IM* Postgebtthr bar beiihlt Poštnina plačana * gotovini.
S*. 13 (807), 1«>o XVII. - V Ljubljani, 29.3.1945. / PreH - cena 21
rosnima pmtana v ^uiu»iu».    mjb
DRUŽINSKI TEDNIK
Ureuiii&tvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 14'I11. Poštni pre dal št. 253, tel. št. 33-32. — Račun Pošt. hran. v Ljubljani št. 15.393. — Naročnina: >4 leta 2U lir
Kdo je glavni krivec?
Spoznanja in dognanja ob četrti obletnici beograjskega prevrata
27. marec 19411 Nai veliki, naš Aerojski, naš historični dani
Ljubljana je vriskala, rajala, pela. Praznik je bil v naši duši: saj smo bili pravkar umili svojo čast.
To praznično razpoloženje sicer ni bilo neskaljeno. Bili so med nami ljudje, ki so resno zmajevali z glavo: »Stvar se ne bo dobro končala. Smo Se zašli v vojni vrtinec — in kakšen bo konec? Majhni smo in pomandralo nas bo, še preden se bomo dobro zavedeli. Kaj smo dosegli? Sebe bomo uničili, a nikomur nič koristili.«
Med ljudmi, ki so tako govorili, so bili tudi patrioti.
»Čast? Politika držav ne pozna te besede v tistem smislu, ki je v rabi v civilnem kodeksu njihovih državljanov. Za častno velja tisto, kar državo poveča, poveliča, obogati. Male države niso tega načela postavile, a če naj obstanejo, se morajo hočeš nočeš po njem ravnati. Predvsem pa je vsaka država dolžna živeti. Dolžna svojim državljanom, ki grade na ta temelj svoj obstanek. Država se ne sme spu-jčati v početje, ki neizogibno pelje v pogin — in bojimo se, da bo tak po-
Sin vojna, ki nas bo vanjo pognal anašnji prevrat.«
Redki so bili sicer ljudje, ki so tako ali podobno govorili, toda bili so med njimi pametni in pošteni, zreli in iz-kusni možje, ki so še pomnili prvo svetovno vojno. In to je bilo edino, kar je kalilo ubranost pomladanskega dne.
Na vseh ulicah je kipelo in vrvelo tisti večer, vse kavarne so bile nabite, na vseh vogalih so se zbirale gruče razpravljajočih, pritrjujočih, razigranih pasantov. Bilo je, kakor da bi Be bil ljudem kamen odvalil s srca. Neverjetno, kako se je v nekaj kratkih urah znašel na isti črti ves narod
— tisti narod, ki je bil poprej leta In desetletja razklan v nespravljive stranke in struje...
In potem so z vratolomno naglico hitele mimo nas ure in dnevi, prepolni dogajanja, zgoščujočega se v katastrofo. In še zmerom smo tavali kakor v omotici: Se zmerom nismo slutili, da preživljamo poslednje dni svoje mlade samostojnosti.
Čast? Domovina? Svoboda?
Naš državni voz Je že drvel brez savor po strmini, ko se je nekaterim utegnilo zazdeti, da je pri tej vojni nekaj skrivnostnega. Prostovoljci-na-cionalisti so se srečali s prostovoljci-komunisti. In ob nacionalno himno je udarila internacionalna...
Tisti, ki niso nikoli tajili, da odklanjajo kraljevino Jugoslavijo in da mrze državo Slovencev, Hrvatov in Srbov; tisti, ki jih je javnost poznala kot skrajne levičarje in ki so neprikrito triumfiraii, ko je Nemčija sklenila avgusta 1939. ,pakt s Sovjetsko zvezo (ker so tako mogli legalno manifestirati za Sovjete): tisti, ki so še štirinajst dni pred 27. marcem pisali in govorili, da se ta vojna nas ne tiče, češ da je to konflikt dveh im-perializmov — isti ljudje gredo na lepem v prostovoljce proti Nemcem, takrat še zmerom zaveznikom Moskve.
In v Beogradu: vsa »zlata mladina«, cvet salonskega komunizma, raja in vriska na cesti: »Bolje rat nego pakt!«
— mladina tistega svetovnega nazora, ki se Je zmerom dotlej delal, da odklanja vojno kot sredstvo buržujske-*a imperializma, manifestira za vojnol
Kdo razume nerazumljivost tistih dni?
V	navideznosti takratnih paradoksov je pojasnilo naše državne in narodne tragedije: v njej je odgovor na gluha vprašanja, ki naš narod že štiri leta Išče nanje odgovor v krvi in pepelu.
•
Ste pozabili, gospodje, da Je bila med nami kulturna smer, ki je pri sleherni priložnosti imela 'pacifizem na jeziku in v peresu (da je hromila našo državljansko in vojaško moralo, kar je večina od nas žal prepozno izpregledaJa) — ko je pa šlo ■a to, da se mi pritlikavci ne spuščajmo v brezupno vojno proti dvema velesilama, ni našla besedice razsodnosti (čeprav je morala vedeti, da nas bo katastrofalno izgubljena vojna razkrojila v neodporno gmoto, zrelo za boljševizacijo)?
Ste pozabili, da smo tudi pri nas *•— kakor n. pr. v levičarski Franciji >— imeli politično smer, ki je v podtalni tiskani in šušljanl besedi hujskala na sabotažo v vojni industriji In vojski (posledica: granate, nabite s peskom namesto z razstrelivom: strojnice brez municije: zaboji, napolnjeni z juto namesto s sanitetnim materialom, itd., itd.) In s tem vnaprej zapečatila naš poraz — v Modnih marčnih dneh Je pa divje •gitirala za odpor, ki je le zaradi
takšnih okoliščin moral pripeljati v katastrofo?
Ste pozabili, da smo imeli pri nas propagando, ki je med rezervisti, vpoklicanimi na orožne vaje, širila letake, naj se ne bore in naj v danem trenutku pomečejo proč orožje, ter jim s tem jemala bojno moralo — v odločilnih marčnih dneh je pa s peklensko rafiniranostjo prepričevala in prepričala narod, da je njegova rešitev odpor, t. j. vojrfa, dobro vedoč, da je nanjo moralno in materialno nepripravljen in torej neizogibno obsojen na poraz in pogin?
Ste pozabili, gospodje? Upajmo, da ne; preblizu je še vse to, da bi bili mogli pozabiti. Samo sklepov niste nemara znali izvajati iz svojih opazovanj in dognanj. Toda ti se vam bodo vsilili sami, če boste hladno in stvarno, brez umskih in srčnih predsodkov odgovorili na vprašanje:
Komu je bilo takšno početje v korist?
Cul prodest': klasično sodnikovo vprašanje po krivcu, staro že 1900 let. Kdor ima od delikta korist, ta je po vsej verjetnosti njega storilec.
Katera država si je (poudarjamo: v navedenih okoliščinah) utegnila želeti, da naj gre Jugoslavija v vojno proti Nemčiji in njenim zaveznicam? Morda Grčija, nemara Turčija, nikakor ne Nemčija in še manj Jugoslavija sama — v s e k a k o pa Anglija kot tedanja glavna nasprotnica Nemčije.
Katera država si ni mogla želeti, da bodi Jugoslavija kot verjetna nasprotnica nemškega rajha — vsaj dokler bo sodelovala v vojni — šibka in slabo oborožena? Nedvomno spet Anglija.
Angliji je torej natanko tako kakor omenjeni naši struji šlo v račun, da se Jugoslavija zaplete v vojno proti Nemčiji; ni si pa Anglija mogla želeti, da bi bila Jugoslavija v tej vojni čim šibkejša, kakor je očitno bolela omenjena struja pri nas — že zato ne, ker je Angliji takrat vražje trda predla in bi ji bil močan zaveznik nepreplačljiv. Pri Nemčiji je bilo obratno: hi si mogla želeti, da naj gre Jugoslavija v vojno proti njej, dobro došlo bi ji pa bilo, da b! bila Jugoslavija, če bo že njena nasprotnica, notranje čim šibkejša.
Ne Anglija ne Nemčija nista torej mogli obojega hkrati želeti: prvič, da bodi Jugoslavija šibka, in drugič, da naj gre v vojno proti državam osi
—	kakor je oboje hkrati želela omenjena struja pri nas. Treba ja torej vprašanje drugače oblikovati, če naj v celoti obseže naše razmere:
Katera država si je utegnila želeti, da Jugoslavijo duševno in telesno razbije na atome in da jo v ta namen požene v vojno — ne glede na to, ali ji bo zaveznica ali sovražnica?
Odgovor na to vprašanje je samo eden, matematično jasen in dognan: Samo tista država si je mogla to želeti, ki ji edini na svetu ni glavni vojni ij zmaga orožja, temveč triumf ideje:
samo tista država, ki misli, da bo vojno dobila, tudi če bi jo vojaško izgubila, da se le narodi nacionalno in moralno razkroje: samo tista država, ki je kakor nobena druga vrgla čez krov slednji pomislek morale in človečanstva: SOVJETSKA ZVEZA.
In zdaj se nam na lepem začenjajo odpirati oči:
Zato torej je naša rdeča promenadna in salonska gospoda v Beogradu in Ljubljani kljub svojemu »na elne-mu« pacifizmu vriskala na vojno Zato to.*') s« naši »pacifistični« komunisti »od med prost «*.-<jcel Zato torej je tis<* noč pred usodnim 6. aprilom, tik pred nemškim napadom na Jugoslavijo, moskovska vlada tako Jadrno podpisala prijateljsko in nenapadalno pogodbo z Jugoslavijo, dobesedno v izpodbudo naši vladi, češ, držite se, vam bomo že mi pomagalil (Potem seveda ne samo da ni niti z mezincem ganila, ampak je ta orjaška veledržava storila edinstveno zgodovinsko junaštvo, da je poslanika prijateljske nove Jugoslavije nagnala iz Moskve kakor psa, samo da se ne bi zamerila tvoji tedanji zaveznici Nemčiji — gesta, s kakršno se ni postavila niti liliputanska, čeprav vele-računarska, takrat z vseh strani z nemškimi armadami obkoljena Švica:
*	Cul prod«*t »eelut, I« feclt: komur >lo-6tn kori»ti, ti |t h »torll. (L. A. Seuecs, rtarorinuki modrijan t.—IH. po KrJ
»Poživinjenost« iz angieškili ust
Iz Ženeve poročajo:
Londonski tednik Weeldy Revieio se izprašuje, zakaj je Churchill obsodil pred vsem svetom samo zverinstvo grških komunistov, ko je »vendar znano, da se v vseh deželah, kjer imajo boljševiki besedo, razodeva njihova poživinjenost, tako na Finskem, v baltiških državah, Romuniji, Bolgariji, na Poljskem in Madžarskem kakor v Italiji, Belgiji in na Francoskem.«
»To menda gospodu Churchillu ne bo neznano,« pravi člankar dalje. ».Komunizem pokvari dušo naroda; v miru prinaša lakoto in bedo, v vojni pa kaže prostaštvo in surovost.*« Te besede je izrekel sam Churchill v nekem svojem govoru januarja 1940. Da drže, potrjujejo dogodki v deželah, ki so jih zavezniki osvobodili. Ubijanje na debelo in razlaščevanje sta sredstvi, s katerima operira boljševizem povsod, kamor pride. Množična grobišča poljskih oficirjev v katinskem gozdu, umor 114 članov delavskih organizacij na Grškem, deportacija poldrugega milijona Poljakov,_ rekviriranje živeža in demonti-ranje celih industrijskih naprav v krajih, ki so jih Sovjeti zasedli — vse to je le skromen izbor s seznama boljševiških _ metod, seznama, ki bi se dal nadaljevati v neskončnost.
»Anglija,« nadaljuje Weekly Revic w, »vse to početje mrzlo opazuje in je samo na Grškem posegla vmes, ker je šlo tam za njeno korist.
»V Teheranu so svoj Čas sklenili, razdeliti Evropo v vplivnostna območja. Zdaj, ko se vidi, da Združene države ne mislijo nastopiti proti sovjetskim nakanam, je položaj Velike Britanije še težji. Kje Anglija prav za prav stoji? Odgovor na to je po-trebnejši kakor kdaj .koli, ko se Smutsove napovedi o rdečem kolosu, ki mandra Evropo, uresničujejo.«
Tako piše, ponavljamo, angleški, ne nemški časopis.
Račun za »osvoboditev«
Iz Madrida poročajo:
Pariški list Franc« prinaša pod naslovom »Koliko je Francijo stala osvoboditev?« statističen pregled, ob katerem se morajo človeku, ki je še ohranil nekoliko pameti, lasje naježiti. člankar je seveda pristaš de Gaulla (drugače sploh ne bi mogel v Parizu pisati), zato so njegova izvajanja posebno značilna. Pisec pravi:
»Poleg vsega drugega nas je osvoboditev stala 1900 železniških mostov, 2500 km tračnic in skoraj vsa pristanišča. Ker nimamo premoga, ne moremo ne kuhati ne kuriti. Starci in otroci nam umirajo, ker ne premoremo najpotrebnejše hrane zanje.
»Kako je mogla Francija, ki je bila poprej vendar tako bogata, pasti v tolikšno stisko?« se dalje izprašuje list in odgovarja:
»Zato, ker je čez noč izgubila temelj svojega organiziranega gospodarstva, t. j. transportne možnosti. Nič več nimamo mostov čez Seino, Loiro, Rodan itd. Leta 1940. so nam uničili 550 železniških mostov (to je bilo med nemško ofenzivo; op. ured.), leta 1944 (pred invazijo in med njo; op. ured.) pa 1900 od 2000 mostov, kolikor smo jih vsega skup premogli, dalje 1300 kvadratnih kilometrov kolodvorskih naprav, 2500 km tračnic in 15 od vsega skup 19 ranžirnih kolodvorov. Nič manj resen ni položaj zastran voznega parka. V trenutku osvoboditve smo premogli le še 2800 osebnih vagonov.
»Tudi ostala prometna pota so hudo trpela. Uničenih ali pa poškodovanih nam je 3125 cestnih mostov, samo v Lyonu na primer 22 od 24. In rečna plovba? Tudi ta je skoraj uničena, izvzemši nekaj prekopov na južnem Francoskem.«
To so Francožbm naredili njihovi zavezniki Angloameričani. Ali je Slovencem potreben res še kakšen ko-mon • i, k tetn strašnim številkam?
Vozni lasfki za San Francisco
Otročja dirka na neresno konferenco
Trst, sredi marca
Na konferenci v Jalti so Stalin, Roosevelt in Churchill sklenili, sklicati za:25. april veliko konferenco v San Franciscu, ki naj uredi vprašanje bodoče organizacije »svetovne varnosti«. O stvari so zastopniki SSSR, USA, Velike Britanije in čungkinške Kitajske že nekoč razpravljali. To je bilo v Dumbarton-Oaksu, kjer so skušali sestaviti statut, ki naj za vse večne čase zajamči »svetovno varnost«. Takrat so se načelno sporazumeli, da naj štiri velesile stvorijo »svet svetovne varnosti«, ki bo imel nalogo, varovati življenje in svobodo vseh narodov. Ustvarila naj bi se torej nekakšna svetovna eksekutiva, ki bi nastopila z vsemi vojaškimi sredstvi proti slehernemu napadalcu.
Medtem ko so se »veliki štirje« tako pred svetom predstavili za varuhe malih in šibkih, se sami med seboj niso mogli sporazumeti niti o najvažnejšem vprašanju, namreč o tem, ali naj velesile nastopijo s sankcijami tudi proti velesili, ki bi napadla katero drugo deželo. S tem da je to vprašanje sploh moralo priti na dnevni red, je konferenca sama tudi že zašla v zagato brez izhoda. Ker naj bi bili sklepi »svčta svetovne varnosti« izvršljivi šele tedaj, če bi bili sprejeti soglasno, je nastalo groteskno vprašanje, ali naj »veliki«, ki bi se iz-pozabil in koga napadel, smel v blagorodnem svetu četvorice še nadalje obdržati glasovalno pravico ali ne. Značilno je, da je bila SSSR tista, ki je brezobzirno zahtevala, da mora napadalec, če je član svčta, obdržati glasovalno pravico, češ da pod nobenim pogojem ne sme pasti na stopnjo obtoženca.
Da bi mučnost te groteske prikrili pred svetom, so takrat konferenco od-godili in razglasili, da so se veliki štirje v vseh važnih vprašanjih sporazumeli. V Jalti so potem Stalin, Roosevelt in Churchill vprašanje glasovanja še enkrat prerešetali. Kakor je neizpodbitno ugotovljeno iz poročil angloameriških in nevtralnih listov, sta Roosevelt in Churchill odnehala pred Stalinovo zahtevo, da sme »veliki« član svčta svetovne varnosti, tudi če bi postal napadalec, obdržati glas, če le občni zbor vseh držav, tudi malih, v San Franciscu na to pristane.
S tem se nam pokaže v vsej svoji kaotičnosti brezpravnost, na kateri naj bi slonelo novo »pravo« bodoče svetovne varnosti. Ce bi torej kateri od »velikih štirih« napadel katero državo — spomnimo se samo boljše-viškega napada na Finsko pozimi 1939., zaradi katerega so isti ljudje Sovjetsko zvezo nagnali iz ženevskega krepostnega templja (t. J. Zveze narodov, op. ured.), ki jo danes slave kot poroka varnosti malih držav — smejo ostali trije »veliki« samo s pristankom napadalca nastopiti s sankcijami proti njemu. Ker pa napadalec pač nikdar ne bo glasoval proti sebi samemu, se zahtevana soglasnost nikdar ne more doseči; tako je »statut svetovne varnosti« ne samo obsojen na popolno nemoč, temveč je že zdaj, že preden je spi oh stopil v veljavo, osmešen, t. j. toliko kakor ubit.
V	San Franciscu naj to kočljivo vprašanje še enkrat pride na dnevni red. Tam naj vse države, ki spadajo med »združene narode«, z oddajo svojega glasu predvsem odločijo, ali naj se tudi velesile podvržejo pravdoreku »svčta svetovne varnosti«. To naj se izglasuje z večino glasov.
Kakor je znano, je Sovjetska zveza pred nekaj meseci izpremenila svojo ustavo, kar bo znatno vplivalo na določevanje večine na občnem zboru v San Franciscu. Zato sta se USA in Velika Britanija čutili prisiljeni, da nekaj ukreneta, če hočeta število svojih glasov vsaj kolikor toliko približati številu, s katerim razpolaga Sovjetska zveza. Poprej je namreč SSSR imela samo en glas, zdaj ji pa raz-
potem seveda ne samo da nam naša preljuba »slovanska matjuška« ni šla pomagat, ampak nam Je, ko je bilo za nas vojne konec, zažgala še z novo vojno, z državljansko, domovino in dom.)
•	• •
Tako Je torej skrivnost 27. marca 1941. v bistvu razčiščena. Naša analiza Je bila načelna: zato se nismo spuščali v osebne momente, čeprav niso le-ti igrali skoraj nič manjše vloge. Hoteli smo ostati na tleh neosebne raziskave, da damo usodnim spoznanjem in izsledkom toliko tehtnejši stvarnostni poudarek.
Danes torej neizpodbitno drži: glavni krivec zunanjega in notranjega razsula Jugoslavija je SSSR. Anglija Je
bila takrat kljub zlovešči vlogi, ki jo je igrala njena diplomacija na Balkanu, »samo« gokrivka drugega reda; njeno prizadevanje za dokončno biološko in gmotno uničenje jugoslovanskih narodov smo se naučili ceniti po p,cvi vrednosti šele lani in letos, ko j t britanska vlada docela razkrila svoj prosluli albionskl obraz in iz samega sovraštva do Nemčije pristala na vse sovjetske zahteve, Izdala svojega zvestega zaveznika Mihajloviča, pljunila na kralja Petra, sorodnika njegovega britanskega veličanstva, ter se spajdašila s kominternskim hlapcem Josipom Brozom, krvnikom in požigalcem Jugoslavije.
Toda to posega že v drugo poglavje iz nesrečne zgodovine naše domovine.
K. B.
delitev sovjetske države v 16 »ne-odvisnih« sovjetskih republik daje prav toliko glasov. Tem glasovom se pridružijo že glasovi vseh od boljše-vikov zasedenih, osvojenih ali »osvobojenih« dežel, torej glasovi Poljske, Finske, Romunije, Bolgarije, Madžarske in Jugoslavije. Sovjetska zveza ■bo nastopila torej v San Franciscu z najmanj 22 glasovi, medtem ko razpolaga Velika Britanija samo s šestimi glasovi svojih dominionov in Indije, ki bi se jim morda pridružili še glasovi nekaterih zahodnoevropskih držav, kakor Francije, Belgije, Nizozemske in Luksemburške, morda tudi še glasova Grčije in norveške eksiine vlade. Naposled pridejo kot protiutež bori še viški majoriteti vpoštev morda tudi še glasovi ameriških držav, ki pa še zmerom ne bi zadostovali, da izravnajo premoč Sovjetske zveze na konferenci.
To je vzrok, zakaj sta šla Washlng-ton in London tako mrzlično na lov za glasovi. Zelo prav jima je prišla Stalinova zahteva, da bodo pri urejanju povojnih problemov smele sodelovati samo tiste države, ki so se aktivno udeležile vojne na strani združenih narodov. S to zahtevo sta Wa-shington in London pritisnila na celo vrsto držav — in uspeh je bil, da so zadnje tedne Turčija, Egipt, Sirija, Arabija, Peru, Urugvaj, Čile, Paragvaj in Venezuela napovedali Nemčiji ali Japonski ali pa obema vojno.
S temi zvečine »akademskimi« vojnimi napovedmi — nekatere so bile kar groteskne, kakor na primer turška — so si te dežele »nabavile« vozne liste za San Francisco. V vseh primerih pa mora te listke preščipniti sovjetski izprevodnik. Zakaj Kremelj je jasno in glasno dal na znanje, da ne misli sesti z vsako državo za konferenčno mizo v San Franciscu. Tako na primer je Švico in pirenejske države proglasil za »fašistovske«. To države dobe vozovnice za San Francisco samo tedaj, če poprej izpreme-ne svoj režim: preščipnili jim bodo pa listek šele takrat, ko stopijo aktivno v vojno.
S tega vidika torej pripravljajoči se občni zbor »združenih narodov« v San Franciscu zahodnim državam ne obeta kaj prida. Vnema, ki jo kažejo severnoameriški in britanski diplomati, daje sklepati, da si USA in Velike Britanija nikakor še nista v s vesti zmage. Zato smemo pričakovati, da bodo še nadaljnje vlade podlegle njunemu pritisku in se popolnoma podredile velesilam, ki jim bodo nato v San Franciscu nasule peska v vdano in pokorno mežikajoče oči.
Adria-Zeltung
Skrivnostne aretacije
Iz Barija prihajajo čudni glasovi To pot se zdi, da so nekoliko tehtnejši od čenč, ki jih sicer to italijansko pristaniško mesto tako rado producira. Te čudne glasove potrjujejo namreč tudi od drugod.
Zavezniška vojaška oblastva v Italiji so — kakor vedo povedati omenjeni glasovi — prišla na sled nekemu zelo razširjenemu gibanju, ki ■! je nadelo ime »Mir in socialna pravičnost«. Tudi v zavezniških četah v Severni Afriki in Gibraltarju obstoje baje močne celice tega pokreta. Eden od aretirancev je izjavil, da po osnovnem načelu tega gibanja »ne sme svetovne politike obvladovati zlato, ki prezirljivo gleda na delo«.
V	uradnih zavezniških krogih M o tej stvari zelo zapeti in ne dajejo nikakih izjav. Angleški častniki so pri zasliševanju kakor dogovorjeni izjavljali, da ničesar ne vedo. Vse-kako pa drži, da se aretacije nadaljujejo in da so vojaška oblastva izdala izredno ostre ukrepe za zatrtje gibanja.
Agencija Stefani poroča iz Milana, da so po tja prispelih poročilih aretirali tudi v nekaterih južnoitalijan-skih mestih mnogo častnikov, podčastnikov 'in vojakov angleške vojske in mornarice, ki pripadajo temu gibanju. Po tem poročilu pričakuje gibanje »zdramljenje svetovne vesti, kar naj ustvari sporazum in politično, gospodarsko in finančno sodelovanje med vsemi narodi sveta«.
Ta skupina ▼ zasedeni Italiji Je po navedenih poročilih jedro zelo razširjenega gibanja. Pripadajo mu visoke angleške in ameriške politične osebnosti, ki odklanjajo Churchilla in Roosevelta prav tako kakor boljša vizem In imperializem. Med aretiranci so pehotni polkovnik Bob Lind) sor, letalski major Jack Philipson, mornariški kapitan John Rogenk mornariški poročnik Adam Mark« L dr.
USA - GB - SSSR
H. VELIKA BRITANIJA
Kdor hoče razumeti politiko kakega naroda, mora poznati najprej njegov značaj. Ali pa poznamo Slovenci značaj Angležev?
Iz lastnih izkušenj ne, zakaj prav Angleži so nam bili do te vojne precej oddaljeni. Med nami in med njimi skoraj nikoli ni bilo pravih stikov. Kar smo vedeli, ali smo sl vsaj domišljali, da o njih vemo, niso bili rezultati lastnih, neposrednih stikov. Slovenec je pač slišal o nekem angleškem gentleinanstvu in je verjel, da so Angleži narod kavalirjev, sicer visoki in ponosni, toda čast spoštujoči gospodje.
Taka je bila sodba ogromne večine Slovencev o Angležih tudi leta 1941., ko *o nas potegnili v sedanjo strahotno vojno. In šele v letih te vojne, odkar »o se zvezali proti nam kot svojim »zaveznikom« z našim smrtnim sovražnikom boljševizmom, se postavili na stran njegovega eksponenta Josipa Broza Tita in uničujejo zdaj dan na dan s svojimi letalskimi napadi našo nesrečno domovino, pričenjamo spoznavati tisto, kar so že davno pred nami spoznali premnogi evropski in kolonijski narodi.
T*> spoznanje je mogoče izraziti n'aj-prej s kratko, a jedrnato karakterizacijo: Angleži so narod oholih, brezvestnih in kramarskih egoistov. Take jih je napravil njihov imperialni razvoj, ki Jim Je položil pred noge polovico sveta, da ga morejo po mili volji izkoriščati. In obvladovanje teta sveta ter njega izrabljanje je temelj vse angleške notranje in zunanje politike, zlasti pa še politike nasproti Evropi ln njenim narodom.
Zgodovina nam pove, da so bili Angleži vsaj v splošnem nekoč drugačni in gentlemani, toda to je že davno za njimi. Ernst Moritz Arndt
£ napisal v svoji leta 1807. izdani jigi »Der Gelst der Zeit«, da se je pričel razvoj angleškega značaja v to nesimpatično smer že sredi osemnajstega stoletja. 2e tedaj so pričeli Angleži tudi Izigravati evropske narode drugega proti drugemu, da bi zagotovili »kontinentalno ravnotežje«, ki jim j« neobhodno potrebno za njihovo nadvlado nad svetom. Najbolj izrazito se je pokazala ta angleška politika nasproti Evropi v Napoleonovih vojnah. 2e tedaj je bila Anglija tista zakulisna sila, ki je gnala evropske narode v boj proti Francozom, da bi m namesto nje vojskovali it njeno politiko, To tendenco angleške politike nam dokazuje dovolj zgovorno tudi odnos Anglije do Svete alianse, h kateri ni nikoli pristopila formalno, a tudi kolikor je z njo sodelovala, je to počela le v okviru svojih navedenih teženj. Njen Interes je bil uničiti Napoleona in Francijo, toda hkrati tudi oslabiti ostale države Evrope. To se ji je tedaj temeljito posrečilo.
Toda s tistim trenutkom, ko Je krenila Anglija na to pot zakulisnega tatriganta in neskrupuloznega, oholega kramarskega egoista, se ni pričelo le obdobje nemorale v Albionovi politiki, ampak tudi obdobje duhovnega propadanja. Angleški narod ni poslej nikoli več rodil tako velikih mislecev, pisateljev, umetnikov, učenjakov itd., kakor jih je prej. Arndt je napisal v svoji omenjeni knjigi, da so postali Angleži s tem »narod, ki ne zna ustvariti nič več genialnega«. O bodočnosti Anglije Je pa dejal, da se zdi čas plemiškega gentleman-stva in puritanskega meščanstva *a vselej uničen, Anglija bo zato propadla sama iz sebe, če se ne bo Iz-premenila. »Angleži vrednotijo vse samo po zlatu, narode pa ocenjujejo po njihovem bogastvu ali revščini,« to se pravi, po tem, kako jih je mogoče koristno izrabljati.
Nič drugačna ni bila Goethejeva sodba o Angležih, katero je izrekel ponovno v svojih znanih pogovorih * Eckermannom, V tej sodbi ja naglasil zlasti angleško hinavščino v politiki. Dejal je; »Angleži so veliki to praktični ljudje, treba ]• pa povedati; nikjer na svetu ni toliko hinavcev in svetohlincev kakor na Angleškem. Taki so tudi v svoji politiki; praktični ln hinavski.«
Se bolj porazna Je bila Goethejeva sodba o angleški kolonijski politiki. Nič manj ni bilo zanimivo njegovo mnenje o angleški politiki nasproti tedanji Turčiji ln balkanskim narodom. Veliki nemški pesnik In mislec J« dejal, da hočejo Angleži sicer iztisniti Turčijo z Balkana, toda ne tudi popolnoma iz Evrope: Carigrad mora ostati še nadalje turški, ker zahtevajo angleški politični In trgovsko-promet-n! Interesi, da ne pripade kaki drugi drlavi. Svobode balkanskih narodov Jim Je pa mar le toliko, kolikor bi jim mogla omogočiti Izkoriščanje njihovih držav. Kako pravilna je bila tu Goethejeva sodba, je pokazal ves nadaljnji razvoj do dandanes.
Nemoralnost angleške politike Izvira že iz tistega angleškega bistva, ki ga predočuje skoraj neprevedljiv Izraz, doma pri njih samih. Imenuje s« moral lnsantty, nezdrav« -morala (ali pa bolezen morale). To nezdravo moralo je definiral angleški psiholog James C«wUs Prlchard takole: •Moral lnsanity se izraža v tem, da M čuti pacient nobenih pomislekov,
Bombe na naše kraje
Pretekli teden Je moralo tudi Šmarje pri Grosupljem okusiti dobroto anglo-amerižkih bomb. V popoldanskih urah so bombniki odvrgli na to kmečko naselje vež bomb. Dve oaefii je pri napadu ubila, vež ljudi je ranjenih, poškodovane pa so skoraj vse hiše v vasi.
Novo mesto Je že kar vajeno bombnih napadov. V nedeljo IS. marca so ga spet obiskali angloameriški »osvoboditelji«. Ta napad je zahteval 10 smrtnih irtev in mnogo ranjenih.
Gmotna Ikoda na stanovanjskih predelih je velika.
Ljubljana je v petek 23, t. m. spet
doživela teroristični napad. To pot k sreči marrjSega obsega, vendar so bombe razrušile in poškodoval« nekaj stanovanjskih hiš. Ve5 ljudi je ranjenih, med njimi dva nevarno.
Ponovno opozarjamo na navodila protiletalske zaščite, ki naj jih vsakdo v lastnem interesu izvršuje. da bo čim manj žrtev. Pogoj pa naj bo: ob alarmu takoj v zaklonih la I
FRANCESCOVA NEVESTA,
Po stari kroniki napisa! Ernest G. Gorlschegg
Zagotovila zvestoba domobrancev prezidentu
Prezident in generalni inšpektor Slovenskega domobranstva general Leon Rupnik je pretekli teden prejel od domobrancev v Ribnici, ob obletnici prihoda v to postojanko, vdanostno brzojavko 8 prisego neomajne zvestobe in zagrizene borbe proti komunizmu.
Vdanostno brzojavko je gospod p rezident prejel tudi iz Begunj pri Cerknici, kjer so imeli domobranci prvo protikomunistično zborovanje.
Eno leto ribniške postojanke
17. marc« je preteklo leto dni, odkar so domobranci zasedli Ribnico.
V	proslavo te obletnice so imeli 18. marca dopoldne v Ribnici lepo uspelo protikomunistično zborovanje. Po zborovanju so se vsi navzočni udeležili službe božje, nakar so na pokopališču v Hrovači počastili z žalno komemoracijo spomin jelendolskih žrtev.
Popoldne so ribniški domobranci priredili uspelo akademijo z recitacij-skimi in drama takimi točkami.
Veljavnost oblačilnih izkaznic za dojenčke in noseče žene
Oblaiilna izkaznica za dojenčke preneha veljati po preteku enega leta od dneva izdaje; izkaznice za novorojenčke stare izdaje, ki so bile izdane pred septembrom 1944 (doslej pred
1. julijem 1914), izgubijo veljavnost 31. marca 1945 (doslej 31. decembra 1944), kolikor ne bi njihova veljavnost gled# na datum izdaje že prej potekla.
Oblačilna Izkaznica z« noseče žene se izda v četrtem mesecu nosečnosti in preneha veljati po preteku Štirih mesecev (doslej treh mesecev) od dneva izdaje.
Obratovalni čas v trgovinskih obratih, zasebnih zavodih in pisarnah
Obratovanje t trgovinskih obratih ter v zasebnih zavodih in pisarnah izvzemši v transportnih podjetjih se do nadaljnjega do!o?a na čas med 7. In 10.30 uro dopoldne, ter med 18. in 18.30 uro popoldne.
Obratovalni čas za gostinska podjetja se dolofj s posebno odredbo.
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Opozorilo?
Uprava policije — oddelek za protiletalsko zaščito v Ljubljani ponovno opozarja vse hišne lastnike in hišnike, da morajo biti vsa hišna vhodna vrata med protiletalskimi alarmi vedno odprta. Vsako malomarnost v tem pogledu bo Uprava policije v Ljubljani v bodoče najstrožje kaznovala in sicer ne samo z denarnimi kaznimi, temveč tudi s zaporom.
Uvedba poletnega Sasa
Tudi letos bodo uvedli v Nemčiji poletni Čas. Za eno uro naprej bodo pomaknjene ure dne 2. aprila ob
2. uri zjutraj.
Elitne U tadooolfae atllhnelnt parnike itiita oeem tvojim natačnikam, btalc&m in fUtdafaleeM
uredništvo in uprava DRUŽINSKEGA TEDNIKA
Nov zatemnitveni žas. Do vštetega 1. aprila je zatemnitev obvezna od 19.15 do 5.35 ure.
Zamudniki ra prijavo na zgloževali-šiih Piiil-Aktion se opozarjajo, da se lahko zglasijo še danes v četrtek od 7. do 20. ure. Hkratu se ponovno opozarja, da bodo proti vsem tistim, ki se j« kakršnih koli sebičnih nagibov zglasilni dolžnosti odtegujejo, izdani najstrožji policijski ukrepi. Vsakdo, kdor se ne javi. škoduje lastni narodni skupnosti.
Ljubljanska policija Je konefe preteklega tedna pregledovala po ljubljanskih ulicah lastnikom koles njihove prometne knjižice. Pri tem je ugotovila mnogo nered nesti in marsikatero kolo bo zato prišlo spet v roke pravega lastnika.
Iz sodne dvorane. Na 2 leti robije je sodišče obsodilo 251etno delavko Marijo Bizjakovo zaradi zločinstva obrtne prevare. Pod pretvezo, da ima dobre zveze, je od družin, ki imajo svojc-e v Internaciji, izvabljala pakete z jestvinami, denarjem ln podobnimi stvarmi. Namesto pa da bi bila to odposlala naslovnikom, je vse pora-bila-zAse. — Zaradi prestopka prevare je obsojeno neko dekle, ki je neki deklici izvabila eeluloidno punčko. Igračo je nato prodala nekemu trgovcu z igračami za 600 lir. Sodi?5e je dekle obsodilo na 2 meseca strogega zapora in 300 lir gobe.
Šef Pokrajinske »prave je Izdal odredbo o ustanovitvi osrednje preiskuje valu ice za zavarovanje prehrane prebivalstva. Ta preiskuševalnica se ustanavlja, da bj se zagotovilo izpolnjevanje vseh predpisov, s katerimi naj se zavaruje prehrana prebivalstva. PTeiskušala bo v LJukljanskl polera]Isi vse ustanove in obrate za kmetijsko gospodarstvo in prehrano in bo stalno nadzirala izpolnjevanje določb o kmetijskem gospodarstvu in prehrani.
Osebne vesti
Porodili »o tsi
V Ljubljani: g. Ivan P;rc, domobr. mil-
ln gdč, Amalija ll&uptmannova.
CMti tarnal
Umrli «01
V Ljubljani! Vera Blelvelsora-Trateallka;
Albin Pavtek, lasebni uradnik; Marja Petričeva, soproga (el uraunika T p.; dr. Fr. Čudež, profesor v p.; Janez Bor It nar, domobranski nadporočnik abs. phil.; Uriula Magdičeva, vdova po tiskaroiikem ravnBtelju v p.; Ernestina Pajeva; Angela Karaovleva, gospodinja; Edvard Praprotnik, predsednik Prom. »avoda ta premog; Loj str Žagar, aka-domukl slikar m grafik; Anica Komljancev«; Friderika Paulinova; Fao* Horakova, aopro-ga tovarniškega delovodje; I. Justin, strojh-vorjja drl. želtnnlr; Avgust Potokar, sodni upokojenec; Vera 8etiikarjeva, uradnica Pokrajinska uprave; Marija Pokornova; Angelo Jelei«, slikarski ni pleskarski mojster; Karolina Novakova; Marija LavrlSeva, posestnica: Darinka Vdovl*eva, trgovka; Frane Ko-vačiSt Albert Killer; Franc Kokalj; Marija Jalnova; Franc Frater, blvil oicear ta posestnik; Ivan JeS« uradnik T p,
NaSe sožaljol
Svetloba mnogih sveč je plala skozi okna palače v milo noč, ki se je spustila nad Genovo. Nežna godba je vnemala v graščini očarljive ženske in zaljubljene mladeniče, podkreplja-la dobrikajoče se poklone in mnogo obetajoče smehljaje, se mešala z žvenketom posode in pribora ter zamirala v dragocenih tkaninah, ki so pokrivale s ploščicami tlakovane stene in tla. Plemenite rodbine so sedele tam v sijajnih oblačilih, ognjevito vino je teklo iz dragocenih čaš na zdravje mladega para in izbrana jedila, najboljše sadje, najslajše slaščice, vse je prihajalo na mizo poročne pojedine. Francesco Doria, mlad po letih, a zrel po izkušnjah, je navezal na svoje življenje ognjevito, komaj sedemnajstletno Ginevro Orsinijevo ter dal poroki razkošen okvir, kakor je pristajalo obema patricijskima rodbinama.
Sredi najveselejšega vrvenja je potegnil Francesco svoje mlado ženo od mize, obložene s srebrom in pobegnil z njo v oddaljeno sobo, kjer ju svatje ne bodo motili. Francesco ni mogel stisniti svojih čustev v tesne besede. Govoril je, veselo razburjen, v preprostih stavkih in namesto pik je pritiskal na ustnice in lica svoje žene vroče poljube. Potem je zavladal med njima spet molk, sam6 njune oči so govorile, v katerih je plamenel žar ljubezni, ki je gorel v njunih srcih. Ginevra se je rada smejala in ga je dražila, ko jo je peljal v veliko sobo, v kateri je stala v razkošni širini zakonska postelja. Tam pa se je zdajci zdrznila in se spomnila besed izkušenih žensk, ki svetujejo, da je treba darove zadrževati, ker je potem njihova vrednost dragocenejša. Spretno se je izvila iz rok svojega moža in zbežala, da jo je moral loviti.
V	svoji mladostni objestnosti Je švignila v sosedno sobo, kamor ji je on sledil, in dalje in dalje se je nadaljevala dirka skozi sobane in dvorane, Francesco je privoščil svoji ženi poredno ljubezensko igro, ki je Se njega samega ravznemala, zato se je tudi potajil, ko da Je ne more dohajati. Sredi najbolj razvnetega lova se mu je pa približa! paž in ga prosil, naj gre k svojemu očetu, ki je bil vprašal po njem. Zaklical je Ginevri, naj počaka nanj, in odšel s pažeia.
Preteklo je največ pol ure po tem dogodku, ko se je Francesco že vrnil v sobo, v kateri je bil pustil Ginevro. Toda tam je ni bilo več. Ozrl se je naokoli in stekel v sosedne sobe, a Ginevre tudi tam ni bilo. Morda je odšla v spalnico, gnana po mladeftt-tki plahosti, da so tam sama alefe ln smukne v posteljo? V duhu je te videl, kako se razlivajo njeni kodravi lasje po dragocenih rjuhah, ponjavah in blazinah in kako preže njene oči na njegov prihod. Toda razočaran je obstal na pragu: soba je bila prazna in široka zakonska postelja nedotaknjena. Le kje naj bi bila? Tedaj se je domislil: Ginevra se je gotovo umaknila v graščinsko kapelo, da opravi tam svojo večerno molitev. Le kako Je mogel pozabiti na njeno potrebo po tihi molitvi, ki prevzame pač vsako dekle na dan parokel Oddahnil se je in stekel skozi sobane in po stopniščih do graščinske kapele. Pred vrati je pa obstal, da umiri svojo zasoplost in je v molitvi ne bi zmotil. Potem šele je odprl težka vrata in stopil ▼ cerkev, toda tudi tam ni bilo Gl-nevrej samo večna luč Je metala po praznem prostoru svoje mračne sence. Razen njega ni bilo nikogar v posvečenem prostoru. Obdajala sta ga grobni mir ln smrtna tišina. Zdrznil se je in zaklical: »Ginevra!« Odmevi s« vračali njegov klic, a odzval s* mu ni noben gias Iz ljubljenega grla.
Francesco Je zbežal'1* kapele, od-
kl bi ga strašili pred dejanji, škodujočimi njegovim bližnjim, če je pa klican na odgovor, pokaže nenavadno prebrisanost in preprlčevalnost, s katero skuša odvrniti od sebe vso krivdo in odgovornost in jo ▼ primeru, ko bolezen ni dokazana, tudi odvrne. Značilno Je dalje, da živi tak človek Izven svojih zlih dejanj življenje poštenjaka, in velja, če ga pri njegovih zločinih ne zasačijo, za poštenega in duhovitega.*
Ali ni vsa sedanja vojna politika angleškega premierja Winstona Churchilla tipična moral inaanllyt Da to v polni meri izprevidimo, moramo poznati zlasti njegove »Vojne spomine«, v katerih je podal svoje mnenje o prvi svetovni vojni ln porazno sodbo ln obsodbo boljševizma, v tej drugi svetovni vojni pa sodeluje z Istim boljševizmom in mu brez pomislekov za čut odgovornosti Izroča drugega za drugim evropske narode brez izjeme, ne glede na to, ali so zavezniki ali sovražniki. Zasačen pri teh dejanjih nezdrave morale, pa dokazuje v londonski spodnji zbornici vedno Iz-nova svojo nedolžnost in dobronamernost, Winston Churchill je danes poosebljenje angleškega naroda, ln po svoji nezdravi morali dokaz za nezdravo moralo vsa Anglije, ki mu po svojih Izvoljenih zastopnikih izreka vedno iznova zaupnica.
Politika oholega egoi7ma, politika hinavščine, politika nezdrave morale Je gibalo vsega počenjanja Anglije v svetu in ie posebej, kakor smo dejali, v Evropi. Metode moral lnsanity, ki jih |e pokazala Anglija za časa Na-
poleonovih vojn, so ostale njena svoj-stvenost tudi vse devetnajsto stoletje in do dandanes. Geslo o gpiendid iso-lalion (bleščeči osamljenosti) je bilo vedno le hinavščina, zakaj nobena druga država se ni toliko vtikala v evropsko politiko kakor Anglija, a skoraj vselej le zakulisno, Malone izključno njena volja je bila, da Evropa nikoli ni našla miru ali sporazuma za znosno sožitje svojih narodov, zakaj taka pomiritev bi ustvarila nevarnost, da bi se zedinjena Evropa nekega dne utegnila upreti volji Anglije ln bi bila tudi ddvolj močna, da ta upor uveljavi. V prvi svetovni vojni je bila boj proti Nemčiji na strani Rusije kot zaveznica, toda njen cilj je bil oslabiti obe, kar se ji je čudovito posrečilo, Rusijo je ubil boljševizem, Nemčijo je ubila Anglija z mirovnim diktatom. Lord Kitchener, ki Je edini morda pošteno mislil in se je zato sam napotil 1. 1916. v Rusijo, da bi reorganiziral njeno vojsko, je na skrivnosten način izginil s sveta skupaj z vojno ladjo, na kateri se je vozil Iz Anglije. (Ali ni bila njegova smrt predpodoba smrti poljskega ministrskega predsednika Sikor-skega v tej vojni?) Z boljševizmom v Rusiji se Je oslabila Evropa, in Anglija je v času med obema vojnama dobila absolutno nadoblast nad našo celino.
Kako Je Anglija Izkoriščala to svojo oblast, smo bili priče v zadnjih petindvajsetih letih po koncu prve svetovne vojne. Ta politika ni rezala v živo samo Evrope, ampak tudi naš mali slovenski narod. Rane, ki smo
jih odnesli Slovend s mirovne konference, so nam bile zadane po volji ali vsaj z odločilno pomočjo Anglije. Te rane so izvirale v prvi vrsti iz pakta, ki je že s samim svojim imenom pričal o svojem izvoru — londonskega paktal Prav tako so vodile v London tudi niti zakulisnega izigravanja Jugoslavije.
Najbolj tipično se je pa kazala angleška hinavščina in nezdrava morala v njeni politiki nasproti edini veliki angleški zaveznici na evropski celini, nasproti Franciji, katero Je izigravala proti Nemčiji in potem še proti Italiji, a istočasno je Izigravala tudi Nemčijo In Italijo proti isti Franclji. Predobro nam je dalje vsem v spominu politika, ki jo je vodil Churchillov prednik na položaju ministrskega predsednika, Nevijle Chamberlain. Cilj vse te politike je bil: držati Evropo v stalni napetosti, da bi Iz nje Izvirajoča slabost omogočala Angliji obvladujoč politični in s tem tudi gospodarski položaj, ne da bi ji bilo pri tem -treba prevzemati kakršno koli odgovornost nasproti komur kolt.
Prav ta angleška politika je privedla Evropo v kaos ln Iz kaosa v sedanjo strahotno drugo svetovno vojno, s katero se je pa Anglija temeljito uštela. Računala namreč ni z dvema dejstvoma: nezlomljivo notranjo silo nemškega naroda In pe-klensko brezobzirnostjo Sovjetov. Mislila je nasprotno, da bo zlahka in hitro kos obojima in da bo rezultat te druge svetovne vojne enak rezultatu prve: uničena Nemčija in v Azijo potisniena Sovjetija,
brzel spet po stopnicah navzgor tn c® podil po hodniki: in sobah. »Ginevra! Ginevra!« Začudeni so paži poslušali njegove klice. S spačenim obrazom lij stisnjenim srcem je Francesco dose? gel veliko razkošno dvorano. Sopihajoč se je naslonil na steno, ki jo Ja krasil dragocen gobelin, in zastrme v veselo rajanje. Nihče se ni zmen zanj: gosti a bili vse preveč zapo slent z jtdili in pijačami, ljubimkanj! in državnimi pogovori. Nenadoma J4 pa planil k mizi, pograbil z rdečim! vinom napolnjen vrč in ga zagnal obj tla, da je brizgnilo vino na vse stran* kakor kri. Zenske so zavreščale, jim 8ki so skočili s svojih sedežev M veseljačenje je utihnilo. Vsi pogledi so se ozrli vanj.
»Ginevra je izginilal« je zakričat Francesco in zarjul od bolečine.
Gostje so planili narazen. Služabnic ki in sorodniki so preiskali palačo odi podstrešja do kleti. Baklonosci so hW teh po cestah in proti pristanišču —j zaman, o Ginevri ni bilo ne duha naj sluha. Francesco je premišljevaL Al| ni Ginevra morda le prisiljena nrivo* lila v poroko in je potem v trenutku; nevarnosti rešila svojo nedotaknio« nost z begom v samostan? Toda kri ® njenih žilah je bila vendar preveč žejna življenjal Ali pa je morda l]t*< bila koga drugega in je zdaj pobejj* nila z njim? Zdelo se mu je never* jetno, vendar: kdo se more »ohvali4j da vidi • nezmotljivo v žensko dušo* kedar se bude v njej skrivnostni hrepenenja? Ali pa so jo nemara od* peljali gusarji in odvedli ua svo'® ladjo. Ta misel je bila blazia, toda dogodile so se bile v resnici tudi ia hujše stvari.
Sveče so se Izpile, plamenice sol ugasnile, vstalo je sivo jutro. V pr a* šanja, ki so mučila Francesca, sa ostala nerazrešena: Ginevre ni bilo* Sam6 rahel pihljaj usode je zadosten val, da je upihnil srečo v njegovifc rokah. Obunan je zaklenil sobane, ki so bile pripravljene zanjo, V prosto« re, kjer naj bi bilo zavladalo nov® življenje z ljubezni!o, veseljem M srečo, sta se vselili tišina in samoti
•
Sonce je vzhajalo tn zahajalo, zv«* zde so potovale po svojih zakonih^ leta so se vrstila za leti in se zdn»s zevala v desetletja. Tudi časovna so« stra Smrt ni počivala in je jemal« iz življenja ljudi natanko po vrstfcj kakor so bili vpisani v njenem seznamu. Francesca je našla na bojišč® in mu v»^ila zaželeni mir, ki ga cel& po vsem iskanju križem po svetu ni mogel najti. Tudi vsi tisti, ki so s« bili zbrali v razkošni dvorani k pO* ročnemu slavju, so odšli drug za dragim v večnost. Nikogar izmed n]t» ni bilo več med živimi, ko je spel nov pai aovoporočencev stopal p« hodnikih ln dvoranah stare palače* da sl Iz'ere prostore za nastanitev. Nobena soba in sobana ni ostala n®» odprta, ln tako so prišli ljudje tudi t! kabinet, iz katerega je bil razgled ® mogočno spalno sobano. Poleg drug»< ga pohištva je stala tam tudi velika, s prahom pokrita skrinja iz težkega lesa, ki je nevesti tako ugajala, d* jo je sklenila postaviti kot okras ® vhodno dvorano. Ukazala je, naj J« prenesejo tja, vendar je hotela prej še pogledati, kaj je v njej. PokroV se je trdovratno upiral vsem poskusom, da bi ga dvignili. In šele s sil® se je nazadnje posrečilo razkleniti zarjavelo samogibno zapiralo. Tedaj so delavci prestrašeni odskočili in nevesta je omedlela. V skrinji Je ležal okostnjak in strmel s svojimi votlimi očmi v okoli stoječe, in na njem s® bili še ostanki dragocenega porečn*. ga oblačila z grbom Orsinijevih. 1» ginula -‘-iresia je bila spet najdena l® je nemo tožila:
Komaj Je bil Francesco odšel s pa« žem, se je Ginevra domislil«, da bi se skrila. Iskala je primernega mesta, in skrinja v kabinetu se ji je zazdelrf za to najprikladnejša. Zlezla bo vanjo, spustila pokrov na glavo, da bo ostal« odprta le še ozka špranja, skozi katero bo mogla lz kabineta opazovat^ moža, ko se bo vrnil v spalnico ln J® bo iskal. Sele počasi se mn bo izdala* Tako je tudi storila, toda pokrov J« bil za njene roke pretežek — ni g« mogla zadržati — padel je * zapiralom v ključavnico, in Ginevra je bila ujeta. »Francescol Francescol« so s« oglašali njeni obupni klici lz skrinj^ toda bili so preslabotni, In tudi njen® trkanje ni bilo glasnejše. Hotela J® udarjati z vso silo z rokami v sten% n| se mogla ganiti. Postajalo ji j^ zadušljivo vToče in nikogar ni bil<\ da bi Jo rešil. Ali j« ne iščejo? KJ* so njeni ljudje? »Matll Mati!« Čedalje šibkejši je bil njen glas. PrlmanW kovalo jt je že zraka. »Vsemogočni, ne dovoli, da umrem, saj sem le mlada!« je prosila ln solze »o se udrle po licih. Njena zavest j« ugaj šala; le še hropenje — In potem Ji bilo vsega konec. I* lale J* nastali strašna resnica.
Važno za csnS.naiočaiksI
S prihodnjo številko •« začne nov® četrtletje. Vljudno prosimo cenjena naročnike, da obnove naročnino s® »Družinski tednik«. V ta namen a® tej številki priložene položnice.
Naročnina znaša 20 lir za četrt le** 40 lir u pol Uta ta »0 lir za celo let« Družinski tednik
»JeaneVi je znldieal Se enkraf, da bt S dokazal krivičnost njenih obdolži-iev, toda v svoji histerični blaznosti je postala tako grozna, da se je to prestrašil. Skočil je iz njene celice, to zaprl in izginil,
»Njej ni več mogoče pomagati,* si je dejal. »Kdo ve, če niso bile tudi njene sedanje izpovedi samo laž, prr-računana v posebne namene, ki iih le ne morem slutiti.«
Zdaj sploh ni verjel, da ga je kdaj Rubila, tudi ne po oni rešitvi iz žrel krokodilov, in že ob misli na njo ga je obhajal* groza. Skoraj zbežal je k RanOi, ji ,padel k nogam' in vzkliknil: »Ranoa, moj angel, moja rešiteljica!«
Sklonila se je k njemu in ga ljubeče pobožala po laseh.
XVL
Knez Iron Ravaevato je imel polne roke dela Moral je urediti vse svoje zadeve, preden zapusti kraj, v katerem je preživel toliko samotnih let, in svoj rodni »tok. Zbiral je listine, katere je nameraval vzeti s seboj, urejevat arhiv in svetišče ter napisal več pisem glede bodoče usode svetišča, ki naj se spremeni v muzej stare ho-vanske kulture in umetnosti. Prav tako ie hotel poskrbeti tudi za neskrbno življenje starega oskrbnika in njegove zveste družice. Mimo tega ie nadziral še priprave za prenos dragocenosti do morja in se obenem poslavljal od vsega tistega, kar mu je bilo drago in ljubo v tej samoti isara-tananskih pragozdov. Pri tem sta mu poleg oskrbnika in oskrbnice zvesto pomagala Vinko in Ranoa.
Ko je bil knez nekega dopoldneva zaposlen v zakladnici, kjer je hotel ostati sam, sta odšla Vinko in Ranoa na pristavo. Poleg goveda ie gojil knez tam tudi nekaj malih gorskih konj, katere so hoteli sedaj uporabiti za potovanje in prenos tovorov do morja. Vinko in Ranoa sta zajahala vsak svojega, da ju preizkusita, in oddirjala po poti, ki ie vodila ob robu pragozda okoli nasadov. Vinko je jezdil spredaj, a ko ie pridirjal okoli skupine velikih banan, se mu je nenadoma zazdelo, da je zagledal daleč pred seboj človeka, ki je z naglim skokom izginit v gozdni go-Sčavi. Z levico je zadržal konja, z desnico je pa segel po samokresu. Trenutek nato ie bila tudi Ranoa že pri njem.
»Ali si videla?« jo je vprašal razburjeno.
»Kaj?«
»Človeka.«
»Kje?«
»Tam doli ob koncu Je izgin3 za onim visokim drevesom «
»Ni mogoče,« le vzkliknila. »Oskrbnik in oskrbnica sta v svetišču, oče )e v zakladnici, onadva v zaporu, drugega človeka pa ni tu vsaj petdeset kilometrov naokoli. Bila je morda kaka večja polopica.«
»Ne verjamem, da sem se zmotil. Skoraj prisegel bi, da je bil človek. Pojdiva pogledati«
V	diru sta odjezdila do drevesa, za katerim ie izginil dozdevni človek in preiskala vso okolico, a nikjer nista našla sledu o živem bitju.
»Zmotil si se,« je dejala Ranoa, ko sta nehala iskati. »Vedela sem, da ni mogel biti človek.« _
»Čudno,« je rekel Vinko. »Morda Je bil res le privid.«
Pomirjena sta se vrnila na pristavo. Kljub temu Vinko ni nehal misliti na svoj privid, in nenadoma ga je obšla vznemirljiva misel, da Jeane in Paul Landec morda nista sama.
»Kdo bi potem še bil njun pomočnik?«
	B99				
	R O	MAN	* NAPISAL MARIJ	S K A L A N	
Premišljeval je in se domislil.
»Ce je, ne more biti nihče drug kakor Jose Duero. Toda kako bi mogel najti pot do sem? Gotovo sta ga Jeane in Paul o tem dobro poučila. Torej je oni dolgin z brazgotino, o katerem mi je Jeane govorila kot o neprijetnem vsiljivcu, njun tovariš. Zato me je Jeane zadnjič nenadoma opozorila nanj in dejala, da človek nikoli ne more vedeti, kje ie.«
Ves tisti dan je do večera oprezo-nal na pristavi in okoli svetišča, da bi odkril kakršne koli sledove, ki bi pričali, da se Jose Duero res potika po okolici, toda vse njegovo prizadevanje je ostalo prav tako zaman, kakor prvo dopoldne.
»Ne,« si je deial nazadnje, »ni mogoče, da bi sam našel pot do sem, tudi če bi nam sledil. Se mi smo često zašli in bi se bili kljub zemljevidu kmalu izgubili. Mimo tega ie izključeno, da bi bil mogel priti pravočasno na ono mesto obale, od koder smo pričeli potovanje v pragozd. Kako naj bi to storil? Vse skupaj je le nesmisel. Joseja Duere ni tu.«
Pomirjen je legel zvečer k počitku, da prespi še zadnjo noč v kraju, kjer je doživel toliko čudovitih in razburljivih dogodkov. Naslednje jutro je bilo že določeno za odhod.
Oskrbnik je pripeljal že ob prvi zori s pristave šest konj, na katere so natovorili vse, kar so hoteli odnesti s seboj. Dva sta bila določena samo za tovor, na ostalih štirih pa je bilo za silo mesta tudi še za popotnike, dasi so knez, Vinko in oskrbnik, ki naj bi jih spremil do morja, sklenili prehoditi vsaj polovico poti peš. Samo Ranoa naj bi ves čas jahala.
Jeaneo in Paula Landeca so sklenili pustiti v zaporu vse dokler se ne bi vrnil oskrbnik od morja, nakar naj bi ju brez orožja izpustil, da odideta kamor se jima bo zljubilo. Za njiju in vse ostalo naj bi do tega časa skrbela oskrbnikova žena.
Ko je bilo vse pripravljeno za odhod, so knez, Ranoa in Vinko odšli še na grob pokojne kneginje. Vsi trije so pokleknili na tlak poleg groba ter se molile zatopili v svoje misli in molitve.
Prvi se ie dvignil knez. V njegovih očeh so sc lesketale solze, ko je jemal zadnje slovo od svoje pokojne življenjske družice. Ranoa se je na glas jokala, a tudi Vinko se ni mogel ubraniti solz sočutja in ljubezni do bitja, ki ga sicer nikoli ni poznal, a je rodilo njegovo lepo in dobro nevesto. Mimo tega se ie v tem trenutku spominjal tudi groba svoiega očeta tisoče in tisoče kilometrov daleč gori v Evropi, kakor tudi svoje stare matere; ki gotovo v strahu misli nanj.
»Zbogom, dobra, zlata maiil Zbogom za vselej 1« je vzkliknila Ranoa, ko so sc poslavljali ia odhajali iz grobnice.
Vsi so se še enkrat ozrli na grob, kakor da si hočejo s tem pogledom živo ohraniti v spominu podobo dragega jim mesta.
Pred svetiščem je Ranoa sedla na konja, moški pa so prijeli otovorjene živali za uzde in iih odpeljali na stezo, ki je vodila mimo vodnjaka v nepregledne pragozdve.
»Sli bomo po krajši in lažji poti,« je dejal knez, »kakor ie tista, po kateri si prišel ti z onima dvema. Ta
pot služi navadno tudi oskrbniku, kadar gre v svet, da preskrbi stvari, ki jih v svetišču ni.«
Med drevjem so se knez, Ranoa in Vinko še enkrat ozrli nazaj proti že napol z drevjem zakritemu svetišču in nato hitreje krenili dalje. Z njimi je šla tudi še oskrbnica, hoteč spremiti kneza in Ranoo kolikor mogoče daleč, saj ji je bilo slovo od obeh neskončno bridko. Z njima je izginjala vsa njena dotedanja skrb in vsebina življenja.
V	pragozdu je kraljevalo mlado jutro. Rosne cvetice so radostno' dvigale svoje glavice proti svetlobi in opojno dehtele, ovijalke so se vzpenjale po drevesih, kakor da se jim mudi tja gori do vrhov, koder sije sonce v vsem svojem razkošju in se spreletavajo vesele ptice, ali pa vre-šče zvedave polopice. izpod šopov praproti so strmele drobne^ mežikajoče oči malih divjih mack in se čudile, da vidijo dvonožna bitja, kakršnih v njihovem kraljcsivu navadno ni bilo na izpregled.
Toda popotnikov niso opazovale samo oči malih divjih mačk. Bilo je še dvoie drugih, črnih, srepih in zlobnih oči, ki so prežale izza zelenja nad svetiščem in se zlohotno režale, ko so videle, kako so vsi pre-
Splošaa bolnišnica sporoča:
Zaradi dolgega trajanja alarmov so odslej obiski
vsak dan, toda le od 17 V«—18. ur«.
Za stranke vstopa ni pred tem (vizite, večerja bolnikov) niti po tem času (večerja strežništva, anaženje prostorov, naročeni negovalni ukrepi) Pomanjkanje kuriva in omejitev plina izključuje preložitev večerje.
Občinstvo naj izvoli razumeti, da je v interesu bolnikov in svojcev, da ne trpi zdravniško delo in strežba, prehranjevanje in snaga. Zato se bo ta red izvajal dosledno.
Otroke jemati a seboj je oblastveno prepovedano.
bivalci samotnega svetišča odhajali od doma in se vedno bolj oddaljevali
v mračnem pragozdu. Ko so čisto izginili, se je zelenje z enim samim zamahljajcm razgrnilo in na piano je skočil Jose Duero. Z nekaj skokr je bil pri vhodu v zapuščenem knezovem domovanju, no hodniku in kmalu nato pred vrati celic, v katerih sta bila zaprta Jeane in Paul Landec. Sunkoma je odmaknil zapah za za' pahom m zavrtel ključ za ključem. Takoj nato sta planila na hodnik tudi že oba jetnika.
»Niti v sanjah se nisem nadejal tako ugodnega razpleta,« je vzkliknil Duera. »Pravkar so odpotovali vsi, do zadnjega, in s seboj nosijo vse dragocenosti. Oskrbnica jih menda spremlja samo kos poti in se bo po vsej verjetnosti kmalu vrnila, zato moramo hiteti. Mogel bi ji sicer pognati kroglo v glavo ali jo pa zgrabiti za vrat in jo zadaviti, toda rajše bi videl, da tega ne bi bilo treba. Na razpolago imamo samo dva konja. Ostale so odpeljali. Sicer pa so njihovi težko otovorjeni in bomo mi hitrejši«
Zadnje besede ie izgovoril že na prostem, od koder so skokoma po begnili v gozd, kjer je imel Duera
privezana na pristavi ukradena konja. Krenili so proti studencu ki opaziti oskrbnico, ki se je vračala. Ihtela je in si brisala solze, zato jih ni opazila. Umaknili so se spet v goščavo in počakali, da je odšla mimo. Ko je izginila v stanovanjsko poslopje pri svetišču, so stopili vsi trije nazaj na pot. Dolgin z brazgotino je izročil ‘eanei in Paulu samokresa in se zavihtel z dekletom na prvega konja, dočim je drugega zajahal Paul Landec.
»Midva sva lažja,« Je dejal smeje se Duera.
Jeane ga je pogledala z divjim pogledom in rekla:
»Zensko prepusti menil Gorje ti, če nameriš ti na njo svojo cev. Ubijem ie pri priči.«
»Iz srca rad,« je dejal dolgin in se surovo zakrohotal. »Mladih in lepih žensk ne streljam rad.«
»Jaz je sploh še nisem videla,« je zamrmrala Jeane.
»Skoda,« je rekel Duera; »potem bi bila še bolj ljubosumna.«
»Ah je lepa?«
»Ne bi se je' branil.«
Vinko ie tisti dan na pristavi videl prav. Prikazen, ki je pred njim planila v goščavo, ni bila polopica, kakor ie menila Ranoa, bil ie v resnici Jose Duera. Kakor so se že v Sansi-baru in potem na ladji dogovorili, jih je ves čas skrbno spremljal v primerni razdalji. V Diegu Suarezu se je izkrcal zadnji in se zvečer naskrivaj sešel z Landecom. Dobil je naročilo, naj nemudoma odpotuje v Vohe-niar in od tam dalje s čolnom do primernega skrivališča, kjer naj oprezuje. Tako je tudi storil. Ko je jadrnica vozila mimo Jeaneo, Paula in Vinka, ie Landec ‘obesil svojo ruto na vrv, da je vihrala v vetiu kakor zastavica. Jose Duera ie po tem znamenju vedel, da ie vse v redu. Sledil je jadrnici v svojem čolnu vzdolž obale in še pred jutrom dosegel ustje reke, ob katerem so oni spali v svojem šotoru. Izvlekel je čoln iz morja, ga previdno skril v goščavi med bambusom in čakal še sam skrit v njem, da so se odpraviti na naporno pot skozi pragozd Hiteti mu ni bilo treba. Nalomljene vejice, ki so v primernih razdaljah visele z grmov, so mu bile izvrstna markacija, da se ni mogel izgubiti. Srečno je dosegel svetišče komaj nekaj ur pozneje kakor Vinko, Jeane in Paul in se odtlej stalno potikal okoli njega. Njegovim prežečim očem ni prav nič ubežalo. Videl je celo, kako je Vinko ii^ti dan, ko so se vračali s pristave, zadržal Jeane, in le malo ie manjkolo, da ni slišal tudi njunega razgovora. Nenadoma sta pa Jeane in Paul izginila Nobenega znaka ni bilo več o njuni navzočnosti, kakor so se bili dogovorili.
»Kaj se je zgodilo?« je premišljeval Jose Dutire in se ponoči previdno približal oknom. Posnemal je glasove nočnih ptic, prisluškoval in nazadnje le zaslišal odgovor. Priplazil se je do okna Paulove celice in izvedel, kai se je zgodilo, a izvedel tudi, da namerava knez s princeso, Vinkom in svojimi dragocenostmi odpotovati. Od tistega trenutka je nestrpno čakal na ta dogodek.
Zdaj je napočil. Osvoboditev Jeane in Paula Landeca se je posrečita nad vse pričakovanje lahko in naglo. Tudi d^a konja so jima pustiti, da iih mo-
reta zasledovati in dohiteti. Nffi jng Duera sam ne bi bil mogel ustvariti
ugodnejšega položaja. Mimo tega je krenil knez s svojimi spremljevalci po poti, ki je bila kakor nalašč ustvarjena za naglo zasledovanje. Šele’daSe notri v pragozdu se je pričela ožfii, Obenem jo je že obraščalo rastlinje, da ,so morali zasledovalci s svojima konjema stopati previdneje dalje, ne da bi se pri tem preveč zaustavljali in ne bi nazadnje morda še izgubili sledu. Sicer pa je Duera odsvetovat napad takoj v začetku poti. NjegoR načrt je bil napasti kneza in njegove! spremstvo dalje doli, sredi pragozdov, in izza hrbta, če le mogoče v času odpočitka, ko bi se mogli neopaženo približati prav do njih. Na ta način bi se utegniti izogniti vsaki nevarnosti boja. Nepričakovano napadeni se niti ne bi mogli postaviti v braiu Krogle iz zasede bi jih v trenutku pokosile.
Paul Landec se je popolnoma strini al z načrtom Joseja Duere, Jeane p.a je molčala. Kaj je premišljevala? A3i je še mislila na svojo ljubezen do Vinka, ali samo na divjo ljubosumnost do Ranoe? Da, biti ni moglo nobenega dvoma: princeso je sovražila^ Ona je bila po njenem prepričanju edina kriva, da so se ponesrečili njeni načrti. Cc nje ne bi bilo, bi biti brez težav dobiti knezove zaklade in ostal bi ji bil tudi Vink«. Zato je tudi dejala Dueri, naj princeso prepasti njej. Ona sama ji hoče pognati kroglo v srce, v tisto srce, ki ji je vzelo ljubezen človeka, katerega je edinega ljubila z ljubeznijo, ki ie bila več od ljubimkanja, kot ie posvečala drugim moškim v svojem dotedanjem življenju. Ob tej misli ie vsa gorela kakoš v razpaljeni vročici
XVIL
Jahati so dv« dobri uri, ko so naenkrat obstali in prisluhnili Da, V neveliki razdalji so pred seboj zaslišali udarce konjskih kopit in šumenj« vejevja.
»Dohiteli smo jih,« je zašepetal Jose Duera. »Naglo smo napredovali Zdaj moramo biti previdnil Ne smejo nas opaziti, dokler jih ne napademo!«
Po teh besedah je skočil s konja in ga prijel za uzdo. Potem je ukazal Landecu:
»Počasi za menoil Pazita na vsak moj znaki«
Previdno in potuhnjeno, kakor tiger, kadar zasleduje svojo žrtev, sd se zasledovalci plazili za zasledovanimi. Korak za korakom so šli za njimi in oprezovali za ugodnim prostorom in trenutkom. Končno so knez m njegovi spremljevalci dosegli malo iaso, mimo katere je tekel potok. Prekoračili so jo že skoraj in hoteti spet zavrti med drevje, ko sta nenadoma počila dva strela. Vinko se jo nemo zgrudil na tla. Druga krogla, namenjena knezu, je pa pogodila le njegovega konja v glavo, katero je bil prav tisti trenutek dvignil, kakoi; da bi v skrivni slutnji hotel s svojim lastnim telesom zaščititi gospodarja.
Skrit za padajočim konjem je knez segel po samokresu in ustrelil. Njegova krogla je zadela Joseja Duero naravnost v desnico in mu izbila iz nje proti knezu naperjeni samokres prav v trenutku, ko je hotel drugič ustreliti nanj. Španec je divje zaklel in se z levico zgrabil za desnico, kal je knez naglo izkoristil m planil t goščavo.
Od strelov preplašen se je Ranoin konj pognat med debla, a oskrbnik, ki je planil za prvo drevo, je še pravočasno opazil, da dirja na svojem konju za njo Jeane s samokresom v roki. Nameril je na njo in ustrelil, Dalj« prihodnjtS.
D
KULTURNI TEDNIK
Sedemnajsti letnik Etnologa
Etnografski muze! v Llubliant le izdal te dni v skupnem zvezku na 152 straneh revialneca formata sedemnajsti letnik (1944) svojega glasila »Etnologa« v uredništvu ravnatelja dr. Raika Ložarja. Kakor mnogi drugj znanstveniki. tako torej tudi naši etnologi kljub težavnim vojnim razmeram ne počivajo. Doživeli smo cel6 nasprotno, da so nam dala prav sedanja voina leta na tem področju slovenske znanosti več. kakor smo Imeli prei. sai emo dobilj mimo druge etnološke in etnografske literature še »Narodopisje Slovencev« kt ho ostalo kljub neizogibnim pomanjkljivostim dragocena zakladnica in izhodišč« za nadaljnje delo.
V pričujočem letniku .»Etnologa« razpravna na uvodnem mestu dr. Josip ftašel o pravnih »tarožitnostih iz Roža na Koroškem. V svoij razpravi se ukvarja zlasti z vprašanjem izvora •emuja, ki ne pomeni našega navadnega sejma, torej tržnega dneva ampak nraobičaj enkratnega vsakoletnega zbiranja vseh sorodnikov določenega kraja, okraja ah' okoliša. Dr. fta-•el meni, da le ta običnt še ostanek iz predkrščanske dobe. Druga razprava Je dr. Sergija Vilfana prispevek »2ea-n.iuia v slovenski pravni zgodovini«.
V	njej se seznanjamo s sejmi in zabavami. ki so bili že zdavnaj združeni s proščenjl po našem podeželiu. Pri tem »o posebno zanimivi izsledki
•	Žesmaniskih p’esih Z velikim zanimanjem kakor **e kar le v *vez( z ■arn najbolj neznanim odcepkom Slovencev. Beneškim; Slovend. sprejemamo tretjo razpravo • »Rezijanski
pripovedni peemi«, ki jo le napisal pod psevdonimom Milko Maticetov nedvomno eden izmed naših Videmta-nov. Pisec se naslanja v izhodišču na Baudouina de Courtenava in nieeovi dve deli o Reziji in Rezijanih (Petrograd. 1895: »Rezianskie teksti«; 1904: »Obrazci jazika na eovorah terskih Slovian«).' nato pa podaja svoie originalne zapiske pesmi »Sveti Smtilav-dič« iz leta 1940. in 1941. v Teru (Torre) in niih obrazlago. Dodatno k temu ie pa napisal še dr. Ivan Grafenauer svoie poiasnilo o ointiiavaicu in zlodeju, kj nam odkriva orezanl-mive zveze s kaikavsko in istrsko narodno pesmiio o sv. Antonu V to skupino spada dalje tudi Grafenauerieva zelo zanimiva razprava o slovenpo-kajkavskih bajkah o Roienieab-Soto-nicah. ki zavzema naivec prostor« v zborniku. Grafenauer dokazil ie tu. da «o te baike privzeli Južni Slovani od Grkov. -
Dr. P. Kotnik razpravi i« o Piri In ženitovnn iškem kruhu. _ Iz razprave spoznamo zgodovino seiaiua in uživanja pire v naših deželah, žita ki te postalo sodobnikom zvečine že tmpol-noma nezluino. Na sorodno podroete sega kratek prispevek V. Novaka p pridelovanju lanu v Slovenski kratim. Daljšo in zanimivo razpravo o rokavcih v slovenskih nošah (r mnogimi ilustracijami) ie prispevala Marta Lužarjeva. Delo odkriva marsikatere nove. poglede v problematiko naše narodne noše. Razprave zaključili« prispevek Mirka Honerleina o totimizmu. ki edini sega Sez okvir domačih slor venskih vnraSanj.
V	Izvestiu pišelo: dr. M. Malnerič o Žežliu (hrib v Beli Krajini). A. S. o oračih na Dravskem po!ju. M. Kuret o pustnih šemah na Cerkljanskem, pok. I. Sašeli objavlja prilike in reke. R. Ložar prispevek o ljudski kurjavi ia razsvetljavi. L. Zorenč o
šempetranih in Srejanih v boju za trške pravice. Sledi v pregledu bibliografski pregled spisov I. Sašlia od leta 1939. do 1943. V Slovstvu poročajo o novih knjigah Bohinec Ložar. Kotnik. Mal. Stelč Grafenauer, Bunc in Honerlein. Bogato vsebino izpopolnjujejo tudi v tem zborniku mnoge ilustracije.
Iz našega gledališča. Po zopetnem odprtju gledališča se vrste v Operi spet redno operne in dramske predstave. Med onemimi deli so na sporedu »Tannhauser«, Parmova »Stara pesem« in Rimski-Korzakova »Šeherezada«. med dramskimi predstavami pa zbujata pozornost Shawov »Tvirma-]ion< In posebno še dramatizacija zna-meiutega romana Selme LagerlBfove »Gosta Berlina«. katero le pripravila hrvatska pisateljic« Božena Bogovičeva. V reiiij ravnatelja C. Debevca in inscenacid V. Bratine ie postala nred-»mva >Gowte_ Berlinga« ena najmočnejših letošnjih vprizorltev. Naslovno vlogo igra Vladimir Skrbinšek s posebno vidnim uspehom. Glavni ženski vlogi, maiorfco (n grofic« igrata močno dognano Marii« Vera in Branka Rasberger-Verdonikova.
Aktualni knjigi. Založb« »Luč« v Liubljani ie izdal« pravkar dr. Danila Gregorič« kniigo »Samomor Jugosla-viie« o kateri bomo poročali v eni prihodnjih številk. Ista založba pripravlja slovensko izdajo nič mani aktualnega in r anim tv ega dela dr. Ranka Banoviča »Rdeča zarota«, v katerem je poleg razvoja marksizma-lentiuzma-stalinizma prikazano tudi delo komunizma proti JneoelavijL
Nov slovenski roman. Pri Dobrf knjigi ie izžel Loizeta Zupanca že nekaj časa napovedovani novi roman »Mlinj stoje« zajet Iz življenja Belo Krajine ob Kolpi. Koman ie Izšel zaradi tehničnih težkoč s enomesečno zamuda	in
u i» 31
Lepa ženska
Nekega profesorja eo vprašali v družbi, kaj Je lepa ženska. Odgovoril Je:
»Lep« ženska je nebo z« oči. vice za žep ia pekel za dušo.«
Izmenjav«
»Veš... ko »em bila še majhna, sem bila zelo lepa. Toda v poroduišniei so me zamenjali z nekim grdim otrokom. Nimaš pojma, kako se Jezim, kadar m spomnim na tol«
Dober izgovor
Igralec Maissi nf rad deklamiral T družbi. Nekoč Je bil povabljen na večerjo k neki odličnj dami, kf ga Je zaprosila, naj gostom deklamira.
Maissi Je pokaza) n« kirurga, ki Je sedel poleg njega, in rekel: »Zelo rad, toda prej naj gospod kirurg pokaže gostom kako operacijo.«
Sodobna opazka
»Kako tl Je ugajala drama?«
»Izvrstno, samo eno napako ima: med prvim in tretjim dejanjem je preteklo več le* In v družini služi Se zmerom Jata služkinja.«
Raznmljiv«
»Stri«, aH Je res, da labod pred smrtjo prekrasno poje?«
»Bedaki Seveda Je rest P« ms rti vendar ne more potil«
Umetniška vročin«
Mlad pesnik:.»Ko pišem pesmi, tim, kako nekaj v meni gori.«
Kritik: »Mene pa, ko čitam pesmi, znoj obliva.«
Uganil Je Učitelj: »Kdo ve, po čem aklepamei da je puščava Sahara bila nekdaj
morje?«
Učenec: »Jaz vera*, po tem. kor so zamorci še dandanes oblačijo v kopnine hlačke.«
Med zdravniki *
Dva zdravnika stojita na cesH, Mimo njiju gre pogrebni »prevod. »Moj ni,« reče prvi zdravnik.
»Moj tudi n«,« odvrne drugi »Od kd:»i pa imamo v našem mesta tri zdravnike?« vpraša zamišljeno prrit,
O, ti meški!
»Taki ao moški: čo jim le meztnoa ponudimo, se že boje, d« Jim bom* vsilile celo roko!«
Profesorska cvetka »2e v prejšnji zgodovinski ari vam napovedal zmago grškega dav ja pri Salamini«
Kaj je vdovec?
Vdove« je kaznjenec, U ja kazen ie odslužil
Nagrobni napisi Neki otrok čita na nagrobnih menikih pohvale dobrim očetom, vaoe-nim soprogom in angelskim otrok oaz in vpraša svojega očeta:
»Kie pa pokopavajo hudobne ljudtfe
Letošnjo veliko noč
čeprav »o časi resni, vsakdo komaj
laka velikonočnih praznikov. Pri tem ne misli toliko na obdarovanja med svojci in znanci. Z veliko nočjo se poslovi mrzli letni čas in nasto-pi pomlad: prve cvetice poganjajo in obračajo svoje nežne cvetove proti soncu, da se nasrkajo svetlobe in Življenja.
Otroci si pod veliko nočjo ne predstavljajo dosti drugega kakor pirhe. Zajčici nosijo v teh dneh otrokom, včasih celo darilca, a vsakemu gotovo kakšen pirh. Mamice se bodo potrudile, da bodo ohranile tudi letos, kolikor bodo pač mogle, ta stari običaj. Ker se ne dobe barve in pisani papirčki, bodo zbrale suhe lupine čebule, jih kuhale pet minut, nato pa dale v to vodo jajčka in še pet minut pustile vreti. S koničastim nožem bodo vrisale v rjavo lupino različne vzorce. Vsakdo bo vesel, če bo imel vsaj en pirh za velikonočne praznike.
Gospodinje in matere, poslerbite, da bo tildi miza bolj praznična. Ker ni vseh dobrot, postrezite s tistim, kar imate. Že sam bel, čist prt napravi prazničen izgled. V sredo mize postavite vazico s trobenticami in zvončki, okoli pa položite pirhe za družino, če nimate veliko, denite vse skupaj na en sam krožnik in ga okrasite s cvetjem in zelenjem. Čim več fantazije ima katera, tem bolj prikupno in okusno bo pripravila velikonočno fužino za družino in jim pričarala Iepe in vesele velikonočne praznike.
žveplene kislin«. Nato tudi trdno n* prite vrata in pustite tako zaprto 24 ur. Medtem s« bo razvijal iz soli in kisline klorov plin, ki bo vzel kleti duh po trhlostl in jo razkužil. Po enem dnevu odprite kletno okno In vrata na steiaj, da se bo klet temeljito prezračila. Po prezračenju pobelite ie vse stene z apnenim mlekom, nato šele znosite nazaj predmete, ki so se med tem časom zračili na prostem.
Klet ne bo več dišala po trhlem lesu, a v bodoče morate paziti na snago v kleti, da ne bo spet dobila neprijetnega duha.
Koliko snovi gre v nič?
Na vSej zemeljski obli se venomer vrši' proces izpreminjanja v prah, proces, ki ga z našimi čutili komaj zaznavamo, ki pa vendar zavzema ogromen obseg. Da sl bomo vsaj malo predočili, koliko snovi na dan razpade v prah, naj navedemo le dva primera.
Ugotovljeno je, da je 1. 1933. v rudnikih rjavega premoga v Nemčiji, šlo pri destilaciji in predelavanju 7,6 milijona ton premoga v prah. Pri izdelovanju cigaret je treba računati, da gre približno en milijon ton tobaka na leto v prah.
Dle Umschau, Frankfurt am Maln
Porabni nasveti
NAS NAGRADNI NATEČAJ
Kotiček za praktične gospodinje
Za vsak prispevek, objavljen v tej rubrild, plačamo 10 lir.
Velikonočno pecivo sa male sladkosnednega
Na deski za rezance napravi testo Is 60 dkg moke (če nimaš bele, pa enotno presej skozi svileno sito), 15 dkg surovega masla, 15 dkg sladkorja, 2 jajčk, 10 žlic mleka, 1 vani-lijevega sladkorja in 1 pecilnega praška. Dobro pregneti, razdeli na šest enakih delov, ki jih razvaljaj za V« cm debelo. Vsak tak del namaži z marmelado, zvij in speci v neprevroči pečici. Dobila boš 8 lepih štručk. Ko •e ©hlade, jih zreži na rezine. D. V.
Kako dosežete enakomerno vročino v pečici?
Marsikatera pečica pri štedilniku ae oddaja enakomerne toplote, ampak ob straneh ali na koncu prej zapeče kakor v sredini. Vzrok je napaka ▼ konstrukciji; potrebna bi bila prezidava pečice. Pomagate si lahko tudi brez predelave tako, da vstavite v pečnjak pločevinasto posodo. Posoda mora imeti popolnoma enako plošči' no kakor pečnjak in okoli in okoli 3 cm visok Tob, tako da se na tesno prilega pečnjaku. To posodo napol-] nlte do vrha z belim peskom.
Poleg posode naj vam klepar napravi trinožnik ustrezajoče velikosti, ki ga postavite na pesek. Ce boste pekle kruh ali šartelj, postavite pekač na trinožnik, da bo temperatura okoli in okoli pekača. Pri narastkih, keksih, zvitkih postavite pekač kar na pesek, ki bo zabranil, da bi od spodnje strani prišlo preveč vročine. Tako bo narastek enakomerno zapečen, drugače bi pa bil zgoraj ie surov, spodaj ali na eni' strani pa ie sežgan.	^
Sončne pege
Prvo pomladansko sonce Je posebno nevarno za svetlolaske. Koža jim Je postala čez zimo svetla in občutljiva. Komaj posije nanjo prvo sonce, se pokažejo temnejše pegice — sončne pege imenovane. Boje se jih ne samo ženske, ampak tudi moški. Ce Jih Je samo nekaj, ne moti, a če je posut z njimi ves obraz In mogoče tudi roke, je večja nadloga. Zato je potrebno, da kožo pripravimo za sončne žarke.
Predvsem se morate umivati vedno z vodo, ki ji dodaste malo boraksa. Boraks napravi vodo mehko. Poleg tega marate vsak večer zdrgniti kožo s čistim bencinom, ali kakšno drugo stvarjo, n. pr. kafrovim špiritom, da Ji popolnoma odvzamete maščobo. Nato pa namažite kožo, posebno pa madeže, ki so se ie pokazali, s 3odstot-no raztopino vodikovega prekisa (su-peroksida). Ce ne boste imele uspeha, napravite močnejšo raztopino. Lahko zdaj In tudi redno opravljate vsak večer, tako da vam bo koža na soncu nalahko potemnela, ne da bi Imele nadležne pege.
Noii, ki ne rjarij«, se postali tepi. Ne smemo jih brusiti s brusilnim kamnom, ker bi'rezilo samo pokvarili. Te vrste rezila moramo večkrat spolirati s smirkovim prahom s pomočjo zamaška. Glavno pravilo je: ne spravljajte nožev, če niso popolnoma čisti!
Zamašen vodovod. Podstavite pod vodovod vedro. Odvijte-vijak, ki se nahaja na spodnji strani lijaka, in zlijte v lijak vrelo vodo, v kateri ste raztopile sodo. S palico, ki ste jo ovile s krpo, namočeno v sodavodi, podrgnite po notranji strani eevi. Se enkrat zlijte v lijak vrele vode in ko bo voda odtekla, zavijte vijak na cevi in zadelajte s kitom.
Če se črno blago sveti, tra pomočimo za nekai ur v vodo. ki smo ii pridali malo navadnega vinskega kisa; Nato blago ožmemo in po narobni strani zlikamo.
Špranje v pohištva. Zamašimo jih s čebelnim voskom, ki smo ga prej zmečkale med prsti; če je pohištvo temne barve, pobarvamo vosek z malo okra. Vosek je treba skrbno vnesti v špranje in dobro zdrgniti, da pokrije res vsa mesta. Najboljše je. da g« s paličico vtisnemo v razpoke in na ta način odstranimo tudi odvišni vosek.
V detell »»bojojotag« sonc«
JapcDsfeffl snažnost in snaga
Snaga kot učni predmet pri vzgoji otrok
Izredna japonska snažnost je splošno znana. Mnogo je ljudi, katerim se zdi pretirana in se marsičemu smejejo. Tako na primer temu, da nosi vsak Japonec vedno s seboj zobno ščetko, ali da je nega snage poseben učni predmet pri vzgoji tudi že naj mlajših otrok.
Natančneje opazovane so pa te lastnosti Japoncev samo popolnoma naravne, razmeram in okoliščinam pri-lagodene in čisto samoumevne navade. Kakor je znano, nimajo ulice in ceste japonskih mest nobenih posebnih hodnikov za pešce, ampak služijo v celoti enako pešcem kakor vozovom. Popolnoma razumljivo je zato, da sezuje vsakdo pred vstopom v hišo svoje sandale in gre dalje samo v lahkih copatah. Pred premično steno, ki loči stanovanje od hodnika, je pa treba sezuti tudi še copate, zakaj za njo so vsa tla pokrita s slamnato preprogo, ki služi enako za čepenje kakor za ležanje in seveda ne sme biti pomazana. Da odloži Japonec svoja evropska oblačila — če jih nosi — takoj ko pride domov in si obleče kimono, je utemeljeno že v tem, da evropska oblačila niso primerna za klečanje ali čepenje. Na japonskih sandalah so pritrjeni za deževne dni visoki podplati, podobni hoduljam, ki naj preprečijo zamazanje prostih prstov. Pred vhodom v moderne urade stoje povsod posode z vodo in krtače za čiščenje sandal in čevljev, če je kdo že prisiljen stopiti obut v urad ali trgovino.
Prav tako je docela razumljivo, da je Japonec tudi rad zal. Kot cestne pometalke delajo na Japonskem v prvi vrsti le ženske. Merjeno z evropskimi merili zbuja pozornost že njihovo veliko število, še bolj pa nas začudi njihova obleka. Oblečene so v
tudi japonske kmetice, okoli pasu imajo ovito široko opasnico, okrašeno z napisi, na glavi pa — belo avbi-co. Kakor vsak star japonski obrt, ima tudi cestnopometaški svoje lastne ceremonije, navade in običaje. Čiščenje cest in nasadov, posajanje potov z drevoredi in ograjami je končno tudi služba skupnosti, kateri se posvečajo že trinajst in štirinajstletne šolarke v delovni službi.
Na Japonskem se nihče ne smeje velikim krtačam na kolesih avtomobilov, ki naj preprečijo, da ne prinašajo avtomobili blata z zunanjih cest na asfaltirane mestne ulice. Prav tako se nihče ne smeje velikim in svojevrstnim vrečam, obešenim med zadnjimi nogami konj izvoščkov, da love konjske odpadke, ali pa odpihljačam prahu, ki ne manjkajo nikjer, ne v rikšah ne v avtomobilih, in zaposlujejo z njih izdelovanjem cel poklic.
Druge posebnosti je treba prisojati posebnim vremenskim razmeram in visoko razvitemu čutu za higieno. Sem moramo šteti vsakodnevno, včasih tudi večkratno vročo kopel, katero opravijo vsi stanovalci hiše skupno ali drug za drugim — kakor že pač dopuščajo stanovanjske razmere — v isti kadi ali bazenu. Tudi tu je razumljivo, da je treba telo pred to kopeljo — da se voda ne zamaže — temeljito umiti z milnico in otreti z brisačo.
Nazadnje se pa kmalu navadimo tudi na svojevrstne »plinske maske«, posebne naprave iz preluknjanega usnja In z vloženo bombaževino, katere drže pred usti in nosom tako ženske kakor moški in cel6 Japonski vojaki, kadar hodijo po ulicah ali cestah nekaterih azijskih pokrajin, ki so manj snažne ko japonske. Namen teh naprav je preprečiti vdihavanje
široke »turške« hlače, kakršne nosijo^ bacilov in nesnage.
Življenja željna vdova
Napisal Han* Bethg«
V nekem mestecu je živela spoštovana meščanka po imenu Kall-meyer, ki je izgubila moža, s katerim je preživela mnogo let v srečnem zakonu. Skoraj vsak dan je obiskala grob .na pokopališču in zalivala z veliko škropilnico travo, ki jo je bila posejala. Župan kraja je bil zelo ganjen zaradi iskrene ljubezni vdove do groba njenega moža. Nekega dne, ko jo je videl prihajati na pokopališče, jo je nagovoril.
Trije začarani bratje
PO CESKI PRIPOVEDKI PRIREDIL HOTIMIR V. GORAZD
Takoj Je napisal Vojko pismo kraljični, ga izročil beli
spet odletela preko širnega morja ta ga odnesla v ,^Ve,,?®t,riri^se na-Na povelje Vojka so morali mornarji takoj dvigni« sidro. l®d™. *? n® peta in ladja je zaplavala na sinje morje. Jadrali so že nekaj «jnl, k© se Je nebo nenadoma zmračilo. Veter je naraščal od ure do ure, dokler se ni spremenil v strahoten vihar, ki Je metal ponosno ladio kakor orehovo lupinico po razdivjanem morju.
Buh pu trhlobi v kleti
Zelo mnogo kleti Je vlažnih In zato dobe s časom duh po trhlem lesu. Čeprav napravite prepih, duha ne odpravite. Zajedel se je v vse predmete, ki so v njej, in v stene.
Izpraznite popolnoma klet. Predmete, ki so v njej, znosite na prosto, da se bodo prezračili. V kleti dobro zamašite vse odprtine, na sredo pa postavite lončeno posodo. Napolnite Jo z enako količino kuhinjske soli ta
2 grozo Jo moral Vojko gleda«, kako vihar torni jambore ta kako silni valovi udarjajo čez krov ter pobirajo ■ seboj mornar jaza mornarjem. Slednjič se Je zlomilo šekrmllo ta ladja svoll nemili usodi. Krt mu je zledenela v žilah, ko Je kmalu nato opazil, da žene razbesneli vihar ladjo naravnost pro« čerem, pošast molele Iz razburkanih valov. Teda| Je »»tal strahovit tresk ta ladja Je priletela ob skata ta se sesuta na drobne koe*.
Križanko iltv. 10
»Spet na pokopališče, gospa Kall-mayer?« jo je vprašal. »Resnično ste zvesta soproga in vaš pokojni se ne more prav nič pritoževati.«
»To je pač res, gospod župan,« e menila žena, »njegov grob negu-_em tako dobro, kakor znam, imam pa seveda za to določene vzroke.« »Kakšne vzroke, ljuba gospa?« »Vidite, gospod župan, ko je moj pokojni ležal na smrtni postelji, se e nenadoma sunkovito dvignil in mi rekel:
»,Ana, obljubiti mi moraš, da boš ti, ko bom že ležal v grobu in se bo* hotela spet poročiti — za kar vem gotovo, da boš napravila — obljubiti mi moraš, da se boš soseda Scholza tako dolgo izogibala, dokler ne bo trava prerasla moje gomile.* Obljubila sem mu, gospod župan, in nihče ne more reči, da ne držim besede, če kaj obljubim. Skoraj vsak dan grem na pokopališče, da pogledam, koliko je trava že zrasla. Toda sosedu Scholzu traja že predolgo, ker ;ie nepotrpežljiv mož in pravi, da se mu ne ljubi tako dolgo čakati na travo. Zato imam danes v tem mošnjičku še eno pošteno količino travnega semena, ki ga bom potresla po gomili svojega pokojnega in nato marljivo zalivala, da bo raslo, ker ; e letos zelo suho. Imejte se dobro, gospod župan.«
Župan je utegnil samo le reči: »Dobro se imejte, ljuba vdova Kallmejrer.«
In je odbrzela s semenom ta škropilnico.
Velikonočni pirhi in zgodovina
V davnih časih so zbirali jajca in ih ob prvem obdelovanju polja zakopavali v zemljo. Nato bo šli s plugom preko njih in si na ta način izprosili blagoslovljeno žetev.
Mali pirh je vplival mnogo na kulturo narodov. Doba rokokoja je bila doba največjega poveličevanja pirhov. V tem času so izdelovali v Parizu ogromno daril v obliki pirha, okraske v vrednosti 50.000 frankov in jih darovali. Napoleon III. je poklonil svoji ženi zlato jajce, z imenom cesarice, izdelanim iz briljantov. V pirhu je obdarovanka našla ovratnico iz biserov v vrednosti 500 tisoč frankov. Še bolj fantastično je bilo darilo neki pariški operni pevki. Dobila je ogromen pirh, v katerem je bila skrita kočija ■ dvema pravima
konjema.	.,	,,
Kar se tiče velikosti pirha — in neokusnosti, kajpada — prednjači Amerika. Neki dolarski milijonar je poklonil svoji hčerki 10 m visok pirh. V njem je bila majhna vila * vsemi pritiklinami.
V sedanjem času ne poklanjamo več takih ogromnih pirhov. Mala jajčka poslikamo ta pobarvamo z barvami, ki se pač dobe, ta v primernih vzorcih ta take darujemo. Voščila obdarovane« so napisana na samem pirhu.
POMEN BESED Vodoravno: 1. Levstikov »količkaj«. Jeza. — 2. Konča molitev. Del kitajskega in japonskega svetišča. — 3. Števnik. Prislov. — 4. Krema. Predlog. — 5. Geološka snov. Krojaški izraz. — 6. Nepravi oče. Del glave.
— 7. Sorodnik. Del železniške postaje. — 8. Dve črki iz besede »Iztok«. Kuhinjska priprava. — 9. Jesenski dogodek. Poljska cvetlica. —
10. Moško ime, še eno moško ime. —«
11. Oblika osebnega zaimka. Vragovo latinsko ime.
Navpično: 1. Del hiše. Navadno zd prijetna. — 2. Njegov opravek je ometanje. Živinska hrana. — 3. Pratika. Polton. — 4. Veznik. Simbol komunistične svobode. — 5. Starorimski vojskovodja. Tiskarski izraz.
— 6. Starogorški slikar. Nekrščanski romarski kraj. — 7. Madžarsko ime. Kratica zaupljivosti. — 8. Zasledovanje. Kazalni zaimek. — 9. Oblika pomožnega glagola. Zdravilo. — 10. Števnik. Staroslovanska boginja zime in smrti. — 11. Srednjeveški Arabe«. Obžalovanje.
Rešitev križanke Štev. 0
Vodoravno: 1. okop; skok. — 2. sa-movar. — 3. ar; topilo. — 4. tepež; kip. — 5. napitek. — 6. nit; Natan.
— 7. enoten; lo. — 8. Kociper. — 9. obad; Nica.
Navpično: 1. osat; nego. —- 2. Karen in. — 3. om; patoka (slabo zadnje vino v sodu). — 4 potep; tod. — 5. vožinec. — 6. Sap; tanin. — 7. kroket; pi. — 8. likalec. — 9. klop; nora.
BSnlgen ▼ žepa
Rontgenovi žarki praznujejo letom svojo petdesetletnico. L. 1895. jih je odkril wurzburški profesor — v javnost pa so prišli šele leto dni kasneje. Danes je rentgenska preiskava pri vseh vrstah notranjih obolenj neizogibna in tudi rentgensko zdravljenje ima že svoj pomen. Da so vseh teh 50 let to Rontgenovo odkritje še nadalje raziskavah, je povsem jasno in razumljivo.
Rontgenovi žarki so — lahko trdimo — svetlobni žarki zelo kratke valovne dolžine. Kot svetlobni valovi se dajo filmati, vendar pa začrtavajo na filmu za enkrat samo sence ta potrebna je posebna vaja, da te sence razbereš. Da bi to »čitanje« olajšali, so izumili rontgenovo cev, Id napravi mnogo posnetkov, vsakega m drugega zornega kota, in s primer-anjem teh slik dobe značilnosti, potrebne za diagnostiko. Bolj pomembno od cevi ta rentgenskih očal, ki služijo istemu namenu ta dajo plastično sliko, je filmanje v plasteh. Razdaljo med rontgensko cevjo in »objektom« poljubno zmanjšujemo ali povečavamo in fotografiramo tako samo tisti del telesa, ki se zdi zdravniku bistveno važen; človeško telo delimo tako rekoč na plasti. S to metodo pri fotografiranju prsnega koša lahko rebra kar izpustimo ta filmamo samo pljuča.
Za BOletnico RSntgenovih žarkov so v Nemčiji obogatili rontgensko tehniko z novim izumom, ki velja za fizikalno čudo: rentgenski aparat žepne velikosti. Rbntgenska cev tega aparata ni večja od svinčnika in za enkrat služi samo za preevetlitov strojnih delov. Njen antipod je več metrov dolg in potrebuje za pogon napetost enega milijona voltom
Prispevajte za velikonofino zbirko Socialne pomočil
Kdo ugane?
Uganite mišljeno Stevilot
1. Če poljubno število podvojimo ta nato prištejemo vsoti 10, vzamem« od te vsote polovico in od te vsoto mišljeno število odštejemo, dobim«
vedno —???
2. Če mišljeno število s 4 pomnožimo, vsoto 'delimo z 2 in to vsoto pomnožimo • 16» in to pomnožimo i ® in nato to vsoto z mišljenim število«* delimo, dobimo —???
Odgovor:
m - 81: Z9U ‘MII . Z X »M '019 — 91 X98 ‘98-Z: Zl ‘U-fXU ef ofiAejg ouotigtjjj •#
M - 59? — 0Š8 ‘0Z8 - Z : OH *0M - 01 + 061 'm - 998 + 99«
ef OftAO« onotisjM f
Olajšajte belo slromakoml
Izdajatelj« Karel Bratuša. — Uredniki Hugo Kern, — Za tiskamo Merki« O. Mibalek.