Nenad na delu. cj, to vam je naš Nenad zaposlen! Mali prijatclji, vi si tega ne morete misliti. Od ranega jutra do poznega mraka vedno stopica, teka, prinaša, odnaša, tako, da včasi pa le včasi ne vtegne spisati niti svoje nalage. Ali to se dogaja le redkokedaj in samo tedaj, ko po-zabi inami povedati, da ima nalogo. Kako da ima toliko pcsla naš Nenad, porečete otruci in jaz vam povem, da ga ima res. Le pomislitc: pišče in dve miici, mucici, pa vsc tri sam oskrbovati! Prišlo pa je do tega tako-le: Soseda je imela lcpo črno kokoš, ki ji jc nesla vso pornlad lepa, debela jajca. Nenad }o je vedno ob-čudaval. Nekega dne mii je dejala soseda: — Veš kaj, Nenad, ko zvali koklja piščeta, dobiš eno. Tu so se začele Nenadove sanje, srcčne sanje o prihodnjem piščetu. Sosedo jc vedno izpraševal ali ne bo še krnalu piščet. — Le čakaj — ga je tolažila — ko bo tiehala imsiti jajčka, začne k-lo-čiti in potem )i podložim. — Joj, to je bilo dolgo pričaknvanje! Dan na dan jc liodil glcdat, če jc /x zncsla poslednji jajček. Slišati je moral vea prav jfotovo pomolil v svo-jcm srčccu, da bi sosedova kokoš vendar neliala riositi. A nič mi poma-galo; jajček le ni lrotelo biti k^oiicc. Če je pa žival počepnila, tedaj jc za-vriskal in zaklical vcselo: — Ivana, že kloči, že kloči! — Nckcga dne ji je vendar pcdložila. In čez dvajse-t dni jc izlczlo dc-sct lcpili, živalinih, čvrstih ])iščet, ki so bila kakor lnale žognce. Onc dni jc pa Nenad pninašal v nalogali slabše rcde in celo zaprt jc bil zaradi nc-pazljivosti. Scvcda: misli so 'liiu uhajale od računaila le tjadoi k sosedi in obstale pri ko.kl.ii in piščetili. Ko so bila piščeta stara štiri dni, je prinesel ves vesel v kletki do-mov svojo rnal.o srečo. Tu je začcl streči z jodjo in pijačo. Znašal jc zrnca kaše, koruzne moke, kruliovili drobtin in vodc, a piščc jc le čivkab ter čivkalo tudi mcd jedjo. Vii m-o-ji prijatcljeki. ki pozante piščeta, veste, da delaji> vedno tako: p^obirajo in čivkajo oberiem. Ali Nenad ni še nikoli inicl takili živaiic, zato ni vcdel tega in bal se jc in trescl. da je pišče bolnc), —¦• 180 *+~— — Spat ga pa le nesi h koklji — je dejala zvečer mama, dnugačc ga bo zeblo, — — ¦ Ah ne, ne — je odgovoril — saj kletko zavijetn in pod pišče dc-nem slame. — Ko je odprl drugo jutro kletko, je bilo pa pišče klaverno in kilavo in nič ni čivkalo in nič tekalo. Nenad je pa jokal, da bi se ma-ral vsakcmu siniliiti; a prdšla je soseda, vzela pišče in ga dela h koklji, da bi se zopet ogrelo. Nenad je pač hcdil gledat, a domov ga vendar ni hotel imeti celih dolgih osem dni. Naposled ga je vendar prinesel, da je bilo njegovo, samo njegovo. In kako se ga je pišče kmalu privadilo! Ko je zaklical, prišodši domov, pred liišo: pidii ,pidi — se mu je oglasilo v pritličra sobi takcj s svojlm čiv-čiv. Vedeti rnorate namreč, dragi otroci, da je mcralo biti pišče med tem, ko je bi! Nenad v šoli, vedno zaprto, ker je veliko pcdgan okolii hiše. Vidite in zdaj pridem še k Nenadovnm inucicam. Ne vem, dragi prijatelj-čki, če je pri vas tudi tako kakor pri nas, da ni nikjer več videti nobene inačke. Pri nas je res tako. Prej je bilo vse polno maček in mačje po-nočnc godbe, sedaj pa skoraj ne vemo več, kako muca mijavka. Pravijo, da so med vojno vse maoke ljudje sneli. Ne vein, če je res, pravijo pa, da je mačje meso tako dobro kakor kunčje. Ker pa ni maček, se nam je zaredilo mnogo niiši in podgan, ki nam delajo silno škodo. Vse pasti starega in novega kova ne pomagajo nič. Zato smo opazovali daleč naokoli, kje bo kaka redka rnuca dobila mlade, da poprosimo ene ali dveh. In res: posrečilo se nam je. Iz mesta gor so iiiani poslal: dve drobni čnni mucici, ko sta komaj izpregledalii. Tudi ti dve živalici jc vzeil Nenad v svojo oskrbo in sicer je previdTio ju stlačil v globoko skrinjico, da bi ne mogli do piščeta in njegove kletke. Vsako ju-tro je odpiral svojim živalim, vodil jih na dvorišče ter vedno pazil, da si mačice in pišče niso prišle preblizo. Pri tem je pa vedno pel, pel tako veselo, če tudi malo razglašeno, pel besede in napeve po svoje. Živalice so pa lepo rasle in nekega jutra je Nenad kar ostrmel. Piščeta ni našel v kletki in mačic ne v skrinjici. Bile so vse tri za drugimi vrati v najlep-šeni prijateljstvu. In to prijateljstvo je postajalo cd dne do dnc trd-nejše in prisrčnejše, a vsa tri mlada srčeca drobnih živalic so bila naj-udanej.ša našemu Nenadu. Toda koliko dela ima s svojo živinioo ubogi deček! Če le pride pit vodo gori v kuhinjo, tečejo vse tri s kiMkom in vi-kom za njim: cii pa ve, da jih mama ne niara v hišo, ker pcsebno pišče ne zna, kaj se spodobi. Zato mora Nenad gledati, da jim uide z zvijačo, zavije okoli hišnega vogla, zvabi jih v grm ter zbeži, a hiteti mora, ker so že za njiim. Nekega dne pristopica prav -nalahno in skrivmostno ter za-šepeče svoji inaimi, naj gre nekaj pogledat. In res, otroci, prizor je bil vreden, da si ga je ogl&dala tudi mama. Pišče je obiralo sedaj eni sedaj drugi muci sitne bolhe, muoi sta ležali mirno in zadovoljno, le hi in tain je ena ali druga dela piščetu prednji tačioi oikrog vratu nežno, kakor bi ga hotela objeti. Le ko prinaša rnucicama jesti, sanio tedaj se razdere pri-jateljstvo Nenadovih živalic. Pišoe je strašno požrešno in Ivoče snesti —+* 181 •¦— vse samo, če tudi ni ta hrana njeniu narnenjena. Piik, pik, hiti s svojim kljunom in pik, pik pada tudi po glavali ubogih mačic. Tedaj ima naš Ne-nad pravo pckoro! Dasi nabira piščetu žuželk, mu drobi svojega kruha. potresa zrnca, vendar ni nikoli sito in to je velik križ. Malo, čisto malo je piščetu že začelo rasti perje in tudi rniuoi sta že toliko zrasli, da sko-čita že sami z nizke klopi na dvorišču. Včasi se pa vendar Nenad malo boji in trese, da je s tem svojbn de-lotn v šoli kaj zamudil. Zato nese šolsko knjigo s seboj dol, pa — seveda — saj mu ne dajo živalice miru, da bi se učil. Tako leži knjiga kmalu zo-pet pozabljena tam na klopici. Oh, in mama mu je zažugala, da bo fforje, če poslabša rede v šolskem izpričevalu! A ne utegne, res ne utegne. Ta je edina neprijetna misel in skrb, ki ga tnuči pa !e za trenotek. Kmalu prepeva zoipet doli na dvorišči, da nam je kar toplo pri srcu. Srečen naš Nenad!