TJciteljišcni vestnik. (Konee.) Narodno prosvctno deloTanje.*) 1. Sedaj nara je obdelati še točko: kakšna bi morala biti naša stanovska vzgoja z ozirom na naše narodno-prosvetno delovanje, torej narodni program naše organizacije.v Že naša stanovska vzgoja bi nam morala razjasniti problem malega naroda in bi narn morala začrtati jasen narodnostni program, ki bi se ne črtal le po merilu politiških strank, temveč bi imel svoje težišče v narodnem problemu samem in bi posegal posebno v njega manjšiiijsko delo. Zatorej bi bila prva naloga, da nas tudi naša stanovska vzgoja uvaja v to delo. 2. Da lahko uspešno delujemo na g 1 a s benem polju, nam je potreba prvič teoretične podlage, t. j. zadostue izobrazbe v tem oziru. Potreba nam je vedeti, pod kakimi pogoji bi se snovalo pevska društva; potreba natn vedeti, kako se ustanove pevska društva, kako se vodijo in upravljajo, da napredujejo. Ni pa to delo, ki bi se dalo odložiti na poznejši čas, potreba je zato že zgodaj prakse in praktičnega dela. Zatorej ni zanemarjati pouka v tera oziru v šoli in ga je pospeševati tudi zunaj šole s snovanjem medsebojnih pevskih društev in orkestra. Potreba pa je obiskovati glasbene zavode tudi izven šole, da se že vešči napotimo med ljudi in ne eksperimentujemo z Ijudstvom. Potreba je proučiti v tem oziru položaj med ljudstvom, si določiti taktiko postopanja, se seznaniti s sestavo pravil takim društvom in njih poslovanjem. Kratko povedano: Potreba je širiti smisel za glasbeno delo; potreba napraviti sistematični načrt za postopanje in potreba je združevati glasbene moči. *) Pri tem delu se bo marsikdo spominjal Peskove brošure rNa delo med ljudstvo!u — Vse te ideje se dado uresniSiti po malih izpremembah naerta, a na eno ni nihče mislil: Predpogoj temu delu je teinu primerna vzgoja; ki nam vzgoji takih delavcev! 3. Istotako se nain je telesno vzgojiti najprej samim, če hočemo tMesno vzgojevati tiarod. Seznaniti bi se nam bilo v tem oziru z načeli Sokolstva, z organizacijo in nje ustrojem, z zgodovino Sokolstva, z vodstvom sokolskih društev, s snovaujem sokolskih društev, s pravili vzornega sokolskega društva, s t e 1 o vadnim sistemora sokolskim, s slavnejšimi možmi v Sokolstvu. Prirejati bi nam biio vaditeljske tecaje in prirejati še posebne telovadne ure za prakso v posameznih vajah. Tako vzgojenim bi uam bilo šele misliti na sistematiško prosvetno-narodno delo in le pod takimi pogoji bi lahko privedli nnša društva do veljave in upoštevauja, ker vse naše prosvetno-narodoo delo bi se moralo vršiti po navodilih naših druš'ev in bi se vršilo po iniciativi teb. društev. Naše prosvetno delo daudanes, pa vkljub dobrim načrtom niraa zato uspehov, ker nima prave podlage. 4. Istotako je preda vateljst vo polje, za katero bi se nam bilo že zgodaj pripravljati. Potreba bi se nam bilo pri tem seznaniti z umetnostjo predavateljstva in govorništva teoretično, kakor se že zgodaj vaditi praktično. Potreba bi nam bilo pozuati v tern oziru drž. šol zakon, ki nam na podlagi roditeljskih večerov sam nudi pot do predavateljstva iu predavanj. Potreba bi bilo študirati, kako bi pospešili in bolj ua praktični način razširili in s primerno taktiko pospešili ta naš delokrog. Potreba, bi pa bilo tudi podati osnovne pojme v tehtiiškem oziru, kako se sklicuje, vodi, itd. predavanja in shode. Tudi v tem oziru bi nam bilo natančno seznaniti se s shodnim zakonom. Tudi to naj bi izhajalo iz naših okr. učiteljskih društev, v katerih bi se centrilizovale vse predavateljske moči in bi si določale iu porazdelile vsako posamezno polje iu predavateljski delokrog. 5. Istotako bi se uam bilo izobraziti v 1 j u d s k e ra knjižničarstvu in bi se imeli uvesti v delokrog knjižnic. Potreba bi se nam bilo poučiti, kako se ljudske kujižnice snujejo, kaka so pravila, kako se z njimi posluje, kako se pospešuje čitanje, kako bi se na podlagi uč. dr. menjavale knjige, kje bi se dobivale knjige, in si napiaviti istotako sistematiški načrt za to delo. 6. Važno panogo našega prosvetnega dela tvorijo naši prosvetni listi, kiso »Zvonček", ,,Naša Bodočnosf. ,,Domače ognjišče". Zatorej bi se nam bilo že zgodaj poživeti v delokrog teh listov, bi bilo proueevati njih program, njih slog in vse podrobnosti, ki pridejo tu v poštev. Potreba bi se nam bilo pečati z urejevanjem posameznega lista in z vprašanjera, kako to delo pospešiti, kako razširiti nje in njih delokrog. 7. Kakor smo pa prej omenili proučevanje zadružništva s stanovskega stališea, tako bi ga morali proučevati z ljudskega stališča, t. j. s stališča našega narodnogospodars k e ff a d e 1 o v a n j a , in se morali uvesti tudi v isto. Poleg vseh teh prevažnih vprašanjih, v katera bi nas morala uvesti naša stanovska vzgoja in uas bi morala usposobiti za to, je tudi važno že narašeaju dati misliti in proučevati, kakšao stališče bi bilo pravo stanovsko sfališče napram politiškim strankam in kakšno stališfie imamo zastopati naspioti razaim strankara v stanu. Tak bi torej bil sistematiški na6rt naše stanovsko-narodne vzgo.je. Kako ogromuo delo nas eaka, kako ogromno je polje naše stanovske vzgoje, koliko časa in sil bo potreba, preden se nara uresničijo naša stremljenja, to spozua le tisti, ki ima jaseri pregled čez polje naše stanovske vzgoje iu ki gleda v bodočnost in z bodočnostjo. Toda eno zavest imamo lahko že danes, to namreč, da imarao ?saj jasne smotre za bodočnost — pred seboj.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si