planu za leto 1960 je udeležena zasebna obrt z 39% vrednosti, katere razvoj pa znatno zaostaja za socialistično obrtjo, ter sc bo nasproti letu 1959 dvignila le za 8%. Planirani dvig vrednosti proizvodnje in uslug bo možno doseči le s potrebnimi vlaganji v nova ’ osnovna sredstva, V te namene se bo koristilo skupno 56 milijonov dinarjev, in to 27 milijonov lastnih sredstev gospodarskih organizacij, 24 milijonov sredstev skladov občine in združenih sredstev ter 5 milijonov bančnift kreditov. Večji del sredstev se bo vlagal v obrtna podjetja, katera imajo v svojem sklopu več vrst proizvodnih kakor uslužnostnih dejavnosti. Tako bodo »Splošno ključavničarstvo« Kamnik, »Menina« Kamnik, »Sloga« Moste, »Lončarska zadruga« Komenda, »Mizarska delavnica« Molnik in »ITIP« Šmaren vlagale sredstva v dograditev in razširitev proizvodnih objektov ter v dopolnitev opreme in potrebne mehanizacije. Ta podjetja bodo predvidoma investirala 48 milijonov dinarjev ter bodo vložene investicije že v letoš- postavila nova V sezonskem času se bodo še po- UV11" množile avtobusne zveze, obnovili njc,n le*u pripomogle k povečanju in (imrpnriii; rn^ni immuniknciiski obsega proizvodnje in uslug. Ostala uslužnostnn podjetja in delavnice bodo koristila 8 milijonov in dogradili razni komunikacijski objekti ter pristopilo k nadaljnjemu urejanju športnih naprav. V letu 1960 sc bo usposobil tudi obrat družbene prehrane, zn katerega je predvideno iz sredstev skladov občine 6 milijonov dinarjev. Velika pažnja se bo v letošnjem letu polagala odmoru in razvedrilu delovnega človeka. Gospodarske organizacije bodo pristopile h gradnji počitniških naselij nn Veliki planini ter dokupovale objekt« za počitniške domove, v predelih severnega Jadrana. Planinska društva in turistične organizacije naj v še večji meri koordinirajo svoje delo in naj se pri tem povežejo z ostalimi gostinskimi obrati in z občinskim ljudskim odborom. povečani obseg gostinskih storitev bo od gospodarskih organizacij zahteval večjega truda, izpopolnitve kadrov in kvalitetnejših gostinskih uslug. XII. poglavje Obrt Vedno večje potrebe v usluž-nostni kakor tudi v proizvajalni stroki obrti daje osnovo zn pospešen razvoj obrtništva. Družbeni bruto proizvod celotne panoge obrti sc bo nasproti letu dinarjev. Tudi ta sredstva se bodo vlagala za razširitev obratov ter za nabavo novih sodobnejših strojev in opreme. Tudi v gradnjo stanovanj bo vloženih iz panoge obrti 7 milijonov dinarjev, in to 2 milijona iz lastnih sredstev in 5 milijonov iz posojil. Naraščanje osebnih potreb m dvig družbenega standarda zahtevata nadaljnje povečanje kapacitet za izvrševanje osebnih storitev in del, ki dopolnjujejo gradbeno stroko. Za kritje teli potreb bodo morale proizvodne obrti, katere zajemajo v svojem sklopn sorodne iisluž-nostne delavnice, istim polagati večjo pužnjo ter preiti no razširitev in povečanje obsega teh dejavnosti. Izključno uslužnostne delavnice bodo morale povečati kapacitete, si pridobiti primernošje poslovne prostore, obnoviti in modernizirati svoje stroje in priprave ter vzporedno izboljšati kvaliteto uslug. Stalno naraščanje osebnega in tovornega prometa ter večanje domačega kakor tujega turizma zahteva hitro izvrševanje avtomehaničnih uslug. Te bo možno zadovoljevati samo s primerno razširitvijo in iz- popolnitvijo »Avtomehanične delavnice* oziroma z razširjanjem servisne službe. Razširiti bo tudi treba servise za popravila gospodinjskih pisalnih in šivalnih strojev, ur, optičnih instrumentov, radijskih aparatov, motornih vozil ter raznih drugih elektrotehničnih aparatov in naprav v sklopu že obstoječih podjetij," Zavodu za zaposlovanje invalidnih oseb ter Zavoda zn usposabljanje invalidne mladine. V danih pogojih je ustanoviti tudi nove zasebne delavnice za kritje osebnih uslug prebivalstvu. Pri določanju pavšalnih obveznosti je treba upoštevati strukturo in posebnosti poslovanja posameznih obrtnih podjetij in delavnic. S stimulansom pri odmeri družbenih dajatev je zagotoviti koriščenje doseženih skladov za razširitev in modernizacijo obratov. Naj večjo skrb pa bo treba še nadalje posvetiti dotoku in vzgoji vajencev. Treba je poiskati najprimernejše oblike stimulacije za učne mojstre in vajence ter na splošno skrbeti za strokovno izobraževanje kadra. V cilju pravilnega nagrajevanja zaposlenih je nadaljevati in izpopolnjevati sistem nagrajevanja po učinku. Pri ocenjevanju davčnih osnov je pravilno diferencirati storitvene in proizvodne obrti z dajanjem stimulacije storitvene obrti. XIII. poglavje Komunala Vrednost storitev in proizvodnje komunalnih podjetij in delavnic bo v letu l%0 že dosegla postavljeno višino s perspektivnim planom za leto 1961. Družbeni bruto proizvod sc bo v letu 1960 dvignil' za 11.8%, narodni dohodek pa za 27,4%. Delovna sila pa sc bo v povprečju dvignila za 4,8%. Tudi v razvoj te panoge se bodo vlagala nova sredstva, ki znašajo 6,6 milijona dinarjev. Podjetje »Meso« si bo nabavilo za prevoz mesa zaprt dostavni avto ter uredilo sklaoišče, pisarniške prostore in obrate izven mesta. Slaščičarna »Vesna* bo preuredila svojo poslovalnico. Nabavila si bo nov stroj za izdelavo sladoleda, potrebne hladilne naprave za delavnico ter vgradila betonske kadi za vlaganje jajc. Ostala podjetja in delavnice bodo izpopolnile in nadomestile svojo opremo ter koristile lastna sredstva za nadaljnje vzdrževanje voznega parka. Za kritje potreb prebivalstva bo podjetje »Mleko* z večjim odkupom mleka pomnožilo asortiment mlečnih izdelkov. Slaščičarski in pekovski obrali ter poslovalnice mesa bodo s pridobitvijo novih osnovnih sredstev in dopolnitvijo opreme nudile potrošnikom sodobnejše usluge. Te poslovalnice sc bodo še pomnožile z dograditvijo potrošniških centrov, v katerih bo vpeljan način samopostrežbe in predpakiranja. Vprašanje preskrbe s kruhom bo dokončno urejeno z izgraditvijo živilskega kombinata, ki bo imel v svojem sklopu novo pekarno. Zavod za zaposlovanje invalidnih oseb bo razširil obseg servisnih uslug, Uprava komunalne dejavnosti pa bo poleg izvrševanja mestnih komunalnih del s svojimi delovnimi enotami vršila tudi ostale komunal-no-obrtne usluge. Kot v panogi obrti bodo morale komunalne gospodarske organizacije polagati večjo pažnjo pridobitvi novega vajenskega kadra ter nuditi možnosti za strokovno usposabljanje zaposlenih. Vpeljati in izpopolniti bo tudi treba sistem nagrajevanja po učinku oziroma enoti proizvoda ter s tem doseči večjo storilnost. TRETJI DEL EKONOMSKI UKREPI ZA IZPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KAMNIK ZA LETO 1960 XIV. poglavje Obresti od sklada osnovnih sredstev Trgovska podjetja, ki pretežno trgujejo z živili, plačujejo obresti od skladu osnovnih sredstev po stopnji 0,5%. Vplačane obresti so dohodek občinskega investicijskega sklada. Kmetijske zadruge obračunavajo obresti od sklada osnovnih sredstev v višini 2%, katere se stekajo v sklade osnovnih sredstev zadrug. XV. poglavje Pavšalne obveznosti do družbene skupnosti Za leto 1960 plačujejo pavšalne obveznosti do družbene skupnosti vsa obrtna podjetja in delavnice, ostinska podjetja in gostišča ter omunnlna podjetju in delavnice. XVI. poglavje Prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij Kmetijskim gospodarskim organizacijam in kmetijskim zadrugam se prispevek iz dohodka za leto 1960 odstopa v celoti za njihove sklade. Komunalna podjetja in delavnico odvajajo prispevek iz dohodka v občinski investicijski sklad. XVII. poglavje Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka se določa s posebnim odlokom. XVIII. poglavje Prispevek v okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev V okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev prispeva občina iz svojih proračunskih sredstev 80% od splošnega prispevka, ki ga plačujejo kmetijski proizvajalci. XIX. poglavje Občinski prometni davek Občinski prometni davek in davek na maloprodajo bosta določena s posebnim odlokom. XX. poglavje Občinske doklade Občinske doklade za leto 1960 bodo določene s posebnim odl^om. XXI. poglavje Sredstva občinskih skladov 1. Občinski investicijski sklad: 1. Prenesena sredstva iz leta 1959 72.010 2. Priliv v letu 1960 72.129 3. Skupna sredstva 144.139 4. Blokirani priliv leta 1960 72.129 5. Izločitev združenih sredstev iz leta 1959 <7.600 6. Skupno zmanjšanje sredstev 89.729 7. Razpoložljiva sredstva v letu 1960 54.410 8. Razporeditev razpoložljivih sredstev: a) 25% za investicije v obratna sredstva 13.600 b) 75% za investicije v osnovna sredstvu 40.810 9. Razporeditev sredstev za investicije v osnovna sredstva 40.810 u) angažirana sredstva v letu 1959 2.100 b) 20-odstotnu udeležba za investicije v kmetijstvu 7.750 c) razporejena sredstva za obrt 14.700 č) razporejena sredstva za gradbeništvo 3.500 d) razporejena sredstva za kmetijstvo 12.760 2. Občinski stanovanjski sklad: 1. Neizkoriščena sredstva iz leta 1959 69.490 2. Deblokirana sredstvu iz leta 1959 33.773 3. Priliv v letu 1960 106.035 4. Anuitete v letu 1960 17.600 5. Posojila skladov 5.000 6. Skupna razpoložljiva sredstva v letu 1960 231.898 7. Razporeditev razpoložljivih sredstev a) za gradnjo osemletne šole 40.000 b) za stanovanjsko izgradnjo 191.898 3. Občinski cestni skladi: 1. Neizkoriščena sredstvu iz letu 1959 2.654 2. Deblokirana sredstva iz leta 1959 1.363 3. Priliv v letu 1960 2.840 4. Skupna sredstva ' 6.747 5. 80% hlokacija od priliva leta 1960 2.272 6. Razpoložljiva sredstva v letu 1960 4.475 7. Razporeditev razpoložljivih sredstev: n) za investicije 3.500 h) za vzdrževanje 975 4. Združena sredstva za gospodarske investicije 1. Prenesena sredstva iz leta 1959 17.600 2. Združenje sredstev v letu 1960 70.735 3. Skupna razpoložljiva sredstva v letu 1960 88.333 4. Razporeditev razpoložljivih sredstev: a) za industrijo 13.000 b) za kmetijstvo 825 c) za trgovino 48.000 č) za gostinstvo in turizem 17.290 d) zn obrt 9.220 9. Združena sredstva za negospodarske investicije 1. Prenesena sredstva iz leta 1959 6.383 2. Združenje sredstev v letu 1960 37.260 3. Skupna razpoložljiva sredstva v letu 1960 41.fU* 4. Razporeditev razpoložljivih sredstev: a) za ceste 1.120 b) za vodovode 5.270 e) za športne naprave in igrišča 870 č) za gradnjo doma SZDL 36.583 XXII. poglavje Sredstva občinskega proračuna V letu 1960 bo občinski ljudski odbor razpolagal s sledečimi sred- stvi proračuna: 1. Sredstva iz skupnih virov dohodkov 188.291 2. Posebni občinski dohodki 81.917 Skupna sredstva proračuna 270.208 Ta sredstva proračuna pa se bodo koristila v sledeče namene: 1. za administrativni proračun 211.290 2. za negospodarske investicije 12.210 3. Skupno — za leto 1960 določena kvota izdatkov proračuna 223.500 4. Presežek (blokirana sredstva proračuna) 46.70® XXIII. poglavje Končne določbe Svet za družbeni plan in finance ter Svet za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Kamnik slu pooblaščena, da po potrebi izdast* podrobnejša navodila za izvajanje tega družbenega phrna. Ta družbeni plan velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporabljal pa se bo od 1. januarja 1960' St. 01/1-30-2/4-60. J Predsednik občinskega ljudskega odbora Alfred Janko I. r. Kamnik, 31. marca 1960. OBČINA HRASTNIK 340. Na podlagi 22. členu in 16. točke 50. člena zakonu o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52), 2. člena uredbe o ustanavljanju fn delovanju kultiirno-prosvetnih ustanov (Ur. lisi FLRJ št. 107/49) ter 2. in II. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Ur. list FLRJ št. 51/53) je občinski ljudski odbor Hrastnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 12. maja 1960 sprejel ODI.OCBO o ustanovitvi Ijduske knjižnice Hrastnik 1. Ustanovi sc. ljudska knjižnica * Hrastniku (v nadaljnjem besedim »zavod*) kol samostojni zavod; Ime zavoda jo? Ljudska knji*' niča Hrastnik. Sedež zavoda jc v Hrastniku. 2. Naloge zavoda so: ., I L zbirati, urejati in izposoj*1 ; GLASNIK knjige iz vseh področij znanosti, umetnosti in leposlovja v domačih in tujih jezikih; 2. izposojati bralcem knjige, časopise in časnike v knjižnici in izven nje; 3. propagirati branje knjig in obsik knjižnice oziroma čitalnice. 3. Zavod razpolaga s premoženjem, ki mu ga zagotovi ustanovitelj in s premoženjem, ki ga pridobiva s svojo dejavnostjo. Zavod prevzame knjižnici delavsko prosvetnih in kulturnih društev Svoboda 1 in Svoboda 11 v Hrastniku, ki ju ti društvi odstopita zavodu. 4. Organi zavoda stu upravni odbor ii> upravnik. Upravni odbor imn 9 članov; sestavlja ga 7 članov, ki jih imenuje ustanovitelj na predlog organa, ki je pristojen za zadeve in naloge zavoda, iz vrst javnih in kulturno-prosvetnih delavcev in množičnih organizacij, 1 član, ki ga voli izmed sebe delovni kolektiv zavoda, in upravnik. 5. Zavod ima tele sklade: 1. sklad za nagrade; 2. sklad za amortizacijo. 6. Plače delavcev in uslužbencev zavoda se določajo po predpisih zakonu o javnih uslužbencih. 7. Za zadeve in naloge zavoda je Pristojen svet za kulturo občinskega ljudskega odbora. 8. Zavod prične s poslovanjem 1. julija 1960. St. 02/3-6-20/1-60. Hrastnik, 20. maju 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Stanko Brečko 1. r. OBČINA UUBUANA-CENTER 341. Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Ljubljuna-Center jp na 33. redni seji dne 31. maja '2**® sprejel nn podlagi 1. odstavka '57. člena zakona o volitvah in od-Poklicu . odbornikov ljudskih odborov (Ur. list LRS št. 25157). ODLOK o razpisa nadomestnih volitev v zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Center 1. člen Razpišejo se nadomestne volitve v 12. volilni enoti zbora proizvajalko v občinskega ljudskega odbora Ujubljana-Ccntcr, v skupini indukcije, trgovine in obrti, ker je v 'ji volilni enoti prenehal mandat odborniku tega zboru ing. Dušanu hodniku. 12. volilna enota obsega volivce gospodarskih organizacijah »Slo-e*]iju ceste«, Ljubljana, in »Toplovod«, Ljubljana, in v Geodetskem OBČINA LJUBLJANA MOSTE 342. Na podlagi 9. člena uredbe o ureditvi in opravljanju dimnikarske službe (Ur. list LRS št. 21-116/50), 6. točke, 42. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih' odbotov (Ur. list LRS št. 49-227/57), 10. člena uredbe o izravnavi posebnih predpisov o prekrških v uredbah in drugih predpisih vlade LRS in njenih organov z odločbami temeljnega zakona o prekrških (Ur. list LRS št. 14-58/52) in 3. ter 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 2-22/59) je občinski zbor občinskega ljudskega odbora Ljubljann-Moste na seji dne 20. maju 1960 sprejel ODLOK o najvišjih tarifah za dimnikarske storitve 19. Centralne kurilne naprave: a) mule, do 6 m2 ogrcv- ne površine (do 9 členov) 150 din b) srednje, do 15 m2 ogrevne površine (do 14 členov) 270 din c) velike, do 30 m2 ogrev- ne površine (nad 14 členov) 360 din č) izredno Velike, nad 40 m2 ogrevne površine 480 din 20. Pregled in izstruganje dimnikov v novih in adaptiranih zgradbah: n) od vsake dimniške tuljave, osnovna cena za eno etažo 50 din b) za vsako nadaljnje nadstropje (etažo) 10 din i. cien območju občine Ljubljana-Mo-e predpisuje naslednja nujvišja °d«, Ljubljana, in v ( *aVf>du LRS, Ljubljana. 2. člen ^Volitve bodo v soboto, 9. julija » 3. člen ta odlok sc objavi v Glasniku, , 'adnem vestniku okraja Ljubljana, n krajevno običajni način v a^edeni volilni enoti. St 02/1-SOI-11/1-60. Ljubljana, 31. maja 1960. — Predsednik občinskega ljudskega odbora: Majda Boje i. *. 1. člen V ste se ,---,---j--------- tarifa, do katere socialistični in zasebni dimnikarski obrati (v nadaljnjem besedilu »dimnikarji«) določajo cene za naslednje vrste dimnikarskih storitev: 1. Odprto kuhinjsko ognjišče 45 din 2. Kmečka kuhinja z dvojnim stropom 70 din 3. Plezalni dimnik 52 din 4. Ozki ali valjasti dimnik 35 din 5. Dimnik centralne ogre- valne naprave ali pekovske peči 150 din 6. Dimnik od etažnih peči in vseh vrst gostinskih in zavodskih štedilnikov 90 din 7. Dimnik sistema »Shunt« 96 din 8. Dimna cev: a) do 2 m dolžine 6 din b) za vsak nadaljnji meter po 3 din 9. Štedilniki: n) z 1 pečico 30 din b) z 1 pečico in kotličem 45 din c) z 2 pečicama ju ko- tličem ali prenosni štedilnik 60 din č) mali štedilniki v gostinskih obratih in zavodih 90 din d) srednji, mizni, pro- stostoječi ali z nastavkom v gostinskih obratih in zavodih 135 din e) veliki, mizni, prosto- stoječi ali z nastavkom v gostinskih obratih in zavodih 180 din 10. Ogrevalec vode (bojlcr) 15 din 11. Grelci posode 25 din 12. Pralni kotel v gospodinjstvu 20 din 13. Običajna železna peč 25 din 14. Peč sistema Lutz in podobne: a) brez pečice 45 din b) z eno pečico 60 din c) z dvema pečicama ali več 75 din č) izredno velike 90 din 15. Kanal centralne ogrevalne naprave a) mali, nepleznlni, do 5 m dolžine _ 90 din b) za vsak nadaljnji meter 15 din c) veliki, plezalni, do 5 m dolžine 180 din č) z« vsak nadaljnji meter 30 din 16. Slaščičarska peč in navadna pekovska peč z duški 90 din 17. Pekovsko in slaščičarska peč: a) z eno etažo 180 din b) z dvema ali več etažami 270 din 18. Mula centralna kurilna napravo (etažna peč) 90 din 2. člen Za drugi pregled in izstruganje gimnikov v novih in adaptiranih stavbah sme dimnikar zaračunati tarifo iz 20. točke 1. člena tega odloka v višini 50®/o, za tretji pregled pa v višini 25 %> določene tarife. 3. člen Za dimnikarska opravila, ki so združena s posebno nevarnim delom, in za opravila, ki jih dimnikarji opravijo na zahtevo stranke ne gleue na roke, ki so določeni z odredbo o bveznem ometanju kurilni naprav (Ur. 1. LRS št. 11-85/48), se sme zaračunati največ 20®/o pribitka k tarifi iz 1. člena tega odloka. Največ 50®/« pribitka k tarifi 1. člena tega odloka sc sme zaračunati za dimnikarska dela, ki se opravijo po naročilu stranke ali v nujnih primerih ob nedeljah in praznikih ter v nočnem času. Za nočni čas se šteje čas od 22. ure do 5. ure. 4. člen Za kontrolne preglede kurilnih naprav in dimnih odvodov, ki jih je dolžan dimnikar pregledovati ne glede na to, ali sc uporabljajo ali ne, je dimnikar upravičen zalite-vati 50®/o plačila tarife iz 1. člena tega odloka. Kurilne naprave in dimni odvodi sc morajo ometati v smislu 1. odstavka 3. člena odredbe o obveznem ometanju kurilnih naprav (Ur. list LRS št. 11/48) vsak mesec. 5. Člen Za dimnikarska dela, ki niso navedena v 1. člentr tega odlokn (rz-žiganje dimnikov, čiščenje parnih kotlov, velikih kanalov in podobno), se določi odškodnina po medsebojnem sporazumu na podlagi porabljenega časa za opravljeno delo. 6. člen Lastniki oziroma posestniki so dolžni dopustiti ometanje svojih kurilnih naprav in dimnih odvodov v čnsu. ki je naveden v 2. odstavku 4. člena tega odlokn. Dimnikar je dolžan izdati plačniku dimnikarskih storitev potrdilo o plačilu za dimnikarske storitve z navedbo del, ki jih je opravil, ter tarifno postavko, po kateri je zaračunal pristojbino. 7-a neopravljeno dimnikarsko storitev dimnikar ne sme zaračunati in sprejemati nikoke pristojbine. 7. člen Za ometanje dimnikarskih objektov. navedenih v I. členu tega odloku, sme dimnikar zaračunati v svojem okolišu za 10®/e višjo tarifo od tarife, navedene v 1. Členu tega odloka, če je ometalni objekt rtnd 2 do 5 km, za 20*/«, če ic ometalni objekt nad 10 km oddaljen od sedeža dimnikarskega obrata. 8. člen Prekrški po 1. členu, drugem odstavku 4. člena in. 1. odstavku 6. člena so kaznivi po 19. členu uredbe o ureditvi in opravljanju dimnikarske službe (Ur. list LRS št. 21/50) v zvezi z 10. členom uredbe o izravnavi posebnih predpisov o prekrških v uredbah in drugih predpisih vlade LRS in njenih organov z določbami temeljnega zakona o prekrških (Ur. list LRS št. 14/52), Dimnikar, ki zaračuna in sprejema pristojbino, čeprav ni izvršil dimnikarske storitve, se kaznuje z denarno kaznijo'do 10.000 dinarjev. 9. Člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. S tem dnem preneha veljati odlok občinskega ljudskega odbora Ljubljann-Moste o najvišjih tarifah za dimnikarske storitve z dne 24. avgusta 1956. St. 01/1-02-2/8-60. Datum: 20. maja 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora.: Ciril Fain 1. r. OBČINA LJUBLJANA-POLJE 343. Na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Ur: list FLRJ št. 52/58) je občinski ljudski odbor Ljubljana-Polje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 15. decembra 1959 sprejel ODLOK o določitvi roka, do katerega lahko prejšnji lastnik nacionaliziranega nezazidanega gradbenega zemljišča zahteva, da si na tem zemljišču sezida družinsko stanovanjsko hišo 1. člen Rok, do katerega prejšnji lastnik nacionaliziranega nezazidanega gradbenega zemljišču lahko zahteva, da mu da občinski ljudski odbor • to zemljišče v uporabo, da si sezida družinsko stanovanjsko hišo, se določi do vključno 31. decembra 1960. 2. člen Ta rok velja za vsa zemljišča na območju občine Ljubljana-Polje, ko so bila določena kot ožja gradbena območja z odlokom o določitvi ožjih gradbenih okolišev okraja Ljubljana (Glasnik št. 12/59). 3. člen Občinski ljudski odbor da prejšnjemu lastniku nacionalizirano nezazidano gradbeno zemljišče v uporabo, da si sezida na tem zemljišču družinsko stanovanjsko hišo, le v primeru, če se sme po urbanističnem načrtu ali po odloku, ki ga nadomešča, na tistem kraju sezidati taka hiša. 4. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 01/1-3167/1-59. Ljubljana-Polje, 15. dec. 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Leopold Maček 1. r. OBČINA ZA^RJE OB SAVI 344. Na podlagi 47. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list LRS št. 28/59), 1. člena uredbe o občinskih taksah (Ur. list FLRJ št. 3/60) in 26. Člena statuta občine Zagorje ob Savi je občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi nn seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 3. aprila 1960 spiejel ODLOK o občinskih taksah v občini Zagorje ob Savi I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen V občini Zagorje ob Savi sc pobirajo občinske takse po tarifi, ki je sestavili del tega odloka. 2. člen Občinske takse se plačujejo pri upravi za dohodke občinskega ljudskega odbora v gotovini ali s prenosnim nalogom po banki. 3. člen Določbe zakona o upravnih taksah (Uradni list FLRJ št. 28/59) in uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ št. 33/55 in 25/57) se smiselno uporabljajo tudi glede občinskih taks. 4. člen Osebe, ki so plačale višjo takso, kot je predpisana v tarifi tega odloka, imajo pravico do povračila. Povračilo se izvrši v smislu navodil o vračanju in prekujiževanju pomoloma ali preveč plačanih dohodkov in skladov (Uradni list FLRJ št. 38/57). 5. člen Za izvrševanje tega odloka skrbi upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za finance. (>. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 01-32-10/2-60. Datum: 5. aprila 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Rado Taufer l. r. II. TARIFA Tarifna številka I Za glasbo v javnih lokalih se plača: a) za stalno glasbo mesečno 3000 din b) za občasno glasbo mesečno 1000 din c) za priložnostno glasbo dnevno 300 din Kot stalno je razumeti muzikalne nastope vseli vrst, če so najmanj štirikrat tedensko. Kot občasno glasbo je razumeti glasbo, ki sc izvaja redno vsak teden, vendar največ trikrat tedensko. Kot priložnostno glasbo je razumeti enkratni muzikalni nastop. Za glasbo, ki se reproducira z mehaničnimi sredstvi (gramofon, radio in podobno), se ne plača občinska taksa. Prav tako sc ne plača za glasbo, ki sc izvaja ob kultumO-umetniških prireditvah Vsako prieditev glasbe mora prireditelj pismeno priglasiti po 8. členu zakona o prekrških zoper javni red in mir (Ur. list LRS Št. 38/59) v dveh izvodih pri upravnem organu občinskega ljudskega odbor.a, ki je pristojen za notranje zadeve, najpozneje 5 dni pred nameravano prireditvijo. V prijavi je treba navesti osebne podatke prireditelja, kraj, čas in trajanje prireditve ter njeno vsebino in namen. Prireditelj mora plačati takso pri upravi za dohodke, preden vloži priglasitev iz prejšnjega odstavka. Tarifna številka 2 Za uporabo pločnika pred poslovnimi prostori sc plača za vsak m* zaseženega prostora 25 dinarjev na mesec. Tarifna številka 3 Taksa za igralna sredstva v javnih lokalih so plača letno: o) od vsake garniture igralnih kart 10.000 dim b) od biljarda in drugih igralnih naprav, od vsake naprave 3000 din; c) od balinišča in kegljišča 5000 dinarjev. Taksa po tej tarifni številki se ne plača, če se igralne naprave uporabljajo izključno v športne namene. Tarifna številka 4 Vsaka pravna iu fizična oseba, ki se bavi s poslovno dejavnostjo, plača letno takso na firmo, in sicer: 1. obrtna podjetja in delavnice ter zasebni obrtniki, ki se bavijo z uslužnostnimi opravili: a) zuvezarfci, ki plačujejo družbene obveznosti v pavšalnem znesku, 1000 dinarjev; b) ostali zavezanci 2000 dinarjev; 2. vsa ostala obrtna podjetja in delavnice ter zasebni obrtniki in zavezanci samostojnih poklicev — 20.000 dinarjev; 3. trafike in kioski 2000 dinarjev; 4. trgovine in prodajalne 5000 dinarjev; 5. gostišča: a) na območju mesta Zagorje ob Savi 10.000 dinarjev; b) v ostalih naseljih 5000 dinarjev; 6. vse ostale gospodarske organizacije 30.000 dinarjev. Taksa na firmo dospe v plačilo 1. januarja za celo koledarsko leto vnaprej in mora biti plačana do 15. februarja v letu. Cc se je gospodarska dejavnost pričela po 30. juniju, sc plača za to leto samo polovica letne takse na firmo. Za leto 1960 velja rok za prijavo in plačilo 30 dni po objavi tega odloka. Delavnice, prodajalne, trafike in kioski se smatrajo v smislu te tarifne številke za samostojne in sc za vsako od njih plača posebej taksa na firmo. Tarifna številka 5 Turistično takso plačujejo osebe, ki kot turisti ali potniki začasno prebivajo na območju občine Zagorje ob Savi. Z začasnim prebivanjem je mišljeno prebivanje, ki traja do 30 dni. Ce traja prebivanje več kot 30 dni, se pobira turistična taksa samo za 30 dni. Turistično takso so dolžni plačevati turisti in potniki, ki prenočujejo v gostinskih podjetjih, gostiščih, zasebnih turističnih sobah, dijaških domovih, internatih in kampih proti plačilu ustrezne nočnine: Turistična taksa znaša: a) v hotelih, gostinskih podjetjih in gostiščih 50 din od nočnine. b) v zasebnih turističnih sobah, internatih in kampih 20 din od noč- Turistične takse ne plačajo: t. otroci, ki niso stari več kot 15 let; 2. vojaški vojni invalidi in delovni invalidi; 3. gojenci vojaških šol, vojaki, mornarji; • 4. člani Zveze slepili in Zveze gluhih Jugoslavije; 5. otroci in mladina, ki v sku- pinah prebivajo v zanje organiziranih počitniških kolonijah in do-movih; , , ....... 6. udeleženci ekskurzij, ki jih organizirajo šole ali fakultete; 7. osebe na letnem dopustu pri svoji ožji družini; 8. tuji državljani, ki so po pravilih mednarodnega prava oproščeni davkov, taks in drugih davščin ali je v mednarodnem sporazumu določeno, da so oproščeni to takse; 9. osebe, ki se zdravijo v stacionarnih zdravstvenih zavodih.. S stacionarnimi zdravstvenimi zavodi so mišljene bolnišnice in kli-ničei zavodi, v katerih je gibanje bolnikov omejeno samo na bolnišnico oziroma kliniko. Turistične takse tudi ne plačajo osebe, ki med delovno akcijo začasno prebivajo na območju občine Zagorje ob Savi kot člani delovnih brigad. Za 50% zmanjšano turistično takso plačajo: 1. delavci in uslužbenci ter člani njihovih družin med letnim dopustom; 2. delavci in uslužbenci na službenem potovanju; 3. osebe, ki jih pošiljajo v turistične kraje na zdravljenje ali okrevanje zavodi za socialno zavarovanje ali invalidske uprave; 4. odlikovanci z redom narodnega heroja, imetniki »Partizanskega spominskega znaka I941< in odlikovanci s »Karadjordjcvo zvezdo« ter člani njihovih družin; 5. druge osebe, ki so glede prevoznih ugodnosti na prometnih sredstvih izenačene z delavci in uslužbenci na letnem dopustu (upokojenci, odvetniki in drugi), ter njihovi družinski člani; 6. tujci na letnem dopustu v Jugoslaviji na podlagi izmenjave, ki temelji na mednarodnem sporazumu. Člani Počitniške zveze Jugoslavije, Zveze izvidniških organizacij Jugoslavije, Zveze za telesno vzgojo »Partizan« in Planinske zveze Jugoslavije, ki prebivajo v lastnih počitniških kolonijah ali v kolonijah, ki jih organizira njihova zveza, plačujejo turistično takso, ki znaša vse leto 10 dinarjev na dan. Osebe, ki ne plačajo turistične takse, oziroma ki plačujejo turistično takso v zmanjšanem znesku; morajo dokazati naslov za svojo pravico (z legitimacijo za popust pri odhodu na letni dopust, s člansko izkaznico ustrezne družbene organizacije, z nalogom za službeno potovanje in dr.). Organizacije in zasebniki so dolžni voditi evidenco o plačanih turističnih taksah. V evidenco je treba vpisati: 1. priimek in ime, poklic turista oziroma potnika; 2. višino plačane turistične takse; 3. naslov, datum in številko listine, ki opravičuje osebo do oprostitve ali olajšave plačevanja turistične takse. Plačane turistične takse so dolžne organizacije in zasebniki odvajati do vsakega 5. v mesecu za pretekli mesec po posebnem obračunu upravi za dohodke občinskega ljudskega odbora. V obračunu je treba ločeno prikazati turistične takse, ki so bile plačane po osebah, ki uživajo ugodnosti v smislu določb te tarifne šte-vil kc« Tarifna Številka 6 Za objave in oglase, ki se pritrjujejo na občinske oglasne deske, na zidove, ograje, reklamne deske in druge predmete, se plača 50 din. Plačila takse so oproščene družbene organizacije in društva, če objave, sporočila in oglasi nimajo pridobitnega namena. Tarifna številka 7 Za posest psov se plača letno: a) za pse čuvaje 300 din; b) zn vse ostale pse 1000 din. Plačila te takse so oproščeni posestniki vseh čistopasemskili psov, če to dokažejo z veljavno listino kinološke organizacije, slepi zn pse, ki jih vodijo, ter posestniki lavinskih in reševalnih psov ter psov javne varnostne službe. Taksa sc plača v enkratnem znesku vnaprej ne glede na čas vzdrževanja psa. Za psa, ki izpolni 6 mesecev starosti šele v drugi polo- vici koledarskega leta, se občinska taksa za to leto "ne plača. Za pse, ki so jih lastniki nabavili namesto poginulih psov, za katere so v istem koledarskem letu že plačali takso, se ta taksa ne plača, če ti psi služijo istemu namenu. Tudi sc ne plača taksa za pse, ki so menjali lastnika, če je bila za zamenjanega psa za tisto leto že plačana taksa. 345. Na podlagi 5. člena uredbe o povračilih potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev (Ur. list FLRJ št. 9-113/60) je občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 13. maja 1960 sprejel ODLOK o višini dnevnic za uradna potovanja, nadomestila za ločeno življenje in kilometrine za uslužbence občinskih organov 1. člen Dnevnica uslužbencev občinskih organov znaša: 1. za uslužbence, razvrščene od XX. do vštetega XI. plačilnega razreda in za tehnično osebjo, razen za osebje s kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca — 1300 dinarjev; 2. za uslužbence, razvrščene od X. do vštetega V. plačilnega razreda in za tehnično osebje s kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca — 1500 dinarjev; 3. za uslužbence, razvrščene od j IV. plačilnega razreda navzgor — 1 1700 dinarjev. Honorarnim uslužbencem sc določa dnevnica po honorarju v skladu z določbami, ki veljajo za redne uslužbence. Honorarnim uslužbencem, ki jim honorarna služba ni j edini poklic, sc določa dnevnica po glavnem poklicu, če je to zanje -ugodnejše. 2. člen Nadomestilo za ločeno življenje znaša za uslužbenec občinskih organov od 6000 do 10.000 dinarjev na . mesec. Izjemoma sc sme priznati uslužbencu prve in druge vrste ter I tehničnemu osebju s kvalifikacije : visoko kvalificiranega delavca tudi večje nadomestilo, ki pa ne sme presegati 20.000 dinarjev na mesec. Če sc prizna uslužbervu nadomesti- j lo mul 10.000 dinarjev na mesce, | mora izdati o tem predstojnik or- j gana posebno obrazloženo odločbo, j 3. člen Uslužbenci občinskih organov j imajo po t4. členu uredbe o povračilih potnih in drugih stroškov juv- ; n ih uslužbencev pravico do kilometrine, ki znaša 25 dinarjev za vsak j prevoženi kilometer. 4. člen Ta odlok velja takoj. Štev.: 01/1-1-71/3-60. Datum: 13. maja 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora1 Rado Taufer I. r. V M- m\ a 319 Družboat iilnn z a 1. 196» občine Komo!* 740 Odločba o ufttnnovitvi ljudske knjPn'1® občine Hrastnik. j, 341 Odlok o razpisu nadomestnih voliti’« , zbor proizvajalcev občino Ljubljn1"1 Center. _ 342 Odlok o nnjviSjili tarifah zn dimnih* ske storitve občine I.jubljana Moste. rwx« »miiiiu um mr i.juuijnun tmisit • . 341 Odlok o določitvi roko, do katerega l* ko prejšnji lastnik nacionaliziranega n< zazidanega gradbenega zemljišču va, da si na tem zemljišču sezida vrj[. žinsko .stanovanjsko hišo, občine tj1'* liana-Voljo. .. Odlok o občinskih taksah občine 7.ag°” Ob Savi. 343 Odlok o višini dnevnic za uradna p01^ vania. nadomestila za ločeno >.ivi In kilometrine zn uslužbence obči«** organov občino Zagorje ob Savi. L