8 6 54 60 100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.126 66001 KOPER Primorski! °SAu!na Pečanav gotovim .. A°b. postale i gruppo Lena zUU lir itevnik Leto XXXIII. Št. 182 (9790) TRST, nedelja. 7. avgusla 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je (iskal v tiskarru «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi 1» ZAKLJUČKU PRIPRAV NA BEOGRAJSKI SESTANEK h bolj varno Evron o fal ■e°®racl se Je uspešno kon-^ez dva meseca se bo zadel pr ®rad 2» oziroma, kakor zdaj - . J° uradno, «beograjski sesta- nek 77: *• V. kongresnem centru «Sa- ibraij nanjih bodo 4, oktobra ob 11. uri Pooblaščeni predstavniki in % ministrov 35 držav Evrope y verne Amerike, ki sodelujejo vaifrocesu konference o evropski ^ n°sti in sodelovanju. Ta proces v i* začel 3. julija 1973, ko je bil fen f Prvi sestanek konfe- ''idi'6 naba*ieva' se Je z dolgotraj-HeV]' in zapletenimi pogajanji v Že-Hj ln dosegel vrhunec s sreča-Vtlei - V'so^di predstavnikov držav »- e',-enk, ki so 1. avgusta 1975 slo-Podpisali sklepno listino. obdobja «evropske Vesn0 W'-ence» 'n P0<^P'sa sklepnega (Joblnakega dokumenta sta minili ko r' dv° ‘n približal se je čas, toelsf '110ra'*0 P° določilih listine iz spet zbrati predstavni- stj , držav. Priprave za ta se-So v ce*ot' opravljene. Do-Sedem tednov so udeleženci .^ada ],, potrebovali, da so gla ’ vse, kar zadeva jesenski Cen sestanek. [Kj„i|)rav se je marsikomu na prvi ce,ifc(| zdelo, da gre zgolj za proda bra*na in tehnična vprašanja in kr^/d torej pripravljalni sestanek ko je bilo še pred 15. junijem, to,* je začel «Beograd 1», po-bjris?rria jasno, da gre tudi za vse-od a Politična vprašanja in da je °dvjj,)e 1a 'n poteka priprav močno J1110 Audi, kako uspešno bo po-p jesenski glavni sestanek. Cri Videno je bilo, da se bodo stih'ave končale v štirih do še os, ednih, toda zavlekle so se v 5o 'kden. Zakaj? Na dlani je. da’ budi v kongresnem centru tigv ?*, razgrnUa vsa nasprotja in Klojj žja, ki prepletajo odnose ^nk ^°samezuimi državami udele-H0S(,ai11i 'n celotne mednarodne od-6k Ukazale so se znane in prida *Vatle vazlike in izkazalo se je, sta beograjski pripravljalni se-v soriVn' ra°8e' miniti brez tiste. llorg.dbPem svetu dobro znane (in biezi bienej metode, ko so posa-1 dejavniki sicer pripravljeni % Sb°razumevanje in dogovarjati^, tUc*i za popuščanje, vendar fo*. Pri tem izsiliti čimveč u-jih r,0S^ zase’ vsiliti čimveč svo-bfe i 0f^edov in stališč. Takšne že-bipa, letenja so prav gotovo spodaj 0 tiste udeležence pripravljal-^°kalSeStan*kih ta, daUu6' tihem so se nadeja-R« bi zastopnike nasprotne- iiftj ,aka le uspele pretentati in Sv0ja Sl it' v potrditev tudi kaka l% °zka stališča. Vendar tak-t'°tP n-Zav*aCevanje s tem name-vSi °brodilo sadov. Naposled so 1,0 del Vrst' Priznali konstruktivnih d°^an^e deveterice neblokov-džav, saj so sprejeli doku-Ršeij’ i je (z delom španske dele-bfav skoraj v celoti zasnovan predlogih nevti-alnih in Ccenih držav- Rsens,ni red, ki so ga sprejeli za Apr^1 sestanek, pokriva celoto kta e nb s katerimi se je ukvar-SU in r°Pska konferenca o varno-°be p|Socloiovanju, pokriva pa tudi r0van.a('' Procesa, začetega z zbo-bNar)j>ern v Helsinkih — dosedanje Vfcw^,n''e sbiopno listine in no-za poglabljanje med- sebojnih odnosov, izboljšanje varnosti in razvijanje sodelovanja v Evropi ter razvoj popuščanja napetosti. Za temeljito razpravo o vseh teli vprašanjih so, zdi se, namenili popolnoma dovolj časa. V primeru, da konec »beograjskega sestanka 77» ne bi bil vsaj okvirno določen, bi se namreč kaj lahko zgodilo, da bi se brezplodno besedičenje in medsebojno blokovsko obtoževanje zavleklo v nedogled — to pa prav gotovo ne bi koristilo niti državam udeleženkam, niti nalogi, zaradi katere se bodo zbrale v Beogradu. Jesenska razprava na zaprtih plenarnih sejah in v delovnih telesih sestanka bo prav gotov razgibana, tudi polemična, vendar je upati, da bo prevladoval konstruktiven duh, da se bodo udeleženci zavedali vse resnosti svojih nalog in da jih bodo S potrebno politično voljo in pripravljenostjo skušali kar najbolj uspešno opraviti. Bilanca izvajanja helsinške listine je razmeroma skromna — med najsvetlejšimi točkami so prav gotovo osimski sporazumi med Jugoslavijo in Italijo — toda iskanje krivcev za to ne bi bilo smotrno. Nasprotno, dogovoriti se bo treba, kako hitreje in bolj celovito uresničevati vsa določila, sprejeta v Helsinkih, kako torej hitreje stopati v boljšo, bolj varno in bolj mirno Evropo s perspektivo zatona blokov in razlik, ki se zaradi tega porajajo. • Pripravljeni dnevni red daje dovolj možnosti tudi za izmenjavo mnenj o, vprašanju, k; je z našega (pa ne samo z našega) vidika morda še posebej zanimivo in pomembno. Helsinška listina na dveh mestih govori tudi o manjšinskem vprašanju. Med »načeli, po katerih se ravnajo države udeleženke v svojih medsebojnih odnosih*, lahko, preberemo, da «bodo države ude leženke, na katerih ozemlju obstajajo narodnostne manjšine, spoštovale pravico oseb, ki pripadajo tem manjšinam, do enakosti pred zakonom, dale jim bodo vso možnost za resnično uživanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter tako varovale njihove za konite interese na tem področju*. Poleg tega je o manjšinah govor v poglavju o kulturnem sodelovanju med državami udeleženkami. Tudi na tem področju, tako kot še na marsikaterem, je bilanca praktičnega izvajanja helsinških priporočil zelo skromna. Pravzaprav lahko omenimo spet (in tokrat samo) osimske sporazume, ki zamejskim Slovencem v Italiji od pirajo nove perspektive. Pa tudi tu bo potrebnih še veliko prizadevanj, da se bodo besede, zapisane v zgodovinskih dogovorih iz Osima, spremenile v dejanja in v resnično enakopravnost manjšine z večinskim narodom. VLADO BARABAŠ KLJUB POLETNEMU ČASU ŽIVAHNA POLITIČNA RAZPRAVA Zaccagnini: KD ne bo šla dlje od programskega sporazuma Cervetti (KPI) opozarja na težavnost krize kljub pozitivnim rezultatom, s katerimi se hvali Andreotti ■ Signorile (PSI) o predsedniških volitvah RIM — Tednik Krščanske demokracije «La diseussione« objavlja v svoji zadnji številki dolge izvlečke iz poročila, ki ga je tajnik Zaccagnini pripravil za sejo vsedržavnega sveta stranke, ki so jo nat« odložili, ker se je moral sam Zaccagnini zaradi padca v svojem stanovanju zateči na zdravljenje v bolnišnico. Za vsebino poročila je vladalo znatno zanimanje, še posebno, ker so razni demokrščanski prvaki v zadnjih dneh dajali izjave, ki so izzvenele kot restriktivna tolmačenja programskega sporazuma med šestimi strankami ustavnega loka. Zaccagnini na začetku ugotav- lja, da so bila pogajanja težavna, ne samo zaradi navzrižnosti stališč, pač pa predvsem, ker so demokrščanski pogajalči skrbno pazili, da ne bi šli preko meja. ki so jili določili statutarni organi stranke. Ta previdnost je bila toliko bolj nujna glede na poskuse nekaterih, da bi izsilili cmergenč-no, skupščinsko vlado, ki bi pa pomemla popoln preobrat «pollt:č-nega okvira« in celo sprememho demokratičnega parlamentarnega sistema, saj bi postali zbornici le forum za ratificiranje sklepov strankarskili vrhov. Zaccagnini dodaja, da iskanje alternativne rešitve mimo programskega sporazuma ni rodilo Žalna svečanost; ob 32. obletnici napada na Hirošimo IIIROŠIMA — Nad 50 tisoč ljudi se je včeraj zbralo v spominskem parku sredi Hirošime na žalni svečanosti ob 32. obletnici atomskega napada na mesto. Svečanosti, ki je izzvenela kot odločna obsodba vojne in tekmovanja v oboroževanju, se je udeležil tudi predseduik generalne skupščine OZN Shir-ley .Amcrasiiighe. Bomba, ki je eksplodirala 6. , avgusta 1945 nad japonskim mestom, pa čeprav neznatna s svojimi 20 kilotoni rušilne moči v primerjavi s sodobnimi megatonskimi bombami, je v nekaj trenutkih dobesedno zbrisala velik del cvetočega pristaniškega mesta. Število žrtev ni bile nikoli točno ugotovljeno, čeprav znanstveniki računajo, da sta eksplozija ali jedrsko sevanje ubila vsaj 140.000 ljudi. Strahot in razdejanja pa še ni bilo konec, ker bomba, tega ne gre pozabiti, mori še danes: po podatkih japonske vlade je za posledicami bombe lani umrlo 2.282 ljudi. Letošnja žalna svečanost, ki po naključju sovpada s časom, ko ameriški predsednik Carter odloča, če naj znanstveniki nadaljujejo z razvijanjem nevtronske bombe, je zato izzvenela tudi kot odločen sklep prisotnih, da se odločno borijo proti tistemu, kar je Amerasinghe označil kot «pošast, ki jo je rodila tehnologija 20. stoletja.« sadov, saj v parlamentu, ki je bil izvoljen 20. junija, očitno še ni pogojev za sestavo kakršnihkoli večin. Edina alternativa bi torej bila predčasen razpust parlamenta, česar pa ni nihče hotel niti vzeti v poštev. Tajnik KD omenja nato težave v odrfosih z drugimi strankami, ki po njegovem niso mogle razumeti stališč KD. Na eni strani so se nekateri bali, da ne bi programski sporazum skrival zgodovinskega kompromisa, na drugi strani pa — in tu Zaccagnini izrecno omenja KPI in PSI — so skušali na vsak način širiti obseg dogovorov in jih spremeniti v pravi organični vladni program. Toda KD se temu odločno upira zaradi neštetih razlogov, pa čeprav so metode KPI za dosego ciljev, ki si jih je ta stranka zastavila, iz demokratičnega in u-stavnega vidika korektne. Pač pa Zaccagnini zavrača tolmačenje programskega sporazuma, ki ga je dal centralni komite KPI, ter zanika. da bi sporazum lahko predstavil osnovo za širši dogovor, ki naj bi orivedel do sodelovanja in enotnosti med ljudskimi silami. Končno Zaccagnini poudarja «o-dlične rezultate*, ki j;li je dosegla Andreottijeva vlada in ki »jih ni mogoče tajiti*. « Prav «pozitivnim rezultatom*, o katerih govori Zaccagnini, posveča današnji uvodnik komunistično glasilo «U:ii . član tajništva Cervetti, ki jt napisal članek, ugotavlja ,da se v zadnjih tednih veliko govori o izboljšanju gospodarskega in soc:alnega položaja v državi, saj je to storil tudi sam predsednik vlade. Podatkov, ki jih je Andreotti navedel, ne gre zanikati, nasprotno, treba je poudariti, da so bili zabeleženi po zaslugi sprememb v političnem ozračju in v odnosih med strankami. Po tej premisi pa se Cervetti sprašuje, ali ta dejstva opravičujejo zaupanje in optimizem, ter opozarja, da ima kriza zelo globoke korenine, da je posledica ogromnih zgodovinskih in strukturnih napak italijanske družbe. Prav zato na is treba trezno presojati položaj ter se še bolj angažirati za spremljanje sedanjega položaja. To kolektivno angažiranje — piše «Unita» — se danes konkretizira v boju za popolno uresničitev programskega dogovora. Ta boj je pogoj za bodoče nadaljnje politično napredovanje. Iz tega boja se lahko rodi tisto zaupanje, ki ne pomen: neutemeljenega optimizma, zaključuje glasilo KPI. Zanimivo analizo političnega položaja in njegovih perspektiv podaja današnji «Avanti» v uvodniku člana tajništva Signorileja. Signorile ugotavlja predvsem, da illllllllllll Ml IHMIIIIIIM111111111111111 IIMHIIIIHIIIIIIIlIlHUlllHIIIIHIIIIIIIUHIIIlMUlItllinilllllllllllllllllHHIHIIlUIIIIlItHIIIIHIIIHHIHIHIIIIHIIIIIIIHIIIHIIIIHHIIHIIIII Hua Kuo-feng sprejel Waldheima je politični okvir, ki je izšel iz programskih dogovorov, nujno prehodnega značaja, čeprav bi nekateri imeli interes, da bi sedanji položaj trajal kar čim več časa. Toda treba je upoštevati nekatere dinamične faktorje, ki gredo v nasprotno smer. Glavni je nedvomno tisti, ki ga predstavljajo bodoče predsedniške volitve. Prav ob izvolitvi novega predsednika — trdi Signorile -- se bosta izoblikovala novo politično ravnovesje in nova struktura o-blasti v italijanski družbi. Pokazalo se bo, ali bo demokrščanska filozofija o kontinuiteti in nenadomestljivosti KD kot vladne sile združljiva s komunistično teorijo o zgodovinskem kompromisu. Videli bomo, ali bo tako imenovana «laična tretja sila* znala odigrati svojo vlogo ali se bo pokazala le kot kritje politiki ene ob obeh največjih strank, če ne celo obeh. Vsekakor je gotovo, zaključuje u-vodnik socialističnega glasila, da vsi ne bodo mogli imeti prav. PRVI USPEHI AN PREOTTI JE VEGA IN FORlflHIJEVEGA OBISKA Možnost razširitve gospodarskega sodelovanja med Italijo in Arabijo Andreottija je ob prihodu v Saudsko Arabijo sprejel podtajnik za minanje zadeve Sunaiau (ANSA) ■IIIIIIHIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIMIMIIIIIIIMIIMIIIIIlIlllIlllllllllllllllIllIlllMIMIMIf I llllllll MIIMIMIIIItllllllllllllMIIIIimilllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIII DRŽAVNI TAJNIK VANČE DANES V SAUDSKI ARABIJI Tudi Jordanija odklanja Sadatov načrt o delovni skupini» v ZDA PL0 mora biti prisotna na morebitni ženevski mirovni konferenci rtitd svojim potovanjem po LK Kitajski se je generalni tajnik OZN Waldhcim sestal tudi s predsedni- kom Hua Kuo-fengom PEKING — Generalni tajni): OZN Kurt VValdheim. ki je v Ljud ski republiki Kitajski od 4. avgu sta, se je včeraj sestal s predsed nikom Hua Kuo fengom. Glede pogovora med Waldheimom in predsednikom komunistične partije ter predsednikom vlade je glasnik generalnega tajnika OZN dejal, da je potekel v prisrčnem vzdušju. VValdheim in Hua Kuo - feng sta si izmenjala mnenja o razvoju LR Kitajske ter o vrsti mednarodnih političnih vprašanj. Velik del pogovora so posvetili položaju v Afriki. Glasnik tajnika OZN ni poročal o podrobnostih pogovora, je pa dejal, da se kitajska zunanja politika ne bo spremenila. Sam Hua Kuo - feng je poudaril, da bo Kitajska v zunanji politiki sledila smernicam, ki sta , (Telefoto ANSA) jih začrtala pokojni predsednik Mao in Čuenlaj. Pri pogovorih je bil navzoč tudi zunanji minister Huang Hua. VValdheim je sinoči odpotoval iz Pekinga na obisk štirih kitajskih pokrajin, svoje potovanje pa bo začel z ogledom zgledne kmetije v Šansiju. V Peking se bo vrnil prihodnji četrtek, še isti dan pa bo odpotoval iz Kitajske, (if). AMAN — Jordanska vlada je danes izrazila vrsto pomislekov glede predlogov, ki jih ji je izročil ameriški zunanji minister Cy-rus Vanče, ki je imel danes še drugi pogovor s kraljem Huseinom. Jordanski funkcionark ki so bili prisotni pri pogovorih, so povedali, da je Husein pozval šefa ameriške diplomacije, naj predloge nekoliko spremeni, čeprav niso v podrobnostih orisali jordanskega stališča. Jordanci so vsekakor mnenja, da mora Izrael dati nekatera zagotovila, da bo umaknil svoje čete iz Cisjordanije še preden bi sklicali ženevsko konferenco. Poleg tega bi moral Izrael priznati pravico palestinskega ljudstva do lastne domovine, Američani pa morajo jasno povedati, o čem se je treba domeniti v Ženevi in to še pred ponovnim začetkom konference, ki ne sme biti sama sebi namen, temveč jo je treba temeljito pripraviti, tako da bi pogajanja lahko nemoteno potekala. Iz jordanskih krogov poudarjajo, da je predlog predsednika Sadata glede delovne skupine, ki naj bi se zbrala prihodnji mesec v Združenih državah (zunanji ministri arabskih držav in Izraela) samo predlog o «obnovitvi stikov med arabskimi zunanjimi ministri in ZDA ob robu generalne skupščine OZN*. Jordanci tudi poudarjajo, da je Vanče med svojimi pogovori v Amanu samo omenil »sestanke med zasedanjem generalne skupščine*, nikakor pa ne »»skupnega zasedanja, ki naj bi ga vodile ZDA*. Jordanija vsekakor ostaja zvesta dvema osnovnima načeloma, brez katerih ni mogoče misliti na trajno rešitev bližmjevzhodnega vprašanja. Gre za umik Izraela z ozemlja, ki ga je zasedel leta 1967 ter za priznanje zakonitih pravic palestinskega ljudstva. Jordanija dosledno spoštuje sklepe arabskega vrha iz Rabata, ki je priznal Organizaciji za osvoboditev Palestine pravico, da predstavlja vse palestinsko ljudstvo. Zato so v A-manu mnenja, da mora PLO biti prisotna na ženevski konferenci ter zastopati interese Palestincev. Da pa bi premostili zastoj, v katerem je trenutno vprašanje palestinskega predstavništva, so Jordanci pripravljeni proučiti možnost obnovitve ženevskih pogajanj tudi v odsotnosti PLO (vendar z njenim pristankom), če bi se države udeleženke predhodno domenile o povratku' Palestincev ter o njihovi pravici do samoodločbe in do lastne državne bor*be. Jordanija ne zahteva določitve točnega datuma za ponovno sklicanje ženevske konference, saj je mnogo bolj pomembno, da se rešijo nekatera ključna vprašanja kot pa goli proceduralni problem. Danes bo Vanče odpotoval v Saudsko Arabijo, kamor bo prispel le nekaj minut p odhodu predsednika italijanske vlade Andreottija. Že zdaj pa se ve, da so v Saudski Arabiji naklonjeni Sadatovemu predlogu glede sestanka zunanjih ministrov držav, ki so zapletene v bližnjevzhodni spor, ob robu prihodnjega zasedanja generalne skupščine OZN. To srečanje naj bi bilo prvi korak k obnovitvi ženevske mirovne konference. Stališča Saudske Arabije, ki ima v a-rabskem svetu zelo vidno vlogo, nikakor no gre podcenjevati, (if) Na Cipru narašča napetost NIKOZIJA - Vodja ciprskih Turkov Rauf Denktaš je včeraj i-zjavil, da se bodo odnosi med grško in turško skupnostjo na otoku izredno zaostrili, če bodo naslednika nadškofa Makariosa i-menovali za predsednika. S svoje strani so grško - ciprski funkcionarji' poudarili, da bodo Makariosovega naslednika vsekakor imeli za predsednika vsega o-toka. • Nadaljujejo se priprave za po greb pokojnega ciprskega predsednika, ki bo v ponedeljek. Grško -ciprski voditelji še niso dosegli sporazuma o enotnem kandidatu za predsedstvo republike. Sedanji začasni predsednik Kiprianu ima, kaže, največie možnosti, da ga izvolijo za predsednika. SaHarelli (PSI) novi predsednik deželnega odbora Lacija RIM — Socialist Giulio Salta-relli je bil včeraj izvoljen za novega predsednika deželnega odbora Lacija po odstopu komunista Maurizia Ferrare. Za izvolitev Saltar-ellija so glasovali predstavniki KPI. PSI in PSDI. dva predstavnika PRI sta se vzdržala, proti pa so glasovali zastopniki KD, PLI in MSI. Kot je znano, predseduje deželnemu svetu Lacija demokristjan Ziantoni, ki je bil izvoljen tudi z glasovi levičarske večine na osnovi dogovora med strankami u-stavnega loka. Proti temu doyo-varu je včeraj javno protestiral demokrščanski poslanec Pezzati, !ki trdi, da je bil dogovor v nasprotju s sklepi zadnje seje vodstva KD. Peizzati namiguje, da ie lacijska KD morda dobila pooblastilo od političnega tajništva, kar pa bi bilo še huje ter bi metalo temno senco — 'pravi Pezzati — na politično linijo in strategijo stranke. iiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiifnifiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OD 27. AVGUSTA DALJE Avtonomni železničarji napovedujejo nove stavke Na vidiku težave v železniškem prometu - CGIL, CISL in UIL obsodile sklep avtonomnih sindikatov RIM — Od 27. avgusta dalje bodo avtonomni železničar spet skušali, kot so že storili lanske poletje, a vse načine ovirati železniški promet, kar bi utegnilo močno otežkočati povratek ljudi s počitnic. Na včerajšnjen, sestanku je namreč centralni komite FI SAFS — avtonomnega sindikata železničarjev — sklenil od omenjenega datuma obnoviti stavkovne akcije. Kot je povedal tajnik tega sindikata, ki je v stalni in astri polemiki z zveznimi sindikati CGIL, CISL ■ in UIL,' bo na programu vrsta razčlenjenih stavk za nedoločen čas, ki jih bodo napovedovali sproti. Jasno je, da bi prav taka metoda utegnila vnesti največ zmede v železniškem prometu. FISAFS je sicer napovedala že za konec julija sindikalno akcijo, ki je predvidevala polurno zamudo pri odhajanju vlakov ter nato 24-uroa vsedržavno stavko. To akcijo so takrat suspendirali, sedaj pa ni jasno, ali jo bodo obnovili po starem programu, ali se bodo odločili za nove oblike sindikalnega boja. Naj omenimo, da so sindikati železničarjev CGIL, CISJ, in UIL že v preteklih dneh po eni strani opozorili na številne nerešene probleme železničarjev, po drugi strani pa odločno obsodili Vsiljevanje avtonomnih sindikatov, katerih akcija prizadeva predvsem nižje sloje prebivalstva. TEHERAN — Predsednik iranske vlade Abas Hovejda je odstopil skupaj s svojo vlado. V pismu, ki ga je napisal šahu Pahlaviju, pravi Hovejda, da ga je sam šali prosil naj odstopi, da bi prevzel drugo nalogo. V Teheranu so mnenja, da je šah Pahlavi moral odsloviti svojega zvestega sodelav ca zaradi čedalje večjega nezado voljstva med ljudstvom ob nara ščajoči draginji. MOSKVA — Bolgarski predsednik in prvi tajnik bolgarske komunistične partije Živkov je prispel v Sovjetsko zvezo, kjer se bo, kot poroča TASS, spočil. TAIF — Prvi pogovori predsednika vlade Andreottija in zunanjega ministra Forlanija v Saudski Arabiji so bili, če lahko sodimo po uradnih izjavah, zelo pozitivni. Na politični ravni obstajajo namreč vsi pogoji za hiter razvoj italijanskega izvoza ter za prisotnost italijanske industrije v Saudski Arabiji. Arabski voditelji so potrdili Andreottiju, da bo državno podjetje za električno ener-rigo podpisalo z ENEL pogodbo, o kateri se pogajajo že od marca, za izgradnjo vrste električnih central. Italija je ena od držav, ki ji je Saudska Arabija politično najbolj naklonjena, tudi zato. ker je med prvimi podprla arabske zahteve po umiku Izraela z zasedenih arabskih ozemelj ter po priznanju pravic Palestincev do lastne zemlje. Podpredsednik vlade in prestolonaslednik Fahd. ki se je danes zjutraj pogovarjal z Andreottijem ter sam kralj Kaled sta poudarila saudsko navezanost na Italijo. Andreotti in Fahd sta obravnavala vprašanja gospodarskega sodelovanja, medtem ko je zunanji minister Forlani razpravljal s šefom saudske diplomacije Al Feisalom o mednarodnih vprašanjih, predvsem o bližnjevzhodni krizi ter o položaju v jugovzhodni Afriki. Na gospodarskem področju ic odprtili mnogo vDrašanj, vendar se bodo dokončn-; o njm Dogovorili predstavniki raznih podjetij, ki so zainteresirana za sodelovanje s Saudsko Arabija. Saudsko tržišče je zelo odprto, na njem pa imajo levji delež Američani, Japonci in Nemci. Italija ie trenutno na petem mestu gleda na izvoz, ki je leta 1976 dosegel 555 milijard, kar pa pomeni UtlO-odstotno zvišanje glede na leta pred petrolejsko krizo. Istočasna pa se je povečal tudi italijanski uvoz petroleja, ki je leta 1976 dosegel 30 milijonov ton, kar je pripeljalo na 1.509 milijard italijanski primanjkljaj V trgovinski izmenjavi s Saudsko Arabijo. Andreotti in Forlani skušata doseči. da bi se italijanska podjetja vključila v dela, ki jih predvideva razvojni načrt za pet let je 1976-1980 in za katerega je saudska vlada določila 143 milijard do-larjev. polovica od katerih ie namenjena nakupu dobrin v tujini, še zlasti infrastruktur in industrijske tehnologije. Saudska Arabija v bistvu razpolaga samo s petrolejem, ki ji trenutno zagotavlja 30 milijard dolarjev letno. v načrtu pa je tudi razvoj kmetijstva, kjer je to mogoče, .er izkoriščanje ležišč urana, zlata, bakra in loslatov ter izgradila nekaterih industrij. Italijanska industrija ima možnost, da si zagotovi velika naročila. Omei Hi smo že primer ENEL. obstaja ua možnost vojaških dobav, urej-vsem helikopterjev, izgradnje železnic in cest ter naftovodov. Drugi cilj .K’ doseči, da Saudska Arabija .naloži del svojega pribitka v plačilni bilanci, ki znaša 25 milijard dolarjev ■ letno, ki jih trenutno nalagajo Dredvsem v ameriške banke, tudi v Italijo. Ameriška in .Saudska vlada naj bi pred kralkim podpisali sporazum, po katerem naj bi se Arabija obvezala, da naloži 87 odstotkov gotovine v ZDA in 50 odstotkov pribitka v svoji plačilni bilanci. Obisk Andreottija in Forlanija se bo zaključil v teku današnjega dne. (ifj TRŽAŠKI DNEVNIK 7. avgusta 1977 ZASKRBLJUJOČI PODATKI STATISTIČNIH URADOV TRST SE STARA IN NJEGOVO PREBIVALSTVO VIDNO UPADA Nad 205 tisoč ljudi od 297.440 ni pogodbeno zaposlenih - Stalno narašča število upokojencev ljudske stanovanjske gradnje in se veda za industrijske in druge objekte, ki bi prispevali k dvigu proizvodnih dejavnosti ter s tem k gospodarskemu in demografskemu razcvetu mesta. Takšna opravičila ne omamijo danes več nikogar, ko pa je jasno razvidno, kako je šla vsa ta leta gradbena špekulacija. Za razne stanovanjske konglomerate je bilo prostora dovolj in še preveč, medtem ko se je mestno središče neizprosno praznilo. Ravno tako so bile gospodarske dejavnosti izpo stavljene manevrom tistih, ki bi radi ohranili Trst kot nekakšno u-radniško mesto in s tem zavarovali interese določenih nazadnjaških kro gov. Z rešitvijo mejnega vprašanja med Italijo in Jugoslavijo ter s podpisom sporazumov, ki zadevajo tudi reševanje gospodarskih in druž benih vprašanj Trsta, med katerimi tudi tako pričakovano reševanje slovenskega narodnostnega vprašanja, se končno odpirajo nove perspektive. V tej perspektivi je treba torej Prav gotovo ni za nikogar skriv riost, da je Trst malone edino mesta, kjer število prebivalstva stalno upada. Prav tako velja Trst za mesto upokojencev. Kljub tem zna nim dejstvom, pred katerimi si pre-pogostokrat zakrivamo oči, pa nas vsakokrat znova pretresejo podatki. ki nam jih posredujejo statistični uradi. Tako nam pokrajinske statistike pravijo, da je bilo ob koncu julija leta 1971 v naši pokraiini točno 305.115 prebivalcev, medtem ko so jih v istem obdobju letos našte-lj 297.440. To pomeni, da se je v šest:h letih število prebivalstva v naših kraiih zmanjšalo za 7.675 enot. V tem obdobju, praktično ni b'lo priseljevanja. Ravno tako se je v tem obdobju zmanjšalo število rojstev in, kar je najbolj značilno, se je znatno povečala umrljivost. Kot primer lahko jemljemo podatke za mesec junij, iz katerih je razvidno, da se je rodilo 195 otrok, umrlo pa je kar 313 oseb. To se pravi, da gre za razliko 118 enot. Po drugi strani pa se stalno dviga poprečna starost prebivalstva. Iz podatkov raziskave, ki so jo leta 1971 izvedle tržaške ACLI, je razvidno, da je bilo v samem mestu na 272 tisoč prebivalcev kar 47 tisoč ljudi z nad 65 leti starosti. V lanskem letu pa naj bi to število narastlo na 55 tisoč, kar nomeni, da število narašča s poprečjem tisoč upokojencev letno. Za vso to ogromno množico seveda pri nas ni ustreznih struktur. Zanimivi so v tem pogledu podatki uprave glavne bolnišnice, ki pravijo, da je danes nad 50 odstotkov pacientov v bolnišnicah z nad 65 leti starosti. Od teh je prav gotovo od 10 do 12 odstotkov takih, pravi nad zomik tržaških združenih bolnišnic dr. Bevilaqua, ki ne potrebujejo zdravniške oskrbe. V bolnišnici so enostavno zaradi tega, ker zanje pač ni drugih možnosti. Dovolj zgovorni so tudi nodatki o zaposlenih. Od 297.440 ljudi, kolikor jih je do preteklega junija bilo uradno bivajočih v naši pokraiini, je le 91.372 zaposlenih in jih je za 1,8 odstotkov manj, kot so jiii našteli v istem obdobju lani. To konkretno pomeni, da je 205.708 ljudi, ki nimajo pogodbene zaposlitve (gospodinje, študentje in upokojenci). To znaša v odstotkih 72,5. Gre za nedvomno zaskrbljujoče podatke, s katerimi bo treba tako ali drugače delati račune, v prvi vrsti pa bodo morali delati račune vsi tisti, ki se že sedaj, v polnem poletnem počitniškem vzdušju pripravljajo na običajen trd predvolilni boj. Krivdo za sedanji položaj je najlažje zavračati na ponesrečeno geografsko lego Trsta, češ da nima primernega zalednega prostora za gledati tudi zaskrbljujoča vprašanja staranja in demografskega propadanja mesta. V Calanii ardirali mladega fašista V Catanii 30 včeraj aretirali mla dega tržaškega neofašista, člana zloglasne misovske mladinske organizacije, Fronte della gioventu, Livia Laia, proti kateremu je tržaški preiskovalni sodnik Coassin že pred časom podpisal zaporni nalog. Mladenič je namreč obtožen nedovoljene posesti orožja in streljanja rakete proti sedežima Proletarske enotnosti in KPI na Trgu Stare mitnice. Verjetno je prav on vodil skupinico mla dih tržaških fašistov, ki so 15. maja letos takoj po Almirantejevem sho du napadla sedeža strank. Lai jr se veda zbežal, a včeraj so ga aretirali v Catanii. ko je mazal zidove z grozilnimi napisi. TRETJA IN ZADNJA PREMIERA OPERETNE SEZONE Tudi letos navdušen sprejem Abrahamovega «Plesa v Savoyu» Domiselna režija in koreografija Gina Landija - Dirigent Tarnat? Breitner - Popoprana subretka Anika Felfoeldi in kol vedno zalmven Massimini V okviru letošnjega operetnega fe slivala v > .edališču Rosseiti je bila sinoči 1 j vrsti zadnja od treh1 premier s ponovitvijo lanske postavitve ■Abrahamove revijalne operete «Ples v Savoyu». Dejstvo, da je opereta te lani doživela sedem ai celo osem ■ponovitev, ni prav nič vplivalo na navdušen sprejem občinstva tudi sinoči, kar pač zgovorno potrjuje njeno privlačnost in ne nazadnje tudi imenitno i-oedbo za kar je treba pripisati zasli.go vsem, predvsem pa režiserju ’■ koreograju Ginu L audiju, daifes pr a j gotovo največjemu specialistu operetnega in revijalnega žanra v Italiji. Takoj za L audijem, a kot njegova stvaritev, očpa de velik delež uspeha na baletni zbor z nekatei ih.. mojstrsko izvedenimi koreografskimi zasnovami, v kostumih, ki jih je zasnoval Seba-stiano Soldati s prefinjeno fantazijo in vzoru skladnostjo tako s sceno Giannija V Ule kot z vsebinskim značajem dela. Glasbeno vodstvo je bilo tudi le tos v rokah madžarskega dirigenta iiMiiiiiiiiiiiliiifiiiiiiiiiuiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiriHirtiiiiiiiiiitiiiifiiiiiiifiiiiiliiiiiMiiiiiiBtiiifiiuiiiliiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu POMEMBNA POBUDA ZA SLOVENSKE OTROKE JUTRI ODPRTJE POLETNEGA CENTRA V DIJAŠKEM DOMU «S. KOSOVEL Center je namenjen vsem otrokom, ki potrebujejo družbo vrstnikov, odrasle, ki bi se jim posvetili, in prostor za tekanje in igranje Slovenci tržaške občine bomo letos imeli prvi poletni center za osnovnošolske otroke, vključeni pa so tudi otroci, ki gredo letos prvič v šolo. Umik centra je od 8.30 zjutraj do 16.30 popoldne, vendar lahko starši pripeljejo otroke tudi prej, če gredo zjutraj v službo. Otroci dobijo tudi dve malici in kosilo. Naša javnost na te pobude ni navajena. Otroci, ki gredo na počitnice, so bolj redki. Večina jih ostane doma in preživi tri mesece prostega časa kot ve in zna. Za mnoge otroke, zlasti v mestu, so počitnice čas osamljenosti in neizpolnjenih želj. Center je torej namenjen vsem otrokom, ki potrebujejo družbo vrstnikov, odrasle, ki bi se jim posvetili, prostor za tekanje in igranje. Otroci bodo imeli na voljo igrišče, travnik in dvorišče ter zaprte prostore v primeru slabega vremena. Animatorji, ki jih je sedem, so jim tudi pripravili vseh vrst materiala, s katerim je mogoče graditi, kar si V PRVIH SESTIH MESECIH Porast blagovnega prometa skozi tržaško pristanišče Še vedno največ ogljikovodikov,' večji promet s kontejnerji Nedavno smo pisali o težavah, ki jih ima tržaško pristanišče glede na previšek kave v skladiščih, sedaj pa lahko navajamo podatke o pristaniškem prometu v prvih šestih mesecih tega leta. V juniju je znašal celokupni promet tržaškega pristanišča 2.603.750 ton blaga (od teh izkrcanih 2.076.740 ton, vkrcanih pa 120.984 ton). V primerjavi z lanskoletnim junijem znaša porast prometa 465.699 ton (21 odst.). Če -sedaj pogledamo celotni promet prvih šestih mesecev ugotovimo, da je znašal 19.334.441 ton (17 mil. 797.810 ton izkrcanih, 1.536.631 ton pa vkrcanih). V primerjavi z enakim lanskoletnim obdobjem je znašal porast 3.329.323 ton (20,8%). Te številke nas bi lahko zavedle, če ne bi upoštevali, da od teh odpade 14.395.623 ton prometa z ogljikovodiki za naftovod Trst - Ingol-stadt. Promet prostega pristanišča pa je znašal 194.489 ton, kar znaša 31.094 ton več kot lani. Prav tako se je povečalo število kontejnerjev preko tržaškega pristanišča: 33.279 v prvih šestih mesecih, 10.970 kontejnerjev več kot v enakem obdobju lanskega leta. Kot vidimo, se promet tržaškega pristanišča veča, a bi bilo treba odpraviti še številne pomanjkljivosti, da bi lahko naša luka dosegla še boljše uspehe. Razveseljiv je podatek o povečanju kontejnerskega prometa (49,2 odst.), a je treba dodati, da zmogljivost pristanišča še ni povsem izkoriščena. Kontejnerizacija blagovnega prometa je šele v povojih, treba ji bo samo posvetiti večjo skrb, da nas ne bodo druga pristanišča prehitela. Za veliki šmaren praznik sardele na Nabrežju V o-ganizaciji avtonomne letovi-ščarske in turistične ustanove bo letos tretjič zapored, za veliki šmaren, v Trstu »Praznik sardele*. To bo lepa priložnost za tiste, ki nimajo priložnosti za dopust izven mesta, da se malo razvedrijo, saj se bodo v treh dneh (13., 14. in 15. avgusta) prepletale glasba, gledališke in žonglerske točke, ognjemeti itd. Seveda, na tržaškem nabrežju, kjer bo praznik, ne bo manjkalo vsakovrst- nih rib, posebno sardel in vina. Vsak večer bo na Trgu UnitA i grala godba na pihala »Verdi*, na valobranu starega pristanišča pa bodo ob 21. uri razsvetljevali nebo bengalski ognji. Na Trgu Cavana ->i bodo sledile prireditve kulturnega značaja: zadruga «11 Baraccone* bo u-prizorila Molierovo komedijo »Šola ženinov*, -žaški odrski umetniki bodo občinstvo zabavali v narečju, v ponedeljek pa bo nastop »Čarovniki in čarovnije*. _ Tržaško nabrežje po torej zaživelo kot " koli. Med plesi, pijačo, jedačo in kulturo bodo Tržačani preživeli tri sproščene in vesele dni. Polflni centri tržaške občine Jutri .e začne drugi ciklus poletnih centrov za otroke, ki jih organizira tržaška občina. Poleg centra za slovenske otroke v dijaškem domu «3. Kdsovel*, se bodo odprla vrata malčkom v Tor Cuchemi, v centru Serg:o Laghi in v Naselju sv. Sergija. Poletne centre bo obiskovalo 500 otrok. otroci želijo. Imeli bodo opeke, leš, blago, barve, orodje in čopiče, če pa si bodo želeli skupinskih iger, tudi teh ne bo manjkalo. Vendar je cilj centra predvsem ta, da se otroci naučijo sami izdelovati svojih i-grač, da se naučijo biti v družbi Hreko igranja. Prav tako bi radi o-troke peljali kdaj ven, da bi spoznali svoje okolje in ga znali bolje izkoristiti. Veliko važnost bodo tudi vsi polagali na to, da bodo otroci imeli od rasle na razpolago. Vemo, da se starši ne igrajo veliko s svojimi o-troki, prav tako je tudi v šoli, kjer igra nima veliko prostora. Otroci pa odrasle potrebujejo in center jim hoče dati tudi to: odrasle prijatelje. Vse, kar jih zanima, pa bodo starši lahko zvedeli v ponedeljek. Sicer pa so starši v centru priljubljeni gostje. Isto velja tudi za vse, ki jih delovanje centra zanima. Cilj te pobude je namreč tudi ta, da bi se delo in skrb za otroški prosti čas nadaljevala skozi celo leto. • Deželni urad za šolstvo sporoča, da se ni nihče javil na natečaju za pripravo zgodovinske knjige namenjene slovenskim šolam tržaške in gori-ške pokrajine. Zaradi tega so razpisali novi natečaj, ki zapade 30. novembra. Ustrezne informacije so na lazpolago pri deželnem uradu za šolstvo, Trg sv. Antona Novega 6, in pri šolskem skrbništvu ter na vseh ravnateljstvih slovenskih srednjih šol tržaške in goriške pokrajine. Uradi Glasbene matice bodo zaprti od 8. do 20. avgusta. Prepoved plovbe Tržaško pristaniško poveljstvo obvešča, da bo danes prepovedana plovba zaradi regate gliserjev «1. Trofeo Offshore - Gran Premio Se-renissima* na območju treh milj od tržaškega pristanišča. Vse ladje in plovila, ki bodo prihajala in odhajala iz Trsta, morajo dati prednost udeležencem regate. Tržaško dekle šejkova žena se mlado Jordaniji Lahko se dogodi, da dekle med počitnicami v do ušes zaljubi v mladega šejka; vendar to se dogaja večinoma ie v pravljicah. In pravljica se ponavadi konča s poroko dekleta s šejkom in z običajnim «živela sta dolgo in srečno življenje*. Vendar, kaj ima ves ta pravljični svet opraviti s tržaško kroniko? Res je sicer, da premorejo mlade šejke doslej samo na Bližnjem Vzhodu, vendar Tržačani lahko zmoremo mlado dekle, ki si privošči počitnice v Jordaniji. In to je bil prav primer naše meščanke Alessandre Vianello. Vianellova je odšla v Jordanijo, spoznala šejka, v našem primeru 31-letnega Munirja Rihanija in se. jasno, z njim poročila. Pred nekaj dnevi se je z možem vrnila iz Jordanije in je, kot se šejkovi ženi spodobi, poskrbela za skromno zasebno zdravje: drevi bosta šejk in nevesta priredila v hotelu F,xcelsior svatovsko večerjo, na katero sta povabila . . .256 gostov. Na zdravje' S P DT prireja za veliki šmaren. 14. in 15. avgusta, dvodnevni avtobus-' ni izlet v Logarsko dolino z možnostjo vzponov na vrhove Kamniških Alp. Vpisovanuje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20. . a masa Breitner ja, sicer stalnega dirigenta opere v Pecsu. Ni sicer rečeno, da more samo dirigent iste narodrosli kot avtor glasbe, v tem primeru Paul Abraham, Madžar po rodu iz Apatina (v Jugoslaviji), najbolje interpretirati partituro, vendar je ren, da je Breitner dal celotni izvedbi na moč ustrezno barvitost in da se je pod njegovim vodstvom orkeste 1 zelo dobro znašel tako v spoprijemanju z revijalnimi ritmi alla Slan Ker.ton, kot z melodično briljantnostjo Abrahamove muzike. Breitnerjeva zasluga je nedvomno tudi v tem, da je celotna izvedba potekala v lepi skladnosti med orkestrom in odrom, to je s pevci in zborom pa seveda tud' z baletom. Kot pri vsaki opereti, eni bolj drugi manj, je seveda tudi vsebina «Ple-sa v Savoyu» enostavna, da ne. rečemo banalna, saj gre samo za skromen ljubezensko - pustolovski izlet markiza Aristide de Faublasa z lepo špansko plesalko Tangolito in za eksotični komični vložek s prebrisanim Turkom Mustafa Beyem, vse pa se — kot v vsaki opereti — konča s splošno spravo in v veselju, po zaslugi spretne Daisy Parker. Toda vsebina je pri opereti povsem postranska zadeva, glavno je, da zabava s svojo brezzahtevno toda prikupno muziko, s svojim scenskim spektaklom in s sposobnostjo nastopajočih, na katerih pevskih in su-bretskih vrlinah, vsaka opereta v veliki meri stoji ali pade. In *Ples v Savoyu» tudi po njihovi zaslugi stoji. In ker sta že avtor in dirigent Madžara, naj tudi med nastopajočimi omenimo najprej madžarsko subretko Aniko Felfoeldi. Bila je vražje razigrana in popoprana Daisy Parker, pa tudi glasovnih vrlin ji ni manjkalo. Antonio Beva-cqua (Aristide di Faublas) in Fio-rella P°diconi (Maddalena) sta nosila težo vokalnega dela, Anita Bar-tolucci je bila šarmantna španska plesalka Tangolita, Sandro Massimi-ni pa spet imel priložnost, da je v vlogi Mustafa Beya zabaval mlado in staro. Nastopili so še Riccardo Peroni. Gianfranco Saletta, Orazio Bobbio, Fulvia Gasser, ltala Brillanti, Gior-gio Valletta, Gabriele Villa in mali Slefano Cergol. Aplavzev ni manjkalo niti med samim izvajanjem in niti na koncu obeh dejanj. Največ in povsem zasluženo jih je požel baletni zbor predvsem za izvedbo španskea- in kabaretnega plesa, kakor tudi za orientalski inlermežzo, takoj za njim pa subretka Aniko Felfoeldi, pa seveda zopet vsestransko verzirani Massimini, pravimojster komičnih improvizacij, sivffSttHičha in glašob-no odlična sopranistka Pediconi, njen partner tenorist Bevacqua in Anita Bartolucci. j. k. Duo Šiškovič jutri v štivanski cerkvici Mojca in Črtomir šiškovič bosta nastopila jutri v štivanski cerkvici v okviru poletnih koncertov, ki jih prireja devinsko - nabrežinska avtonomna letoviščarska in turistična ustanova. Duo šiškovič bo na klavir in violino izvajal Babnikovo Sonato v F duru za violino in klavir, odlomek iz Bachove Sonate v b-mo-lu za violino, Beethovnovo Sonato št. 4 opus 23 v a molu za violino in klavir, dve študiji za violino in klavir skladatelja Dallapiccole in Scherzo — Tarantella opus 17 za violino in klavir Wieniawskega. Koncert se začne ob 21. uri. Vstop prost. Vanja in Lara Jogan, skupaj z mamo in očkom, z veseljem sporočata sorodnikom in prijateljem, da je prišel te dni v družino bratec MATIJA Kino Preiskovalci veseli nad uspehom akcije MIRAMARSKI PARK: «Luči in zvoki» Predstavi: ob 21.00: «Der Kaiser-traum von Miramar* (v nemščini); ob 22.15 «11 sogno imperiale di Mi-ramare* (v italijanščini). Prevoz z motornim čolnom od pomola Auda-ce do grljanskega portiča (ob 19.50 in 21.20). Po predstavi iz grljanskega portiča dva povratka. Ariston 21.30 «11 signore delle mo-sche». Režija Peter Brook. Fantastični film. Mignon 15.30 «La .furia del drago*. Bruce Lee. Barvni film. Nazionale 16.30 «Agente Meuwan». George Peppard. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Grattacielo 16.30 «Malizia». Laura An-tonelli, Alessandro Momo. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Fcnice 16.00 «La battaglia dTnghil-terra*. V. Johnson, F. Stafford. Barvni film. Eden 16.30—22.15 «La signora ha fatto il pieno*. Carmen Villani, Carlo Giuffre. Prepovedan mladini pod 14 letom. Barvni film. Ritz 15.30—22.15 «1 magnifici sette*. Yul Brinner, Steve McQuinn. Barvni film. Aurora Ciklus znanstvenofantastičnih filmov: 15.30 «L'uomo che fuggl dal futuro*. Barvni film. Capitol 16.30 «Una donna chiamata Apache*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Moderno 16.00 «L’invasione dei ragni giganti*. Barvni film. Filodrammatico 16.00 «£>icarius». Prepovedan mladini pod 18. letom. Bar vni film. Ideale 15.00 «Dudu — il maggiolino a tutto gas*. Sal Borghese, Robert Mark. Barvni film. Inipero 16.00 «La pantera rosa*. Peter Sellers. Barvni film. Radio Zaprto zaradi počitnic. Vittorio Veneto 15.30 «La časa sulla collina di paglia*? Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Astra 16.00 «Sandokan — parte U.». Kabir Bedi, Carole Andre. Barvni film. USPEŠNA AKCIJA TRŽAŠKIH PREISKOVALCEV V pristanišču zaplenili avto z nad 27 kilogrami hašiša Aretirali so dva Libanonca ■ Mamilo verjetno namenjeno v Belgijo Trst postuja središče mednarodnega tihotapstva z mamili ti mamilom pri tržaški kvesturi, ki so prišli na kraj z dvema dresiranima psoma. In čez nekaj minut sta Pippo in Bucrom, tako je ime psom, zavohala' .amila v avtu. Agenti so se nemudoma lotili podrobne preiskave. Najprej so pognali motor avtomobila, utiševalna naprava izpušne cevi pa je ostal: nertavadno hladna, prav tako je ostala hladna ena izmed dve! izpušnih cevi. V priključeno izpušno cev so tako napravili luknjo in ko so potegnili iz nje sveder, je ta dišal po hašišu. Hitro so razstavili izpušno cev in v njej našli nad 27 kilogramov hašiša. Preiskovalci so se lotili iskanja lastnika avtomobila, ki sta bila, kot je bilo navedeno na seznamu jugoslovanske ladje, Libanonca. Agenti so postavili past kakih 400 m pred kopališčem Ausonia in avtu, ki so ga pustili medtem na pomolu, se je približal mož, ki pa se je hitro zavedel prisotnosti policistov in skušal zbežati. Po krajšem zasledovanju so ga na Nabrežju Ottaviano Augusto ujeli, kot so ujeli tudi njegovega pajdaša, ki se je hotel medtem približati cadillacu. Moža so kmalu nato identificirali za brata Yalil in Ghazi Tanios Samaha, libanonska državljana, ki pa že več let živita v Zahodni Evropi. Predvsem je 35-letni Ghazi zelo znan evropski policiji, saj je bil že večkrat vpleten v tihotapstvo z mamili in je bil zaradi tega že nekajkrat tudi obsojen. Libanonca sta prispela iz Bejruta na milansko letališče IJnate 2. avgusta in sta prišla v Trst verjetno v četrtek. Njun cilj je bila verjetno Belgija, kjer bi morala prodati mamila. Preiskovalci so tudi že ugotovili, da je Ghazi Tanios Samaha verjetno sodeloval tudi pri velikem tihotapstvu z ma mili, ki so ga pred dnevi odkrili švicarski preiskovalni organi. Tržaški preiskovalci so mnenja, da sta imela morda brata Samaha tudi v Trstu pajdaše, ki bi jima pomagali priti do meje, francoske ali švicarske, kjer bi mamila prodala «kurirjem», ki bi morali dragoceni tovor vtihotapiti na belgijski trg. Libanonca so seveda priprli in sta na razpolago sodnim o-blastem. Vse kaže, da jima bodo morda)že prihodnji teden sodili po hitrem postopku. OBVESTILO IZLETNIKOM V SOVJETSKO ZVEZO Vse izletnike, ki so se prijavili za izlet v Sovjetsko zvezo, prosimo, da do četrtka, 11. t.m., prinesejo osebno v potovalni urad AURORA 5 fotografij, ki so potrebne za sovjetski vizum. Primorski dnevnik OBVESTILO STARŠEM Jutri, 8. avgusta, ob 9. uri prične z delovanjem prvi slovenski poletni center za otroke v Slovenskem dijaškem domu «Sreeko Kosovel* v Trstu, Ul. Ginnastica 72, telefon 793-167. Dohod z avtobusom 25. Vpisovanje otrok se še ni zaključilo, kar pomeni, da je vpis možen tudi jutri, pred pričetkom delovanja centra. Svetoivanska konzulta in operaterji poletnega centra Razita obvestila Zgoniška občinska uprava obvešča, da bo sprejela v začasno službo od 5. septembra 77 dalje, za šolsko leto 77-78, vzgojiteljico v občinskem otroškem vrtcu. Zainteresirane morajo predložiti prošnjo na navadnem papirju na občinsko tajništvo do 12. ure, 17. avgusta 77. Podrobnejša pojasnila na tajništvu občine. Gledališča FESTIVAL OPERETE ROSSETU Danes, 7, avgusta, bo ob 18. ^ prva ponovitev Abrahamove opere* «BalIo al Savoy». Dirigent Tantf* Breitner. V glavnih vlogah nastopajo džarska subretka Anika Felfol® Sandro Massimini, Fiorella Pedico"1, Antonio Bevacqua, Anita BartoluCC1, Riccardo Peroni. Sodelovali bodo <* dalje Gianfranco Saletta, Orazio 8°“’ bio, Fulvia Gasser, ltala Brili®1"’ Giorgio VtHletta, Gabriele Villa Stefano Cergol. , Vstopnice so na razpolago pri osre" Hji blagajni, Pasaža Protti. AVTONOMNA LETOVIŠKA IN TURISTIČNA USTANOVA Ciklus potujočih nastopov * Molierovo komedijo ŠOLA ŽENINOV z igralci zadruge «IL BARACCONE* iz Rima. Drevi ob 21. uri BAZOVICA pri prvem kalu vstop prost V primeru slabega vremena h® v župnijski kinodvorani. Izleti Združenje Union priredi v nedell0' 14. t.m., izlet v Rovinj. Informac^ in prijave pri združenju Union, Vaklirivo 30, tel. 64459 vsak dan r zen ponedeljka od 17.30 do 19-3®’ V 83. letu starosti je preminil naš dragi PETER SANCIN Pogreb bo jutri, 8. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Skednju. Žalujoči: žena Marija, vnukinja Veselka in drugi sorodniki Trst, 7. avgusta 1977 Ghazi Tanios Samaha Yaiel Tanios Samaha Finančni stražniki so v sodelovanju s komisariatom javne varnosti tržaškega pristanišča in z oddelkom za boj proti mamilom pri tržaški kvesturi izvedli eno najpomembnejših akcij v borbi proti tihotapstvu z mamili v našem mestu. Kot je znano je postal Trst v zadnjih letih, predvsem zaradi svoje zemljepisne lege, eno od središč tihotapstva z mamili, ki prihajajo iz držav Bližnjega vzhoda in ki so namenjena predvsem v države zahodne Evrope. V avtomobilu, Cadillac libanonske registracije so namreč odkrili več kot 27 kilogramov hašiša v vrednosti nad 200 milijonov lir. Vse se je zgodilo v petek, > so varnostni organi poostrili nadzorstvo predvsem v novem pristanišču, saj so vedeli, da je v naše mesto pred dnevi priplula iz Libanona jugoslovanska kontejnerska/ ladja «Kristo Marinovič*. ki so jo začeli prav v petek raztovarjati. Finančni stražniki so skrbno pregledovali vse kontejnerje, v enem izmed katerih je bila Cadillac. Agentom se je avtomobil zdel takoj sumljiv, zato so poklicali izvedence oddelka za boj pro- Dne 5. avgusta nas je zapustila naša draga MARIJA MEM0N vd. DOLČIČ Pogreb bo jutri, 8. t. m., ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo: hči Ada z možem in otroki ter drugi sorodniki Trst, 7. avgusta 1977 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 38-006 j j - S»> • fjri jv/ ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ot> izgubi našega dragega FRANCA GREGORIJA Posebna zahvala župniku in znancem, darovalcem cvetja h1 vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Družina In sorodniki Padriče, 7. avgusta 1977 \ ZAHVALA Ob boleči, nenadomestljivi izgubi naše J0SIPINE SETTIM0 (SEDMAK) se iskreno zahvaljujemo župniku Kunčiču za toplo sočutje in opravljeni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, pevskemu zbori* Vesna, nosilcem in darovalcem cvetja ter vsem, ki so drago kojnico pospremili k večnemu počitku in vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin in sočustvovali z nami v grenkih trenutkih-Posebna zahvala Fanici in Albinu, ki sta nam bila požrtvovalno ob strani v .težki preizkušnji. Žalujoči družini Settimo in Ben® Sv. Križ, 7. avgusta 1977 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob težki izgubi naše drage ANTONIJE GLAVINA por. PAR0VEL se vsem prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala darovalcem cvetja, župniku in pevskem11 zboru ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin- Žalujoči: mož, sin in hči z družinam« Boršt, 7. avgusta 1977 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega SILVIJA C0L0MBINA se najtopleje zahvaljujemo Tržaškemu partizanskemu pevskem11 zboru, Lojzetu Abramu in Rudiju Žerjalu za poslovilne besede ter vsem, ki so pokojnika spremili k večnemu počitku. Družina Trst, 7. avgusta 1977 PnmorTfcI7inov"mk: lJtovanje naših malčkov v prelepem istrskem obmorskem kraju loči iz Gorile, iz Beneške Sloveni e, iz Krtke in iz Kanalske doline na Dočilnicalr v Savudriji V koloniji bodo do torka - Letos prvič na letovanju malčki iz Ukev Med počitnicami se rojevajo nova spoznanja in prijateljstva , t-relcpem istrskem obmorskem živJU ®avu‘-*riji je v teh dneh vse Ion”' na letovanju v počitniški ko utIJ1.je Približno tristo otrok, med erimi je tudi skupina nad petde-sji kalčkov z Goriške, iz Beneške enije ;z l^anaIške doline in za- Koroške, živžav na dvorišču, 'tanje po prozorni morski vodi, j-ofota. toznov ovrstne športne igre in družab hov'piee so glavne značilnosti nji-čji . brezskrbnih dvotedenskih po- toia 7^ kot PreJžnja leta, ptri-■w Zavod za počitniško letovanje ' ““čini Ljubljana Center. fe| 07 le na letovanju, ki se je za-to “H- julija in se bo zaključilo v otr ] avgusta, 21 šoloobveznih ško°i'z Dorice, H jih je iz Bene-Slovenije, 16 iz Kanalske doli-in (“ 5 iz Koroške. Več Korošcev, nii '.““F. 16. je bilo v koloniji v prejš-sj, J^ijski izmeni. Otroci iz Italije razdeljeni po spolu v dve skupi-kateri so si izbrali, kot je že dj ^C|bnalna praksa v kolonijah, tu-^.tnjeni: fantje so seveda «nogo-^ deklice pa so si nadele bolj erno ime «super rlfle«, kar jas (Tli , .azuje kako dekleta že v mla-“lili sledijo modi. Na naše mal-skrbn° pazijo vzgojiteljice Mirin Alma, za te ono pazijo vz; n;?' Alfreda, Marta 've koroške vrstnike pa skrbi haljica Matilda, toki krat sc prvič udeležujejo polet-iti ,.i? nagrada za požrtvovalnost med tast otroci iz Kanalske Počitnice v Savudriji so za š0]s,':aSrada z “jeKlrn iel°m 1“ predvsem prizna-v\,Za obiskovanje pošolskega pouka djjh“Venščini v Ukvah. Mnogi izmed Dr„.,s° prišli na letošnjih počitnicah Vpli,J v stik s širšo skupnostjo otrok, vjp 0 ie tudi takih, ki so letos pr-dep ,na morju. V začetku jim je to $0 0 nekoliko preglavic, nato pa Spto. poc^ veščo roko vzgojiteljic mFtom z vodo in sedaj že kar plava.io- To je bil zanje vselit, .r velik uspeh. Mnogi izmed njih sajJ0 tudi probleme z izražanjem, tdoK? “bvladajo slovenščine. Vendar jea, r“ v°' o in s prijateljskim vzdušij .ki se je ustvarilo med našimi tova V teb Prvih desetih dneh le-^a. je bil tudi ta problem pre- v>niški dan je v koloniji Sa-t>a ^J1 'izredno pester in razgiban, tv^ . ajanju, razgibalnih vajah, zaj-fo '“Pospravljanju postelj, krene-Se la,a'čki na plažo. Vse dopoldne objij p sončijo in igrajo ob "o o P'av tako j kopanju namenje- med drugim ogledali akva-^ktn °<;S tega pripravljajo razna *>ikj°v*nja v malem nogometu, od-Ogpj0' “amiznem tenisu, med dvema *Pr “■?' vsak dan ocenjujejo poli p tanje sob in jedilnic, priredi-kaži^.ko tudi že tekmovanje «Po-.,aj znaš* ter ustanovili foto- ^fski krožek. leb svojih dejavnostih Pilsl^Pajo v stik s svojimi vrst Pa, obarida, Idrije in Ljubija Pice y ' preživljajo svoje počit 1 avudriji. Iz teh vsakodnev Slovan čestita in želi PaVLU KRIŽMANČIČU in ZDENKI KAVČIČ slcf0 sr®če na novi življenj-Poti. nih stikov se rojevajo nova prijateljstva in nova spoznanja, tako da niso počitnice le čas oddiha, temveč so tudi lepa priložnost za vzgojo naše mladine. Uspelo praznovanje bazovskih 50-Ietnikov Preteklo soboto je bilo v Bazovici slavje — v vrtu Gospodarske zadruge so priredili družabno zabavo s plesom. V bistvu je šle za praznik, na kakršne smo predobro navajeni po naših vaseh. Po nečem pa se je vendarle razlikoval. Priredili so ga namreč bazovski petdesetletniki, da bi na ta način skupno proslavili svoje jubileje. Po praznovanju v krogu svojih družin so se torej zbrali, da bi tudi skupno, v prijetni družbi, ob prijetni glasbi in ob dobri kapljici pregledali dolgo prehojeno pot in nemara skovali še kakšen načrt za prihodnost. Posebej se ie njihov spomin -zaustavil ob težkih, a junaških letih narodnoosvobodilnega boja, ki so se ga vsi udeležili, ki pa ga žal vsi niso preživeli. Spominu teh. kakor tudi drugih padlih vaščanov, so se jubilanti poklonili s položitvijo venca pred vaški spomenik. Priložnostni nagovor je ob tem imel petdesetletnik Ivan Mirko Križmančič, ki je med drugim tudi predlagal, da bi se način skupinskega obhajanja okroglih jubilejev nadaljeval in prešel v tradicijo. Žal praznovanje s plesom ni do-vsem uspelo, ker je muhasto vreme vtaknilo svoje prste vmes. Zato pa bodo praznik ponovili danes. Deželna nakazila zavodu «Rittm«yer» Deželna uprava bo nakazala tržaškemu zavodu za slepce «Rittmeyer» 125 milijonov lir kot podporo za kritje stroškov tekočega poslovnega leta. Ta ukrep je pred dnevi odobril deželni odbor na predlog odbornika Mizzaua. V obdobj'u od leta 1976 do vključno 1979 bo dežela nakazala omenjenemu zavodu pol milijarde lir, ki jo bodo izplačevali v letnih obrokih. Nakazilo za leto 1976 so že porabili, sedanji znesek j za zavod nadvse dobrodošel, zaradi finančne stiske v sateri se nahaja. Rosani in Duškotu Kovaču se je rodil drugorojenček SAMO Pevski zbor Vesna iskreno čestita staršem, malemu Samu pa želi veliko sreče. Pozdrav s počitnic v Savudriji SPOMINI DOLGOLETNE PISMONOŠE ZA PROSEK IN KONTOVEL V soncu, burjl ali snegu je poštarka Milka vedno čakala na vlak, ki je prinašal pošto Sedaj že 91-letna Milka Ostrouška vd. Puntar je opravljala ta poklic od leta 1927 do leta 1957 V sedanjem modernem času, ko zahteva razvoj vedno večjo delitev dela in specializacijo, izumirajo mnogi poklici, za katere so nekdaj menili, da so nenadomestljivi, drugi pa doživljajo večje ali manjše spremembe. Med poklici, ki so se še do danes ohranili in ki jim ne vidimo konca, spada gotovo poklic poštarja. Zaradi neusahljivih človekovih želja po informiranosti, dopisovanju in medsebojnem zbliževanju poklic pismonoše ni izumrl, je pa v teku let do živel določene spremembo. O tem, kakšno je pred leti izglodalo delo ooštarja, smo povprašali Milko Ostrouško vd. Puntar s Proseka. Gospa Milka je :: 91 leti ena izmed najstarejših vaščank in naša čvrsta korenina. Na vprašanje je rada in zgovorno odgovarjala. Povedala je, da je postala pošta V PRIREDBI MLADINE bo danes, 7., in jutri, 8. avgusta TRADICIONALNA SAGRA V PREBENEGU DANES, 7. avgusta: JUTRI, 8. avgusta: ob 15.00 — Otvoritev kioskov ob 18.00 — Nastop godbe iz Brega in Tržaškega narodnega ansambla ob 15.00 — Otvoritev kioskov ob 15.00 — Otvoriev kioskov ob 20.30 - ELES Igral bo ansambel «SUPERGROUP» Deloval bo dobro založen kiosk s pijačami, domačim vinom in specialitetami na žaru gaziti po snegu, ki ji je segal do kolen, ali pa se je opotekala na poledeneli poti, vsakič je bila ob petih vedno tpčna na postaji,^ Vlak je imel ob hudem vremenu tudi večurno zamudo, gospa Milka pa ga je morala takrat potrpežljivo čakati. Na železniško postajo je hodil- vedno sama, le čnkrat na mesec so jo spremljali karabinjerji. Bilo je v dneh, ko : o po pošti pošiljali plače in upokojencem pokojnine. Le takrat je imela «sprentstvffik \ Gospa Milka je raznašala pošto po Proseku in Kontovelu. Največ dela je imela, ko je raznašala, predvsem v čar j pred drugo svetovno vojno, pošto vojakom, ki jih je bilo na Proseku precej, ali pa, ko je morala nositi pakete in težke J zaboje. Tudi to je spadalo v njeno delo. Vaščani so razumeli težave svoje po-štarice in zato so jo ob trgatvi in ob Novem letu obdarovali, za kar jim je gospa Milka še danes hvaležna. ______________ _____________________________________ V zadnjih časih ji je olajšal de- ,M||iiiiiiii,ii,|,I,|IM|I||„,1,I,|,|I„|III|||1„,|„1„I|||,I,,,,,,,„,lll|,l„,l|l,)lin,lll|llimi|lll„|l|„l|„imil|||„ll||llllllll„„l,ll|lllllltllllllllllllU,llllullllllllllllllllllllmllllllMlljllllll||l|||||||||||||||n 50-LETNIKI iz BAZOVICE ZARADI SLABEGA VREMENA PONOVIJO danes, 7. avgusta LJUDSKO ŽABA VO S PLESOM PRIREDITEV BO NA ZADRUŽNEM VRTU GOSPODARSKE ZADRUGE V BAZOVICI Ples bo na obširni in privlačni ploščadi ■ Danes bo igral ansambel «LOJZETA FURLANA« Dobrodošli bodo postreženi z jedmi na žaru in pristno kapljico Vljudno vas vabijo 50-)etuiki rica točno pred petdesetimi leti in je to delo opravljala do upokojitve leta 1957. Vsak dan poleti in pozimi, je morala vstajati zgodaj zjutraj, tako da je bila ob peti uri že na proseški železniški postaji, kamor je vlak iz Trsta pripeljal pošto. Na železniško postajo je hodila ob kateremkoli vremenu, tudi ob takratnih ostrih zimah, ko je burja pihala neprekinjeno po ostr dni zaporedoma, in tudi v dneh, ko je kazal termometer —17 stopinj. Tudi če je morala ^-4 A.** a“*s. NEDELJA, 7. avgusta 8onc KAJETAN 20,2g riiide ob 5.55 in zatone ob ha v dolžina dneva 14.31 — Lu-jU( . “ °b 00.32 in zatone ob 14.28. ri' TONEDELJEK, 8. avgusta v MIRAN •Nic „• v »tar,-- ra^: Najvišja temperatura 28,8 ! najnižja 19,2, ob 13. uri *ht4ije “l5uije, zračni tlak 1015 mb ’. vlaga 42 - odstotna, nebo s6ye, ' Jasno, veter 17 km na uro l>0' teiK* morje rahlo razgiba- Peratura morja 23,4 stopinje. t)n°JSTVA' SMRTI IN poroke ?' točil*'' avKusta 1977 se v Trstu ' “Sei3 “°ben otrok, umrlo pa je SO: 78-letni Antonio Cia-To- Antonio Macor, 81-— Renzi, 63-letni Co-Verrone, 66-letni Giuseppe ^“a in 83-letna Marija Me- Včeraj-danes in uradnica Iris Cok. šofer Lucia-no Stepancich in prodajalka Marina Baroni. le'.“a Enima Ceppi por. toij V/z-letni Antonio Macor 2%ilg tocardo Renzi, 63-letni Ni: uradnik Giovanni Vio in a Oceana de Minelli urad Ov/5 Bolčič. WLlCl: H N G( Nih0rla tovjp 0 in uradnica Vera Vida togovec Aldo Olivieri in a Liana Ferrari, uradnik j-j.-r—j Žilo in gospodinja Te ;n Orta, uradnik Renato Sco- SEIKO it) 2te??et|j'v° velika izbira UR -AT NINE ZLATO 18/7508« servis SEIKO z to»t _ 111 Ustom. Orani,, in /latama UURENTI Jrieste Lar go Sautorio 4 Roberto Oblak in otroška vrtnarica Ardca Nemelli. tiskar MaurizioBeL lezza in frizerka Mara Gastellani, upokojenec Albino Bellich in gospo dinja Maria Mirošie, prodajalec Diego Dalberto in uradnica Raf faella Trani, agent javne varnosti Leonardo Orsini in gospodinja Gra ziella Marini, delavec Micheie Gaz-zillo in uradnica Luisa Vok, geometer Sergio Rabar in uradnica Loana Mocnich, uradnik Fulvio Bo-niello in uradnica Isabella Carlet-ti, .varilec Alberto Guitto in gospo dinja Maksuma Avdicevic, prista niščmk Luciano Siccardi in • Ana Zakinia, častniški pripravnik trgovske mornarice Diego Rugo in gospodinja Emanuela Badio. uradnik Franeesco Ruffo in uradnica Ga-briella Minca, pristaniščnik Claudio De Monte in prodajalka Carla Bos. mehanik Walter Milcenich in otro ška negovalka Serena Carpnni. u-radnik Luciano Braschi in učitelji* ca Concetta Formi ca,' inženir Be-niamino Degli Uberti in uradnica Neva Palamari. karabinjer Ciro De Riso in gospodinja Rosa Manire, opremljevalec stanovanj Pierluigi Mačehi in uradnica Lpria Antonaz. delavec Lucio Giugovaz in urad niča Mariagrazia Grieco, strugar Mirjan Kostuma in farmacevtka Milena Puntar, železničar Gian franco Pipolo in uradnica Mariuc cia Pagan. uradnik Emilio Ressa ni in delavka Soma Morgan, mc-[hanik Valmi Coren in fotografka Barbara Pinte, uradnik Manjio Ra-I vašim in učiteljica Ester Zaranto-nello. delavec Silvio Santulin in uradnica Daniela Lueci, uradnik Giampaolo Ursini in uradnica Ar mida Ambrosi, natakar Sergio Gra-visi in prodajalka Aurora Cotta, študent Roberto Sumberaz Sotte in študentka Carolina Franza uradnik Vincenzo Asta in uradnica Marisa Tamaro, uradnik Filoteo D’Aurizio in uradnica Marisa Degano. uradnik Giuseppe Rodi in učiteljica Porzia Manzari, zidar Giuliano Rossi in uradnica Silvia Bandelli. trgovski potnik Fabio Tognoni in uradnica Raffaella Marotta, uradnik Vladimir Wilhelm in trgovka Licia Trobic, težak CarLo Del De gan in prodajalka Susanna Pisa-nelli, uradnik Mauro Moretti in u-radnica Marzia Menicagli. bolničar Italo Bombic in prodajalka Ivana Devide, uradnik Mariano Babuder DNEVNA SLUŽBA LEKARN (ud 8.30 do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14. nočna služba lekarn (od 20.30 dalje) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM >'n ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku, To velja za zavarovance INAM. INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Bol,junec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-114; Božje polje - Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. L O T E R 1 J A BARI 36 5 65 75 61 CAGLIARI 5 24 73 44 6 FIRENCE 66 23 3» 9 5 GENOVA 48 70 36 65 33 MILAN 80 36 35 88 59 NEAPELJ 84 35 72 21 1 PALERMO 85 73 58 11 65 RIM 76 86 6!) 42 71 TURIN 33 76 78 70 3 BENETKE 11 26 33 86 38 E NA L O TTO X 1 2 X 2 2 2 2 X 1 X2 KVOTE: 12 točk - 7.493.000: U točk — 222.300; 10 točk — 19.400 lir. lo komenski avtobus, ki je prinašal pošto kar na Prosek, kar ji je tudi dovoljevalo, da si je nekajkrat privoščila dopust. Sedaj je gospa Milka še aktivna. Hodi v trgovino, mesnico, pomaga pri gospodinjstvu. V očeh vaščanov pa ostaja, kljub ugledni starosti, kot marljiva dolgoletna poštarica. Problemi gospodarstva na sestanku v Miljah V Miljah je bila 27. julija seja e-notnega odbora za obrambo gospodarstva, ki so se je udeležili predstavniki političnih, socialnih, sindikalnih skupin ter predstavniki podjetij. Župan Bordon je orisal pobude, ki jih misli sprejeti občinska u-prava. da bi temeljito preučila milj-sko gospodarstvo. Tako je župan predlagal, da bi jeseni organizirali gospodarsko konferenco, na kateri bi preučili kakšne perspektive razvoja imajo že obstoječi gospodarski Objekti in kakšne objekte bi se dalo še ustanoviti za splošen dvig gospodarstva*. Mnenja in predlogi, ki bi izšli iz te konference bi bili nato spomladi drugega leta pred met javne razprave. Po županovem posegu je prevzeli besedo odbornik Apostoli, ki je poročal o zakonu o mladinski brezposelnosti. Dejal je, da zakon ne bo rešil vseh problemov mladinske brezposelnosti, je pa korak, ki bo v veliki meri pripomogel mla dincu, da se zaposli. Občinska u prava bo poslala v ta namen mla dincem pisma, s katerimi jih bo obvestila o možnostih zaposlitve. V Križu zadnje slovo od Josipinc Sedmakove V sredo, 31.' t. m., je velika množica Križanov {»spremila k zadnjemu počitku pokojno Josipino Vergi-nello por. Sedmak. Pokojnica se je rodila v Gabrovcu leta 1911, poroč la pa se je s Križanom Josipom Sedmakom. in je bila v naši vasi, žara di svojega odprtega značaja in dobrega srca, zelo priljubljena. Mnogi Križani se dobro spominjajo kako jili je pokojna Josipina, Popka po domače, vljudno sprejemala v zdravniško ambulanto svojega svaka dr. Frančka. Kljub dolgi in mučni bolezni se je vedno rada pogo varjala z bolniki in sosedi, med katerimi je bila posebno priljubljena. Draga Pepka, ohranili te bomo v najlepšem spominu kot zgledno slovensko mater, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. Albin ANGELA GEC roj. UDOVIČ se zahvaljuje odboru bivših aktivistov za čestitke ob svojem rojstnem dnevu. niiuiiiiiiiiiiHMiMiiiiiliiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiii Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V SAMATORCI Ob 9. obletnici smrti očeta darujeta Marija in Nini 5.000 lir. * « * Namesto cvetja na grob Antonije Parovel, daruje družina Lindi (Bolj unec) 5.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Jožefe Sedmak (Settimo) darujeta Mjfa in Nello Zuliani KJ.OOO lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V počastitev spomina Antonije Pa-rovel darujejo žene iz Boršta in Za-brežca 16.000 lir za Skupnost Družina Opčine in 16.-000 lir za PD Slovenec iz Boršta. Namesto cvetja na grob Marije Stare darujeta Avguština in Ludvik Švab 5.000 lir za Dijaško matico. Za TPPZ darujeta podporna člana Mario Švara (Domio) 5.000 lir in Aldo Babič (Gropada) 5.000 lir. V spomin na Franca Grgiča daruje Romano z družino (Padriče 50) 5.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na bratranca LjubOta daruje Anton Marc (Bazovica) 5.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Franca Grgiča daruje družina De Giorgi (Padriče 130) 5.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V počastitev spomina Antonije Parovel darujeta Mirko in Ilde iz Boršta 5.000 lir za Skupnost Družina Opčine. SPD Tabor Opčihe prispeva 1.300 din za obnovo Beneške Slovenije. V spomin na Silvija Kolombina darujeta Tina in Ivan Salvi 5.000 lir za TPPZ. V spomin na Silvija Colombina daruie Anita Redo Mora 5.000 lir za TPPZ. Ob 9. obletnici smrti očeta daru jeta Marija in Nini 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu., Namesto cvetja na grob brata Leopolda darujeta Karlo in Angela Gec 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na dragega očeta in mamo Janka in Natalijo ^Furlan ter sestro Vido Furlan iz Šempolaja daruje Jel^n Furlan - Rosbaud 25 tisoč lir za Dijaško matico. V spomin na Alojzijo Verdnik da ruje brat 50.000 lir za Dijaški dom. Namesto cvetja na grob Jožefe Sedmak (Settimo) daruje Frančiška Pahor 10.0(K) lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Silvija Kolombina daruje Niko Škamperle 3.000 lir za "PD Škamperle. V spomin na Franca Grgiča darujejo sestrične in bratranci 15.000 lir za Dijaško matico in 15.000 lir za zavod za slepe Rittmeyer. V počastitev spomina Franca Grgiča darujeta Darko in Silvestra 5 tisoč lir za zavod za slepe Rittme-yer. Ob 5. obletnici smrti nepozabnega moža in očeta Ljubota Križmančiča darujejo žena in hčeri 10.000 lir za šolo Primož Trubar v Bazovici. Ob .7. obletnici smrti Alojza Kai-ca daruje družina 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel in 5.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. OTVORITEV RO 1 SOBOTO Tudi letos bo na Opčinah tradicionalni kmečki tabor Na sporedu so razstave in okrogle mize, v večernih urah pa ples V soboto se bo na Opčinah začel tradicionalni kmečki tabor, ki bo tudi letos imel zelo bogat program. Zelo bogat bo tudi kulturni del programa, ker bodo v dvorani openske ga prosvetnega društva Tabor pri pravili veliko razstavo razglednic z naslovom ^Slovenski kraji v razglednici«. Razstavljenih bo nad tisoč sta rih razglednic iz Trsta, tržaške oko lice in vse Primorske in sicer iz do be na prelomu stoletja pa do konca druge svetovne vojne. Ob tej razšla vi pa bo tudi ožja razstava, ki bo prikazala najrazličnejše poštne dokumente in žige v dobi zavezniške vojaške uprave v naših krajih. Ma terial za to izredno bogato in vsekakor zanimivo razstavo je zbrala Mila Daneu - Perkova, ki je znana kot ena najbolj dejavnih in uspelih zbirateljic tovrstnega zgodovinskega materiala v Trstu. Kot druga posebnost iz kulturnega piograma sta na stopa godbe na pihala iz Brega ter zelo znane folklorne skupine Passian di Pralo, ki je nastala leta 1966 z namenom, da zbira :n ponovno oživ lja zelo bogato furlansko folkloro, katero je prikazala doslej že na 350 nastopil v Italiji in tudi v tujini. V okvir kmečkega tabora spadata tudi dve okrogli mizi. V soboto ob 9.30 bo okrogla miza obravnavala temo »Kmetijsko zadružništvo in vključevanje handikapiranih v kme tijske dejavnost*. Uvrtdno preda vanje k tej okrogli mizi bo imel dr. Pavel Fonda. Naslednjega dne, v nedeljo, prav tako ob 9.30, bo druga okrogla miza z naslovom »Kmetijsko zadružništvo in prosta indu strijska cona«. Vse dni festivala bo za zabavo in ples igral ansambel »The Lords«. Na letošnjem kmečkem taboru bo razstavil svoje grafike, risbe in olja italijanski slikar Mario Viterbi iz Turina, ki bo kot hudo prizadet od mišične distrofije dal na ogled svoja dela. da bi morebitni izkupi ček namenil domu handikapiranih, ki ga sedaj gradijo na Opčinah. žalje, dragi Tončki pa naj bo lahka domača zemlja. Vaščan V poiifdHjfk so pokopali Tončko Glavino-Parov«! V ponedeljek, 1. avgusta, so Bor štani pospremili k večnemu počitku Antonijo Glavino por. Parovel. Tončka je bila skrbna in pridna gospodinja, zgledna in vzorna družinska mati ter ljubeča nona. V vasi je bila priljubljena, saj sta ji bila v vsakem primeru laž in obrekovanje tuja. Kot zavedna Slovenka je ljubila domače čtivo, doma so bili naročeni na naš dnevnik. V času vojne je izgubila brata, ki se je vključil v NOB, prav tako je bil v partizanskih vrstah tudi njen mož Ivan. Kako zelo je bila Tončka v vasi priljubljena, priča pogreb, na ka terem je bila vel ka množica, "udi domači pevski zbor ji je v cerkvi in na pokopališču zapel žalostinke. Njena smrt je zapustila veliko praznino v srcih moža Ivana, sina Brunota. hčerke Anamarije, vnukov in drugega sorodstva. Prizadetim izražajo vaščani globoko so- Usposobljenostni izpili za olroške bolničarke V otroški bolnišnici so izpostavljeni izidi usposooljenostnega izpita v šolskem letu 1976-77 za pomožne otroške bolničarke (sanitaria ausi-liaria di viaiianric« d inlarzia) :n za pomočno osebje za otroško oskrbo (puericultrice). Izpit so uspešno o-pravile naslednje kandidatke: M. Beatrice Anselmi. Silva Antonucci, Mara Bertolo. Michela Bottegaro, Graziella Cal, Fatrizia Candelli, Fe-derica Caselli, Miriana Celigo.' Silvia Cogoi, Silva De Franceschi, Marina Duranti, Celsa Giacchetti, Ed-vige Gombači), M. Pia Gottardis, Renata Guerra, Patrizia Lisot, Ca-terina Lombardi, Mirella Lorenzut-ti. Giannina Madotto, Silvia Madrus-sani, Fulvia Marson, Patrizia Mene-gbin, Daniela Morgan, Rita Rech, Silvia Saccomano, Ada Schiulaz, Susanna Sergi, Natalina Stefani in Susanna Vouk. Komisiji za pomožne otroške bolničarke je predsedoval dr. Romano Sancin. Zaključni izpit za možnost izvajanja otroške oskrbe pa je z uspehom končalo 24 kandidatk: Patrizia Bercar, Anna Bortoluzzi, Mara Bul-lo, Daniela Calianno, Fabiana Caio, Brunella Cincopan. Daniela Costa Dragoni, Aurora Delbello, Gabriella Delbello, Annamaria Doz, Marina Drassich, Anna Ieric, Antonia Lip-polis, Graziella Lorenzi, Micheia Marson. Annamaria Medelin, Laura Norbedo, Gluliana Piazzola. Lores Posehero, M. Luisa Rosso, Annamaria Sandrin, Te resa Stefanutti in Rosanna Zorn. Mali oglasi /KUTE se poročiti? Informacije a-gencija «Conoscersi». Ul. Pelliccerie 6, Videm — odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 295923. PRODAM hišo z malo kmetijo. Modic, Mali otok št. 10 — Postojna. POPRAVIJAMO elektronske žepne računalnike in pisarniške stroje. EMMECI — Foro Ulpiano 2, tel. 823737, Trst. MOTOR KTM 125 v dobrem stanju prodam. Bogdan Budin, Salež 47. KUPUJEM sladki janež, rože. Brezar — Ul. S. Micheie 22 — tel. 796061. POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno menjavo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rade volje ustrežemo. Obrnite se na u-pravo hotela Bled. Via S. Croce in Gerusalemme 40. 00185 Rim telefon 06/777102. •CITROEN« — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov Ul. Riltmayer 4/a. Posebna ponudba do 20. avgusta! Največia izbira surove kave po ZNIŽANIH CENAH in IZREDEN POPUST 500 lir pri kilogramu za vse mešanice sveže pražene kave. V DEGUSTACIJI na Trgu Goldoni 10 kave po 180 lir. skodelica POSKUSITE POSEBNO MEŠANICO DEKOFEINIRANE KAVE DK 005 phancaUe, PRIMO ROVIS * R A 2 A R N A : UL PIGAFETTA 6/1 • Tel 820-747 - lndu*triiska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel. 29-210 DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - TEL 793-735 . 750-57* VELIKA RAZSTAVA POHIŠTVA Vse za sodobno opremo in stilno KVALIFICIRANO OSEBJE pohištvo • Izbrani artikli ZA SERVIS IN GARANCIJO UGODNE CENE! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah NOVA ČUDOVITA RAZSTAVA POHIŠTVA ZA KUHINJE PnmoiršHltaGvnlk GORIŠKI DNEVNIK 7. avgusta 1977 V GRADEŽU, LICNANU IN V GORAH JE ŠE PRECEJ PROSTIH MEST Turistični delavci niso zadovoljni letos je manj turistov kot v letu 1976 V letoviščih naše dežele pravijo, da bo letošnja turistična bera slaba - Gospodarska kriza prizadela predvsem Italijane - \l Gorici malo trgovin zaprtih zaradi počitnic Smo v konici poletnega turizma, večja podjetja v državi so zaprta, iz tujine prihajajo v Italijo množice motoriziranih turistov. Gostinski in turistični delavci pa tarnajo, da je letos v letoviščih manj turistov kot v prejšnjih letih. To kljub toliko o-pevanemu povečanju tujih turisto", ki se jim poč;tnic v Italiji izplačajo zaradi ugodne menjave med njihovim denarjem in italijansko liro. Zmanjšanje števila turistov v hotelih, penzionih in kampih pomen', da se je zmanjšalo število italijanskih turistov. Ti so bili namreč tradicionalni obiskovalci obmorskih letovišč v juliju in še posebej v avgustu, visoke hotelske cene pa so marsikoga prepričale, da je ostal doma. Številni prebivalci večjih mest so kupili v obmorskih letoviščih stanovanj’ in ko pridejo na počitnice, njih ne vpišejo med turiste. Seveda pa je tudi na turistično področje udarila gospodarska kriza. Dohodki ljudi so se zmanjšali, ker ni več polne zaposli tve, mladi so brez dela in zato še vedno bremenijo družinski proračun. Na drugi strani na so se precej dvignili stroški za hrano, oblačila, o-premo stanovanj, kurjavo, avtomobil in ljudje so se morali nečemu odpovedati. Poletnemu letovanju se niso odpovedali v celoti, vendarle so bili številni primorani skrajšati dneve dopusta na plaži ali v gorah. Vsa poročila, ki prihajajo iz turističnih krajev naše dežele, govore o krizi. Ta je sicer tudi v zvezi s povečano kapaciteto turističnih objektov. V Gradežu upajo, da bodo, čeprav ■ težavo, dosegli lanski nivo turistične prisotnosti. Lansko leto sic ni bilo ugodno tako zaradi gospodarske krize kot zaradi potresa, ki je prizadel Furlanijo. V Lignar.u pa menijo, da je kriza hujšega značaja. Največ turistov so zabeležili v letu 1973. Takrat so i-meli kar šest milijonov nočitev do mačih in tujih turistov. Že v naslednjem letu so jih imeli 300.000 manj, v letu 1975 pa se je število spet znižalo. Lani je tudi to furlansko letovišče čutilo posledice nezanimanja za našo deželo zaradi potresa in turističnih nočitev so zabeležili le nekaj več kot pet milijonov. To pomeni, da so v pičlih štirih letib izgubili kar milijon, ali približno šestino nočitev. Nič boljši niso letošnji podatki. Da ni Lignano natrpan, smo opazili pred nekaj dnevi, že v avgustu, ko smo v strogem mestnem središču tu pa tam našli parkirni prostor za avto. Pred leti pa je bilo skoro nemogoče v juliju ali v avgustu najti parkirišče za lastno vozilo. Gostilničar ji in hotelirji tudi tožijo, da se je precej zmanjšala izvenpenzionska poraba. Turistom ne gre, da bi trošili denar. To je zlast: prizadelo italijanske letoviščarje. Pred leti je po vprečni italijanski turist porabil kar trikrat toliko kot povprečni nemški turist v izvenoenzionskih storitvah. Danes pa ro je razmerje precej spremenilo, čeprav Nemci in drugi severnjaki kljub ugodni menjavi svoje valute ne porabijo preko mere. Žalostne vesti prihajajo tudi i goratih krajev videmske in pordenon-ske pokrajine. Penzionske cene so v teh krajih manjšo od onih v obmorskih letoviščih, v glavnem se gibljejo med sedmimi in dvanajstimi tisočaki. Kljub temu pa pravijo tam- kajšnji gostinci, da je manj turistov, zlasti še domačih. Smo sredi polne turistične sezone in tudi v Goric: opažamo znake manjšega zanimanja za počitn:ce. Prejšnja leta so bile številne trgovine v tem času zaprte, letos pa jih je veliko manj. Trgovci bodo najb"ž omejili počitnice samo na nekaj dni pred šmarnom in po njem. V sredo povratek otrok iz Savudrije Komisija za do"aščajočo mladino pri SKGZ sporoča, da se bodo otroci, ki so na letovanju v Savudriji, vrnili v sredo, 10. avgusta, med 12. in 12.30. Starši naj jih pričakajo na Travniku. SESTANEK JE BIL VČERAJ V GORICI STRANKE USTAVNEGA LOKA ZA NAROČILA LADJEDELNICI Odloženi sestanki sredinskih strank Demokristjani polemizirajo s socialisti Včeraj dopoldne so se na sedežu KD v Ul. Angiolina sestali zastopniki strank ustavnega loka, da bi preučili možnosti za skupni nastop vseh strank v Rimu, v iskanju rešitve za slab položaj v katerem se nahaja tržiška ladjedelnica. Prisotni so bili zastopniki KD, KPI, P§I, PSDI in PRI, up-avičeno so bili odsotni zastopniki SSk in PLI. Med prisotnimi sta bila tudi senator Bacicchi in poslanec M irocco. ki sta prisotne pobliže seznanila z rimskimi dogodki, ki so s tem v zvezi. Gre namreč za vprašanje naročil za tržiško ladjedelnico. Znano je, da nimajo tu naročil in da bodo čez nekaj mesece končali dela na zadnjih ladjah. Približno tisoč upokojenim in odslovljenim se bo morda pridružil - nekaj tisoč delavcev v začasni dopolnilni blagajni. Pred časom je bilo čuti vesti, da bo norveška vlado, naročila v tržiški ladjedelnici nekaj podmornic, pred nekaj tedni pa se je pričelo govo- IME TAKRATNEMU PROSVETNEMU DRUŠTVU JE BILO «GOZDIČ» Na Peči sta po vojni uspešno delovala tudi dramska družina in pevski zbor Pogovor s takratnim prosvetnim delavcem Ivanom Petejanom - Naslednik takratnega društva je danes p.d. «Vipava» • Konec meseca večja prireditev na Peči Konec meseca, komaj čez petnajst dni, bodo na Peči praznovali. Na svojem poletnem prazniku bodo otvorili razširjeno cementno ploščad, na kateri bodo nastopili mladi domači kotalkarji, člani pro svetnega društva »Vipava*, ki se že več časa pridno vadijo za ta nastop. Na Peči in tudi v bližnjih vaseh vlada za ta praznik veliko zanimanje. Prosvetno društvo «Vipava» je bilo ustanovljeno komaj pred letom m pol dni, po dolgoletnem kulturnem mrtvilu na tem področju in v njem so združeni domačini s Peči in iz Rupe. Ker je na tem področju po osvoboditvi že delo valo prosvetno društvo, smo se pozanimali kako je bilo takrat. Današnje prosvetno delovanje je nadaljevanje tradicije pečanskih ljudi, ki so se že pred 30 leti ukvarjali s kultumo-prosvetno dejavnostjo. V potrdilo tega nam ie dovolj, da prelistamo nekatere te- prepričali o verodostojnosti naših trditev. Peč in njena okolica imata torej že dolgoletno prosvetno tradicijo, ki je kulturno obogatila naše ljudi ter jih utrdila v narodnostni zavesti. Prosvetno društvo na Peči so namreč ustanovili že 3- januarja leta 1949. Ker vasico krasi zeleni gozdiček, so društvu dali ime «Pro-svetno društvo Gozdič*. V okviru delovanja takrat ustanovljenega društva se je razvila tudi dramska skupina, ki si je kot prvo delo zbrala Finžgarjevo dramo »Razva line življenja*. Dramska skupina je delovala približno 3 leta. nato je zaradi raz nih ovir prenehala z delom. Toda naši igralci niso pozabili tistih let, ko so prvič stopili na oder. »Dramo Razvaline življenja smo se učili kar dva meseca* pravi Ivan Petejan, sedanji predsednik PD »Vipava*, ki je že takrat aktivno, deloval v društvu; »glavni junak se je posluževal domačega nareč- dan.je tednike in se bomo takoj POSODOBITEV TELEFONSKIH ZVEZ Iz Gorice lahko neposredno telefoniramo v Avstrijo, Švico in Zapadno Nemčijo Do jeseni bodo uvedli neposredne telefonske zveze tudi z drugimi evropskimi državami V sredo, 3. t.m., je začela delovati v Gorici neposredna telefonska povezava z Avstrijo, Švico in Zvezno republiko Nemčijo. Zveze se bodo poleg turistov posluževali predvsem trgovci, ki imajo v gospodarstvu naše pokrajine pomembno vlogo. Neposredne telefonske zveze sicer precej časa o-bratujejo v pomembnejših turističnih centrih predvsem s severnoevropskimi deželami iz katerih ie največ gostov. Letos pa bodo predvidoma vzpostavili neposredno telefonsko povezavo še z Belgijo. Francijo, Anglijo, Grčijo in Švedsko, katerih poklicne številke so že navedene v novem telefonskem imeniku. Kako poklicati naročnika v eni izmed držav s katerimi so že odprli neposredno povezavo? Stvar je sila preprosta. Zavrtima poklicno številko države (navedene so na strani 11 in 12 novega te lefonskega imenika), potem pa še številko znanca ali prijatelja, ki ga želimo poklicati. Že precej časa pa obstaja neposredna zveza med Gorico in novogoriškim območjem, s katero so zadovoljni predvsem trgovci. Prav ti zahtevajo nadaljnje izboljšanja teh povezav in nji hovo razširitev na celotno Jugo slavijo. Telefonska družba v Trstu je že poskrbela za razširitev prvotnega teritorija, na katerem je bila možna neposredna telefonska poveza va. Goriško pa je že večkrat zagotovilo, da bo skušalo v najkrajšem zadovoljiti te potrebe krajev-nega gospodarstva. Do sedaj pa smo zabeležili le nekaj srečanj med obmejnimi podjetji PTT. na kate rih so pregledali možnosti za izboljšanje in povečanje neposrednih Slovensko akademsko’ drnštvo SKAD - Gorica vabi na 8. počitniško-študijske dneve v Žabnicah od 13. do 15. avgusta 1977 Tema: GLEDALIŠČE, DRAMATIKA IN SLOVENSKA ZAMEJSKA STVARNOST Snidenje na goriškj železniški postaji v soboto, 13. t.m., ob 6.30. Odhod vlaka ob 6.53. V ponedeljek, 15. t.m., izlet na Koroško. povezav, v prvi vrsti s sosednjo Slovenijo. Vprašanje terja rešitev v najkrajšem času. saj so obstoječe telefonske zveze preobremenjene, tako da je ob določenih urah skoraj nemogoče dobiti naročnika, zlasti v bolj oddaljenih krajih Jugoslavije. Srebrna maša v Doberdobu Doberdobski župnik Anton Lazar bo danes obhajal srebrno mašo v svoji župniji. Slovesnost bo združena s praznikom vaške zavetnice Marije Snežne. Interpelacija svetovalcev PSI Zadeva «Valdadi£e» pred deželnim svetom Deželni svetovalci socialistične stranke Devetag. Zanfagnini in Man-zon so v petek 5. avgusta naslovili predsedniku deželnega sveta interpelacijo v zvezi t dejavnostio družbe Valdadige na področju Prevala v števerjanski občini ter v nekaterih bližnjih krajih. V interpelaciji so navedene raz lične nepravilnosti, ki so prišle na dan pri tej zadevi in o katerih smo v našem dnevniku že tudi obširno poročali. Svetovalci postavljajo vprašanje, če namerava deželni odbor brez zavlačevanja prekiniti dejavnost, ki omogoča da se področje, ki je bilo z velikimi finančnimi sredstvi iztrgano močvirju, ponovno spreminja v prvotno stanje. Svetovalci nadalje sprašujejo, če namerava deželni odbor raziskati morebitne nepravilnosti pri celotni zadevi ter krivce prijaviti pristojnim oblastem in končno če namerava urediti izkoriščanje kamnolomov in drugih nahajališč ob spoštovanju deželnega urbanističnega načrta ter ob spoštovanju svobodnih odločitev občin, konzorcijev in gorskih skupnosti. V interpelaciji socialistični svetovalci nadalje opozarjajo, da so tudi v drugih občinah vse pogostejši taki spreminjevalni posegi na teritoriju. kljub nasprotovanju krajevnega prebivalstva ter ob nemoči občin in drugih političnih skupnosti, da bi zaščitili osnovne pravice ob čanov. Ob koncu deželni svetovalci želijo vedeti za stališče neposredno zainteresiranih deželnih odbornikov, to je odbornika za kmetijstvo (ki je do zdaj previdno molčal), urbanistiko, zdravstvo in naravno okolje. Z interpelacijo, ki so jo predstavili deželni svetovalci socialistične stranke, je zadeva dobila širši politični pomen, s tem pa se je povečala možnost za hitrejšo in bolj pravično ureditev celotnega vprašanja. Ob tem pa je zanimivo zadržanje drugih političnih sil, ki so skušale spor, ki je nastal med družbo Valdadige in števerjansko občino, ki pa zadeva tudi druge krajevne u-prave. kar se da utesniti v krajevni okvir, iz takih ali drugačnih razlogov. Upati je zdaj, da bo interpelacija na hitro šla skozi birokratsko kolesje ueželne uprave! ja, čeprav mu to ni povsod dobro uspelo. Tudi glavna vloga je bila podana morda preveč deklamatorič-no. Bil je namreč prvi nastoo. Vsekakor so igralci dobro igrali. To pa ni bila zadnja igra naše dramske družine, bila je le orvi pogon, ki se je nadaljeval, škoda, le za 3 leta.* Že pred 30 leti so vaščani radi posegali po knjigah domače in tuje literature. V vasi je namreč takrat delovala dobro založena knji žnica. Največ dela je domači knjižničar imel seveda v zimskih mesecih, Ko bil pridelek pospravljen s polja in so zato imeli domačini več časa na razpolago. Ne kateri starejši vaščani se še radi spominjajo, kako so pozimi v topli kuhinji prebirali številna dela naših slovenskih pisateljev. Uspeh, ki ga je takrat zabeležila vaška knjižnica, bi narekoval, da bi tudi v dangjšnjih časih imeli v vasi podobno kulturno središče. Saj bi po knjigah ne do ' segali samo starejši, marveč tudi mlajši in to predvsem študirajoča mladina. Takrat se je razvil tudi mešani pevski zbor, lici ga je vodil profesor Emil Komel. Nastopal ie po vseh tedanjih ljudskih taborih. Leta 1952 so posneli tudi nekaj pesmi za koprski in tržaški radio, takrat je bil pevovodja Ivan Petejan. Prav v teh dneh je koprska radijska postaja oddajala pesmi, ki so jih takrat posneli. Škoda, da se je tudi zbor leta 1962 razpršil, saj se je ohranil pri življenju kar 13 let in kjerkoli je nastopil, je žel navdušeno hvalo poslušalcev željnih slovenske pesmi. Ivan Petejan nam ie nadalje dejal, da se je takratna mladina v večji meri zavzemala za razvoj kulturno-prosvetnega dela v vasi. Zato bi seda i kazalo poiskati take poti. ki bi v večji meri pritegnile mladino v društveno življenje. Ča si so se namreč spremenili, težnje tudi, želje današnje mlade generacije so brez dvoma drugačne od onih. ki so prevladovale v takratni dobi. To pa še ne pomeni, da mladi ljudje pasivno sprejemajo prosvetno dogajanje v vasi. marveč se vanj vključujejo z novimi in sebi primernimi idejami. Zavedati se namreč moramo, da bo v bodoče vse vaško delovanje slonelo na današnji mladini. Potrebno je zato, da mlad kader okrepi sedanje društveno sestavo ter prispeva k razvoju vasi same. A. P. riti, da bi lahko italijanska mornarica naročila v Tržiču svojo prvo nosilko helikopterjev. Delo na tej ladji bi zagotovilo zaposlitev v lad jedelnici za določen čas, vendarle so v Rimu mnenja o umestnosti naročila te ladje deljena. Nekateri namreč menijo, da je taka ladja ofenzivnega značaja, da ni v skladu z obrambnimi potrebami italijanske vojne mornarice, drugi pa, to še zlasti v vodstvu vojne mornarice, to zagovarjajo. Zastopniki strank bodo skušali najti v Rimu rešitev, ki bi zagotovila delo tržiški ladjedelnici. V -vezi s tem lahko omenimo še, da je demokristjanski poslanec Ma-rocco nastopil prejšnji teden v deseti komisij; poslanske zbornice. Govoril je o potrebi pomoči ribičem, o socialnovarstvenih vprašanjih mornarjev in ribičev, o večletnem načrtu za finansiranje pristanišč. Govoril pa je tudi o zaposlitvi v ladjedelnicah, zlasti še v tržiški in dejal, da je treba ladjo za prevažanje helikopterjev zgraditi v ladjedelnici Italcantieri v Tržiču V tukajšnjo politično kronika je treba zabeležiti tudi, da niso na pokrajinskem sestanku med KD, PSDI in PRI prejšnji večer preučili točk, ki so bile na dnevnem redu. Zaradi počitnic so sestanek odložili na konec avgusta. Beležimo še oster odgovor pokrajinskega tajništva KD na izjavo socialistične stranke o odgovornosti za razpust pokrajinskega in dveh občinskih svetov. Tajništvo KD trdi, da je hotelo sporazum z levico v vseh treh upravah predno je prišlo do njihovega razpusta, da pa se niso za sporazum zavzeli levičarji, zlasti še socialisti. Enakega mnenja pa očividno niso pristaši drugih strank, ki so se k besedi oglasili v zadnjem času. Niti socialisti, ki so sprožili tako oster odgovor krščanske demokracije, niti komunisti, ki so, kot poročamo na druge: i mestu, na ustanovnem sestanku nove sekcije v Gorici ugotovili, da je KD kriva za razpust teh treh uprav. Izšlo jc glasilo sindikata CISL V zadnji številk, glasila sindikata CISL «Lavoro isontino* je objavljena obširna fotografska dokumentacija člankov in komentarjev, ki so bili v tuka;šnjem listu objavljeni ob priliki pokrajinskega kongresa CISL, ki je bil " Gorici konec letošnjega maja. Med članki so objavljeni tudi oni, ki jih je ob tej priliki objavil «Primorski dnevnik*.- Tako bodo člani tega sindikata ..seznanjeni tudi z našim časopisom. Ureditev prostora za spomenik NOB " *■ .Akcija zbiranja sredstev za odkup zemljišča za spomenik padlim v NOB v Štandrežu se po prvotnem zastoju zdaj uspešno nadaljuje. Tako smo od koordinacijskega odbora izvedeli, da so do konca tega tedna že oddali polovico x razpoložljive površine. Zdaj so v koordinacijskem odboru že tudi začeli z razpravo, kakšen naj bo zunanji videz spomenika. Na petkovem odboru je prevladalo mnenje, da je treba dati največ poudarka žrtvam odpora, obenem pa naj bi se v primerni o-bliki spomnili tudi drugih žrtev vojne, še zlasti tistih vaščanov, ki so izgubili življenje ob letalskih napadih. Na petkovem sestanku so se tudi domenili, da bodo akcijo zbiranja sredstev razširili tudi med delavce v tovarnah na štandreškem področju ter med tiste rojake, ki žive po svetu. V torek, 23. t.m., je napovedana skupščina vaščanov ko bodo pregledali opravljeno delo ter se pomenili o nadaljnjih smernicah. Najbrž bo do takrat tudi že izdelan osnutek ureditve zemljišča. V tem tednu so v skiad prispevali: Poldo Makuc 10.000 lir. Ivan Nardin 10.000, Danilo Pavlin 10.000, Božidar Tabaj 15.000, NN 10.000, Alt Franco 10.000, Jožef Budal 20 tisoč, Tereza Brecelj 10.000. trgovina kmetijskih strojev Lutman 50 tisoč, Ladislav Mikluš' 50.000, Jože Cej 20.000, Slava Berdon in Anamarija Plet 30.000, Franc Nanut 30 tisoč, družina Beltram 30.000, Andrej Cotič 10.000, Mirko Škapin 10 iiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiifiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunuiiiiiiiifiii ... . & ISšž&iil Prejšnjo soboto je koordinacijski odb or za postavitev spomenika padlim v NOB, ob pomoči geometra Cvetka Nanuta, opravil potrebne meritve na prostoru, kjer bo stal spomenik. Za posnetek so poskrbeli člani foto o® seka pri prosvetnem društvu Oton Zupančič tisoč, Dario Hoetl 15.000, Ferdinand rok. Včeraj bi morali prekiniti d* Brajnik 15.000, Rudolf Brajnik 10 lo zaradi kolektivnega dopUS® tisoč, Mario Berdon 15.000, Danilo Marušič 100.000, Mirko Paškulin 50.000, (Lojze) Loj z ko Paškulin 50 tisoč, Rudi Nanut 150.000, Klavdij Osbat 15.000 in Meri Osbat 15.000. V PETEK ZVEČER V GORICI PLAMENI ZAJELI TOVORNJAKA NATOVORJENA S CELULOZO Vozili sta bili ustavljeni na dvorišču znanega podjetja La Goriziana - Hiter poseg gasilcev - Je bil ogenj podtaknjen ? Na dvorišču znanega goriškega avtoprevozniškega podjetja La Goriziana je v petek zvečer med 21. in 22. uro izbruhnil požar. Ogenj je zajel dva tovornjaka, ki sta bila naložena s celulozo iz medvoške Športno društvo »JUVENTINA* ŠTANDREŽ vabi na TRADICIONALNO SAGRO Danes ob 21.30 velika tombola nato ples z ansamblom THE LORDS. Jutri zvečer izvolitev lepotice Juventina 1977 nato ples z ansamblom FRATELLI FOLK 70 u I J HOTEL NOVA GORICA VABIMO VAS, DA PREŽIVITE DELČEK POČITNIC V PROSTORIH NAŠEGA HOTELSKO - REKREACIJSKEGA CENTRA, V KATEREM IMATE NA VOLJO: • moderno urejeno pivnico s točenim pivom, pizzerio, razsež-nim vrtom, plesno glasbo ter moderno urejenim baliniščem; • žar klub — tudi za individualno pripravo specialitet na žaru; • slaščičarno z bogatim izborom slaščic; • nočni bar z mednarodnim artističnim programom; • razstavno galerijo. Cene penziona so konkurenčne. V njih je zajeta brezplačna uporaba bazena, popust pri vstopnini v nočni bar ter razvedrilo ob plesni glasbi. VSE POTREBNE INFORMACIJE DOBITE V RECEPCIJI HOTELA ALI NA TELEFON ŠTEV. 23 812 - INT, 14. papirnice in bi morala tovor prepeljati v Rim. Le hitremu posegu skupine poriških gasilcev se ie treba zahvaliti, da požar ni zavzel širšega obsega. Zgorel je namreč le tovor na obeh tovornjakih, ki sta bila parkirana eden zraven drugega, medtem- ko se plameni niso razširili tudi na prikolici. Prav tako je gmotna škoda na obeh vozilih precej omejena. Tovor, ki je zgorel je bil vreden približno 10 milijonov lir. Vzroki požara še niso znani, vendar ne gre izključiti možnosti, da je bil o-genj podtaknjen. Poldni prazniki v Gorici in okolici Tudi ob koncu tega tedna imamo na Goriškem cel kup poletnih praznikov, ali kot jim po domače pravimo «šagre». Na našem področju velja največja pozornost prazniku športnega društva »Juventina*, ki se vrši na nogometnem igrišču v Štandrežu. Drevi, ob 21.30. bodo imeli na sporedu tombolo z bogatimi dobitki, zatem bo ples. Jutri zvečer pa izvolijo najlepšo mladenko, ki ji bodo nadeli naslov miss Juventina 1977. V dolini Korna pa se vrši »praznik prijateljstva*, ki ga prireja demokristjanska stranka. Razne prireditve so bile že v petek in sinoči (v petek je nastopil števerjanski zabavni ansambel »Lojze Hlede*), drevi pa imajo na sporedu nastop mehiške folklorne skupine, ki je te dni nastopala v okviru festivala »Evropa src* v naši deželi. Jutri zvečer pa bo razprava o mestu katoličanov v današnji družbi. Drugi prazniki so v raznih krajih Goriške, od Koprivnega, kjer je praznik komunističnega tiska, do Šlovrenca. kjer imajo športno ša-gro, pa do drugih krajev v spodnjem delu pokrajine. Tatovom ugaja tudi glasba Med 1.30 in 7. uro so tatovi vdrli v sedež radijske postaje Radio Gorizia I v števerjanu in odnesli nekaj aparatur, tako da so bili programi prekinjeni do 15. ure. škoda, ki so jo neznanci povzročili, je približno 2,000.000 lir. Tatvino je odkrilo dekle, ki je prišlo ob 7. uri na delo in je opazilo, da je ključavnica pokvarjena. Tudi letos v Bohinju seminar Mladinskega krožka Tudi letos bo Mladinski krožek iz Gorice priredil tradicionalni (šestič zapored) mladinski seminar v Bohinju, ki bo od četrtka, 8. septembra, do nedelje, 11. septembra 1977, v Mladinskem domu. Letošnji seminar bo namenjen posebno idejno -političnemu izobraževanju naših mladincev, ter splošnemu informiranju o naši manjšinski stvarnosti. Poleg tega organizator namerava poskrbeti tudi za rekreacijsko - športno u-dejstvovanje udeležencev. Naj pri ten še omenimo, da bo na seminarju sodeloval letos tudi novoustanovljeni filmski krožek iz Gorice s predvajanjem dveh novih jugoslovanskih filmov š puljskega filmskega festivala, ki se je ravnokar zaključil. Predvideva se, da se bo na seminarju vrtelo »Dokumentarec o Tit' * ter film «Hajka*, ki je nov način prikazanja partizanskega filma. t. Vsi tisti, ki se nameravajo udeležiti seminarja, se lahko vpišejo na sedežu 'Mladinskega krožka v- Gori-i ci (Dijaški dom), Ul. Montesanto 84 — tel. 83495 — pri Davidu Sošolu v jutranjih urah; ter na sedežu ZSŠDI (Ul. Malta 2 - Gorica tel. 2495). Vpisovanje se zaključi v soboto, 20. avgusta. Vse tiste, ki se nameravajo udeležiti letošnjega seminarja MK opozarjamo, da naj z vpisom pohitijo, ker je število omejeno, saj poleg goriških mladincev bodo letos prisotni tudi mladine, s Tržaškega in iz Beneške Slovenije, ter predstavniki štirih obmejnih občinskih konferenc 7CMS (Tolmin, Nova Gorica, Sežana in Koper). Podroben program seminarja in ostale podatke bomo še naknadno objavili v našem dnevniku. I. K. Na županstvu sestanek načelnikov skupin Na goriškem županstvu so se v petek zvečer sestali načelniki skupin, da bi z županom De Simonom in z nekaterimi odborniki preučili važna vprašanja o katerih bo govor na prihodnjih sejah občinskega sveta. Odbornik Ciuffarin je obrazložil predlog sestave davčnih svetov v goriiki občini. O teh je bil govor na eni nedavnih sej občinskega sveta. Njih ustanovitev šo predlagali svetovalci KPI, KD in PSDI. Na podlagi od odbornika Ciuffarina predloženega predloga naj bi bili v teh svetih tako zastopniki krajevnih skupščin kot občinskega sveta. Svetov naj bi bilo več, preučevali naj bi davčne prijave raznih kategorij. Osnutek pravilnika je odbornik poslal tudi predsednikom krajevnih skupščin. Načelniki skupin se bodo sestali spet v začetku septembra, do polovice prihodnjega meseca naj bi bil pravilnik izglasovan v občinskem svetu. Na istem sestanku je bil tudi govor o občinski reklamni službi. Odbornik Luciani je predlagal, da bi občina pustila to službo in jo oddala nekemu podjetju iz Milana. To kljub temu, da ima sedaj občina s to službo 33 milijonov lir letnega čistega dohodka. Milansko podjetje pa baje ponuja večjo letno garantirano vsoto. Tudi o tem bo govor na prihodnjem sestanku načelnikov skupin. » Spet zaskrbljenost v podjetju SIMO Delavci v tržiških podjetjih Simo in Acciaierie Altoadriatico so spet zaskrbljeni. Pred dnevi podpisani sporazum na ministrski ravni, o ureditvi sindikalnega spora, se namreč ne izvaja. Družba Maraldi, ki je lastnica omenjenih podjetij' v Tržiču, poleg vrste drugih tovarn v notranjosti Italije, se je namreč obvezala, da bo do 5. avgusta izplačala delavcem osebne dohodke za mesec junij ter del štirinajste plače. Omenjeni rok pa ni bil upoštevan in so delavci ostali praznih zoram koi trtt.ii v utrga UV/K u/v vendar so soglasno sklenili, da Jv Hn /vctali na mp?t,ll. U® , do ostali na delovnem mestu, ler ne bodo prejeli plače. To : bi se zgodilo, kakor .je spori poslanec Scotti, ki je zadolžen spremlja izvajanje doseženega sp®, razuma, predvidoma proti sren1" tega tedna. Do zamude naj bi Pf! šlo, ker banke ki so zagotovi* družbi Maraldi potrebna sredstv ’ niso v času opravile vseh birokr* skih formalnosti. Izleti hi ^ Slovensko planinsko društvo va" . nedeljo 21. avgusta na enodnevni “ žinski izlet v Trbovlje, na P°va tamkajšnjega planinskega drušj Vpisovanje je že v teku na se® društva vsak dan od 9.30 do 11-™ izpolnitve razpoložljivih mest. Kino Gorica VERDI 15.15—22.00 «Italia a mano ”d mata*. Maurizio Merli in Rayrn% Pellegrin. Prepovedan mladini V* 14. letom. * CORSO 15.00-22.00 «11 figlio del g«™ ster*. A. Delon in Carla GravU1 Barvni film. Streets*. Robert De Miro in Ke" CENTRAL?: zaprto zaradi dopust* VlTTORiA: zaprto zaradi dopust* MODERNISSIMO 15.45—22.00 JržiS * rRINCIPE 15.00—22.00 »Luccello le piume di cristallo*. m EXCELSIOR 15.00-22.00 »La ria privata di mio padre*. ,.p LETNI KINO MARCELUANA d* ^ ribile ispettore* ob 21. uri. ob Nova Gorica in okolica SOČA »Karate Jones* (amer) 18.30 in 20.30. SVOBODA «Ugrabitev Michelle son* (franc.) ob 18.30 in , DESKLE »V zmajevem Wtl (hongkonški) ob 18.00 in 20.00. gobic' DEŽURNA LEKARNA V uv»; $ Od danes naprej je v Gorici žurna lekarna D Udine, Trg sv- " čiška 4, tel. 21-24. DEŽURNA LEKARNA V TR*'^ Od danes naprej je v Tržič® ^ii žurna lekarna Rismondo, Ul. tel. 72-701. Prispevki Za spomenik padlim v NO ^ Štandrežu je Marija Bogatajev* spevala 20.000 lir. jjtr V počastitev spomina Angel® .jj škinove daruje družina MertjW 10.000 lir za prosvetno društvo jjf, prapor* Karlo Sošol pa 5.000 ^ Ob 8. obletnici smrti uče- j^-mame daruje Judita Koršič j mo bin 5.000 lir za prosvetno dr «Briški grič*. Mfj» Ob 11. obletnici smrti 0*5. jjr Vižintina daruje družina 10-99“ za Kulturni dom v Sovodnjat1- n** ZAHVALA Potekel je teden dni, odkar je zapustil naš dragi Mario Lavrenčič ? Toplo se zahvaljujemo PejXtrftr zboroma, godbi na pihala, $ jalcem, športnikom, sošolce111’ pl rovalcem cvetja in vsem, ki ,p na Tržaškem in Goriškem upaj ]85, je bilo število vseh «°iencev v šolskem letu 1976-77 J- Med šolskim letom jih je iJJdij opustilo 28 in jih je zato “ko leto končalo 565. i ' otroški pevski zbor v Trstu 1 bilo vpisanih 48 otrok (—2), v ladinski pevski zbor v Trstu 25 rT '4), v otroški pevski zbor draški slavček* iz Devina - Nagi e.zine 24 (lani ta zbor še ni ob-ajal), v mladinski pevski zbor 2j:raški slavček* pa 70 (—33), o-j .bia skupno v obeh lani zdru-n,h zborih 94 (—9). V Komor-ni zboru GM je nastopalo 18 vcev (—9), kar priča, da ta °r nikakor ne more zaživeti in razviti v centralni mestni zbor. Zanimiv je tudi pregled po uč-® Predmetih. Za klavir je bilo Jonih 184 (+22) gojencev, za , °hno 44 (+4), za violončelo 12 J’’*), za flavto 10 ( + 1), za kla- «n®t 6 (—5), za kljunasto flavto 1. t + 2), za kitaro 28 (+5), za .afnioniko 118 (+7), za teorijo t., s°lf. 136 ( + 12), za instrumen-®‘ni ansambel 8 (—8), za komor-8c. vaje 10 (—7), za harmonikar-ansambel 64 (—10), za klavir-v ° sPremljavo 20 ( +10}v Na no-0 sta se med predmeti iti posa-j ®*P>ki še za druga glasbila po-j€vda pozavna in rog, pa čeprav p s. 1» enim gojencem. Vsekakor J J® še bolj kot v lanskem šol-'®tu, porastlo zanimanje za jeudij klavirja. V orkestru GM i, redno sodelovalo poleg drugih anov 10 gojencev šole GM. sezoni 1976-77 je Glasbena ; ® ,ca pripravila s svojimi go-k . 1 24 koncertnih prireditev, 26 'reditev glasbene šole, 20 gosto-nJ orkestra, gojencev in ansam- blov glasbene šole, na prireditvah drugih ustanov pa so gojenci in ansambli šole sodelovali 35-krat. Nastopi so bili razen v šolskih prostorih v sedežih raznih prosvetnih društev in kulturnih u-stanov na Tržaškem in Goriškem, akademije pa načelno v veliki ali mali dvorani Kulturnega doma. Gostovanja so bila v raznih- krajih v Jugoslaviji (Rovinj, Zagorje, Slovenj Gradec, Ravne, Velike Lašče) in v Italiji (Gradež, Krmin), harmonikarji pa so se zelo uspešno posamič in skupinsko uveljavljali na revijah v Re-canatiju in v Stresi. Gojenci in ansambli šole so redno nastopali tudi za radijska in televizijska snemanja za radio Trst A, za radio in za televizijo Koper. Posebej je treba omeniti, da so v šolskem letu 1976-77 trije gojenci šole z uspehom opravili diplomski izpit na tržaškem konservatoriju in sicer Črtomir Siško-vič iz violine (razred Ciril Ve-ronek), Paolo Tagliolato iz klavirja (razred Erminij Ambrozet) in Klavdij Furlan iz harmonike (razred Eliana Zajec). V zelo uspešno in cenjeno dejavnost Glasbene matice sodijo abonmajski koncerti v Kulturnem domu brez katerih si danes sploh ne mbremo več zamišljati našega glasbenega življenja, ki pa tudi kvalitetno bogatijo celotno tržaško glasbeno dejavnost. V minuli sezoni je bilo v Trstu 9 abonmajskih koncertov, v .Gorici pa 6. Nastopali so priznani slovenski, italijanski in naši domači solisti in ansambli, v okviru abonmaja pa je bilo tudi gostovanje ljubljanske Opere z opero Marjana Kozine «Ekvinkocij». K abonmajskim koncertom je treba dodati še vrsto drugih koncertnih prireditev gostovanj in nastopov za mladino. Skupno jih je bilo 10. V okvir tega pregleda pa spa da tudi pobuda Glasbene matice ob lOOletnici Cankarjevega rojstva, ko je razpisala »Natečaj za zborovsko skladbo na Cankarjevo besedilo*, namenjen le primorskim skladateljem, žirija je prejela kar dvajset skladb, za končno oceno pa jih je odbrala devet. Predvidena edina nagrada ni bila podeljena, vendar je žirija za nesporne kvalitete predvideni znesek za eno samo nagrado razdelila med tri avtorje, ki so bili: Vilko Ukmar, Marjan Gabrijelčič in Danilo Švara. Natečaj je imel vseslovenski odmev, saj jč predstavljal edino tovrstno pobudo v' vsej Sloveniji. Če k navedenemu pregledu dodamo še, da je bila minula prva sezona pod vodstvom novega ravnatelja glasbene šole prof. Svetka Grgiča, ki je' nadomestil dolgoletnega ravnatelja in dejanskega ustanovitelja šole dr. Goj-mira Demšarja, potem lahko sklenemo z ugotovitvijo, da se je glasbena dejavnost., tako pedagoška kot koncertna, uspešno odvijala po jasno začrtani programski poti. j. k. RAZGOVOR S PISATELJEM FULVIOM TOMIZZO Velika zgodba o mali deželici Roman «Boljše življenje» natisnjen že v 300.000 izvodih - Za prevod v slovenščino se potegujeta Državna založba in koprska založba Lipa Pisatelj Tomizza v rodnem kraju Eno najvišjih italijanskih literarnih nagrad, nagrado Strega je letaš kot smo že poročali, enaintrideseti po vrsti, prejel istrski pisatelj Fulvio Tomizza za svoj roman «Boljše življenje*. Tako se je Tomizza znašel v ugledni družbi italijanskih sobodnih pisateljev, ki so to nagrado že prejeli kot na primer - Moravia, Pavese, Silo-ne, Elsa Morante, Alvaro in drugi. Te dni sem ga obiskal v njegovi rodni Materadi v Istri, kamor se nenehno vrača, kadarkoli more in i kjer, kot mi je kasneje povedal i tudi najlaže piše in ustvarja. Sediva pred kmečko hišo v na-! selju Momikija, pred nama je stre-; ljaj proč kamnita miza in trata i se širi daleč tja proti bodičaste-j mu grmovju, ki služi za ogrado, I še dlje pa je videti srebmozelene starodavne oljke, ki so nekako o-trpnile v soncu vročega istrskega poletja. Blažen mir je razlit naokrog, v daljavi je slutiti morje, tu, sredi istrskega kmečkega zaselka, pa se mi je zdelo, da sem ta hip daleč proč od civilizacije, hrupa obmorskih mest, turistične pisanosti in poleževanja ob morju in trušča avtomobilskega prometa. Skratka, začutil sem, da sem v svetu Tomizzovih knjig, njegovih ljudi, njegove zemlje, da se je čas naenkrat ustavil in preteklost je bilo čutiti v sleherni podrobnosti te rdeče istrske zemlje. Na prvo vprašanje, če je pričakoval tako visoko italijansko literarno priznanje, mi je Tomizza odgovoril: »Nagrada Strega je nagrada, za katero glasujejo največji sodobni Deset let delovanja Zveznega odbora za etnično*jezikovne skupnosti in za deželno kulturo v Italiji Med Hrvati v deželi Molise i Deželna avtonomija spodbudila narodno prebujenje - «Ne gre toliko za poučevanje manjšinskega jezika, kolikor za poučevanje v manjšinskem jeziku» Pred petnajstimi leti je skupina skandinavskih profesorjev sestavila spomenico, s katero je o pozorila UNESCO, da so mnogi narodi zapisani smrti, kajti ohranitev njihovih jezikov in kultur je že močno ogrožena. Ta spomenica je vzpodbudila pripadnike manjšin, ki živijo v Franciji, da so leta 1963 ustanovili Mednarod no združenje za zaščito ogroženih jezikov in kultur (AIDLCM). Leta 1967 je imelo to mednarodno združenje svoj 2. kongres v kraju Is-sime v dolini Aoste, kjer živi ob znani in precej številni francoski manjšini maloštevilna nemška manjšina švicarskega izvora (Walser). Na tem kongresu je bila 31. julija 1967 ustanovljena italijanska sekcija mednarodnega združenja. ki si je nadela ime Zvezni odbor za etnično - jezikovne skupnosti in deželno kulturo v I-taliji. Statut zveznega odbora določa kot nžtffiPn organizacije prizadevanje za' uresničitev določbe 6. člena republiške ustave (Republika ščiti jezikovne manjšine s posebnimi predpisi), razvijanje narodne in jezikovne zavesti pripadnikov manjšin, pospeševanje stikov med pripadniki posameznih manjšin, izmenjavo izkušenj in koordinacijo delovanja. Kot obliko delovanja določa statut dve letni zasedanji, ki naj bosta v neposredno prizadetih krajih, t.j. v krajih, k.ier živijo manjšine. Dejansko je bilo v prvem desetlet- m,,,,,,, ||)|„|)||M|||||||| mi,, ,,,1, mmimifug,i, |,in,tl,,1,11,111,,, mam mm,miiniiiii m i,,, 1,1(11,1,,,,i, i, i,,,,,,, m |„n,,|,,,| n,| m im, i, i,, m m, INTERVJU V DNEVNIKU «LE FIG AR 0» Kosmačeva »balada* v francoščini ... U FIG.AfSO t'AMV OIM tOJUHLU 1977 _ CIRIL KOSMAČ Tout passe par le cceur IsSk?"' [“•Cl-tlKMm«. I T’*dult 1 J*. Jmh Dur»nU-Mon(i. f^lcetlon. an Ce SG>V*r>*. cif p*y**ri' “ 1 avant uuc.jffciit cfanfi ud* “‘»On fj* v"'age nafal ‘i ann***« "Ourg vQ*.»r , Bl ~ J« cMrcou*rat» *• «*nl**»' 2* «lait soutotr une *v* i ZJtgršb »n *poqo« oii p»nJ« ta 0»t* tl^n« qul rompBrt **** ** ** 6i dabaiau« rtans ia Mule criartrtsu«« au« f ia vouaosiavie. C i* <|u>! «cnt l* ^Autoln-1!*"**** j* lu-dd* dun mur plač« d«*Bi «WM. (f «'»*•<• ""'S11 *» I« c 1*1 od P*»**R mo "«««« stanc. U» iwuv*lta mu* |* cos*>- uta *ortr« «'««1 Ironotom** •" roinon. C**t* W*loh» d'un *t«u< a*ys*n qul *«t» d*» Ktaddl- •«m« *u o**t* °« •» '*> • *** »odlil** W l «l*no»pS*M qul m'*nlour*ir C* d* I* Irom-p*M* - »*mbol* d« ta mort «t du d*»«lr * *««**d*r - '•!>••• «*9« du ou*a« - **">dota d* H-borta - ont tatl bHoitar I* r**l d*n«tal«nU*dqu* Pouf Cm- Ko»m»c. I* mu1« •Cdl« qu i, ramnndfM*. «'**».!* y*« qu; l«i| mprfi I« Mncibilu* du ciMfui . Toui P»u P»l I* L« «*ndm*iu d**l*nl *n«ulta un* p*n«d«. t« d*nfl*r comntano. I* c*r On rt«qu* d* p*$m «lor* * . l'ld*ol«gta qul p*ui M tnralor-nwr »n pouvotr Cini Ko*m»c (>'a pa« Ocnt plus d* mm* pagas. oontanues dans aeu* lomans el d*u» ie-cueiis de nouve«**. , - J'«im* la oonelalon. On « pu m* dtnslr comm« un* »m* »av* r«v*tu« d'un* tonu* '•»>>•■ Man peee*9* On Franc« m'a donita un* cullui* c*r»0*l*nn*. I* godi d* I* etarta. Mala |* pon* r«mpt*lnta d* ta «ov*nl*. doni las lil« som m*rv«lll*ui*»*nl vartas. On dit que le CrOaleut *n • lalt l« maguatte Ou mond« La Balteda 7 Du pairvda cm-pagne d one ban« »avaut qu' nous change des ^luias att^mi quM que confactionne nntellt-ganeta, amsi des sqmp«s da magort vuigairemem apoei6* best-sallars O. t. C 4,S JfiVMg MOMME. v« MO*T Et LE T6MP3 H0 Richard Mrfth«*on Detoo*«. 21 F. PLE4N GAZ d« Chartta PiaH SagtHalra. 42 f. mufam (u ) » »I V.S itd <•<:/:f/t: i#-} eht\ ton e\pf<■■>*'>>! -> ijrimuin' ■ Utip«u,' ,-Ua mtpnJuire k eemkfmttu tv*r hnih- 'HMiMitT.ii <■{ i Jr ',y :■><*'' <.'.*< *< ■ vir« Ketum mu (ut u»>- «< trne t ele- vtilot* <(U> h rmmn »t hn n iti fw Uti-v-uiitc. I m ttrpinu ho con uk šyr U tHi d'hm' iumeur «u timt\ ti mre K cOe un . (fiKtint eefHMte Jun s un imet <>u h Jvy»ii\re (ti phimprUfthft Jme une femnn rtiriv.Ktoiie E(he iiM^alada o trobenti in oblaku* Cirila Kosmača je pred nenadnim do-% Prevod v francoščino. Oskrbel ga je Jean Durand - Monti, iz h. nPQ je založila založba *Publications orientalistes de France, 32 Iija j . izidu prevoda je ugledni pariški dnevnik *Le Figaro* 9. ju-iem etos z vidnim poudarkom objavil intervju s pisateljem Kosma-z naslovom tVse gre skozi srce*. ristično. Ciril Kosmač govori s humorjem kot človek, za katerega je življenje podvrženo naključju. Po naključju se je tudi naselil v edini kartuziji v Jugaslaviji. Tam je napisal Balado. — Od daleč sem zaslišal glas trobente. Iz celice onstran zidu pred seboj, sem videl samo kos neba prek katerega je drsel bel o-blak. Novela, ki sem jo nameraval napisati, se je spremenila v roman. Zgodba starega vaščana, ki je rešil partizane s tveganjem svojega življenja, se je spremenila zaradi atmosfere, ki me .je obdajala. Zvok trobente — simbol smrti in dolžnosti, ki jo je treba izpolniti — prehod oblaka — simbol svobode — sta prevesila realnost v tgo jaJenje Cirila Kosmača je sa-'f|heč+ e prav> roman. Ta Slovenec, Ua^.sin, samouk, antifašist — bjeg,/ Je Pred letom 1931 zasedla de*®lo — obnovi v rim-H'oj„ ZaPoru, pri svojih 19 letih, hi trgr0c*no vas *n od n*ieJ sosed- Je Sn!,*dkril sem fantastičnost, ki V "7,'a živahen kritični spor ižsia Krebu leta 1952, ko je Balada Pr’ !n Prekinila z realizmom. K()Stn'^.n je prišel sem se je Ciril je Ft-jp V,nau se me označi za slovensko dušo o-deto v latinsko obliko. Bivanje v Franciji mi je dalo descartovsko kulturo, nagnjenost k jasnosti. Toda jaz nosim pečat Slovenije, kjer je pokrajina tako čudovito pestra. Pravijo, da je Stvarnik naredil Iz nje vzorec sveta. Kaj je Balada? Lepo dišeči hlebec'kmečkega kruha, ki se razlikuje od dolgih in tenkih brezkva-šenih štruc, ki jih peče tako imenovana inteligenca, kakor se tudi razlikuje od raznih čoboder, ki jih vulgarno imenujemo best-sellers, ' ali po naše uspešnica. ju delovanja dvajset zasedanj, in sicer vsako leto razen leta 1968 po dve zasedanji. Od teh so bila v naši deželi 4 (špeter 4. l. 1969, Trst 2. 1. '1971, Čenta 11. 7. 1971, Gorica 23. 9. 1972), v Venetu 4 Giazza (Verona), Roa-na (Vicenza), Livinallongo (Bel-luno) in Sappada (Belluno), v Trentinu in na Južnem Tirolskem 2 Kaltern (Božen) in Canazei (Trento), v Piemontu 4 Santa Lu-cia (Cuneo), Formazza (Novara), Bobbič Peilice (Torino), Vernan-te (Cuneo), v dolini Aoste 2 (Issi-me in Chatillon), v Molise 1 Acquaviva Collecroce (Campobas-so), na Sardiniji 1 Alghero (Sas-sari), v Kalabriji 2 Reggio Ca-labria. San Demetrio Corone (Co-senza). Na ta način je zvezni odbor zasedal na ozemlju vseh manjšin v Italiji, in sicer šestkrat pri Nemcih, ki so raztreseni po vsem alpskem loku, trikrat pri Slovencih in Okeitancih na obeh koncih alpskega loka, dvakrat pri Ladin-cih in po enkrat pri Furlanih, Grkih, Albancih, Valdostancih in Hrvatih, medtem ko je bilo eno zasedanje istočasno med Katalonci in Sardinci. Vseh zasedanj skupaj se je udeležilo blizu tisoč ljudi. Zadnje od teh zasedanj je bilo 23. in 24. julija letos med Hrvati v deželi Molise. O tej manjšini je bilo v slovenščini napisanega že veliko, saj šteje goriški rojak Rihard Orel (1881-1966) med najbolj vnele raziskovalce ljudskega izročila molizanskih Hrvatov in je svoj čas objavil v Primorskem dnevniku obsežne članke o tej snovi. Seveda se je od takrat marsikaj spremenilo. Močno se je razmahnilo izseljevanje in poleti i-ma skoraj polovica avtomobilov v treh hrvaških občinah nemške in belgijske registrske tablice. Prav od teh izseljencev, ki so bili doma na obisku, smo slišali, kako se v Nemčiji z lahkoto sporazumevajo z jugoslovanskimi izseljenci in kako se lažje od o-stalih Italijanov naučijo nemščine. V poslednjih letih pa se je razvilo tudi zanimanje za ohranitev lastnega jezika in časopisje je že poročalo o njihovi zahtevi po pouku materinščine. Ta pojav je opazen že na zunaj. Tako je ob vhodu v vas Acquavi-va Collecroce, kjer je bilo zasedanje zveznega odbora, tabla z napisom Acquaviva Collecroce -Kruč, na eni prvih hiš je velik napis Dobrodošli u Kruč, na županstvu je napis Kancelarija, na mesnicah pa napis Mesniz. V Mundimitru, ki je najmanjša in najbolj odročna od treh občin, je trgovka jestvin oskrbela razglednice z dvojezičnim napisom Saluti da Montemitro - Pozdrav in Mundmitar, medtem ko je v Sti Filiču, ki je med Kručem in Mundimitrom po legi in po velikosti, vinogradniška zadruga z i-menom Naša zemlja. Tu imajo tudi šolski list z naslovom Modre lastavice. Podobno narodno prebujenje je mogoče zaznati tudi pri sosednji manjšini — Albancih, ki živijo v štirih občinah. Verjetno m daleč od resnice trditev, da je k temu pripomogla tudi deželna avtonomija. Leta 1970, ob ustanovitvi dežele, so vključili v deželni statut predpis. po katerem dežela ščiti jezikovno in zgodovinsko bogastvo ter ljudsko izročilo etničnih skupnosti, ki prebivajo na njenem o-zemlju, in v sodelovanju z občinami pospešuje njihovo valorizacijo. Letos je dežela pristopila k izpolnitvi tega predpisa. Dežel ni odbor, v katerem sta KD in PSDI, je predložil svoj zakonski osnutek, KPI in PSI pa vsakh svojeaa. Hitro so ugotovili izredno skladnost vseh treh osnutkov in njihova združitev je bila hitro opravljena. Zasedanje zveznega odbora je posvetilo precej časa prav temu zakonskemu osnutku. katerega obravnava je pritegnila lepo število politikov. O položaju manjšin v deželi je poročal V deželi Molise živi večina manjšinskega prebivalstva v pokrajini Campobasso. Albanci v občinah Campomarino, Montecilfone, Portocan-none in Ururi, Hrvati pa v občinah Acquaviva Collecroce (Kruč), Montemitro (Mudimitar) in San-Felice del Molise (Sti Filič). V pokrajini Isernia živi precejšnje število Romov (Ciganov), ki so v glavnem stalno naseljeni deželni odbornik za kulturo Gui-do Palmiotti (PSDI), ki je Albanec, spregovorili pa so še deželni svetovalci Luigi Biscardi (PSI), Norberto Lombardi (KPI), Marco Totaro (PSDI), predsednik deželnega odbora Florindo D'Aimmo, predsednik deželnega sveta Vit-torio Monte ter poslanca Girola-mo La Penna in Bruno Vecchia-relli. V izvajanju Palmiottija je bilo posebno zanimivo dokazovanje, da imajo tudi dežele z navadnim statutom pravico ščititi jezikovne manjšine, medtem ko je La Penna poudaril, da ne gre toliko za poučevanje manjšinskega jezika, kolikor za poučevanje v manjšinskem jeziku. Med prisotnimi je bilo tudi nekaj županov, več občinskih odbornikov in veliko mladine. Novi deželni zakon (glasovanje o njem je bilo 28. julija) predvideva finansiranje tečajev krajevnega jezika, ustanovitev kulturnih središč, knjižnic in muzejev, organizacijo seminarjev in kulturnih srečanj zlasti na temo filologije krajevnih jezikov, tiskanje časopisov in knjig s področja krajevne zgodovine in ljudskega izročila, ohranitev in restavriranje zgodovinskih središč naselij, podelitev posebnih prispevkov za ustanovitev novih delovnih mest z namenom, da se domačinom o-mogoči stalno bivanje v domačem kraju, podelitev štipendij za kulturno izmenjavo z albanskimi in hrvaškimi kulturnimi ustanovami in organizacijami. Na sestankih z župani sedmih prizadetih občin se je deželno od-borništvo za kulturo dogovorilo, da bodo v prvi fazi del zbrali vso dokumentacijo o obeh manjšinah. proučili stanje jezika v posameznih občinah in poskrbeli za ustanovitev stolic z,a albanščino in hrvaščino na bodoči molizan-ski univerzi. ?,e konec letošnjega septembra na namerava odborni-štvo za kulturo prirediti seminar za 25 učiteliev in profesorjev, ki naj hi prevzeli noučevanie manjšinskega jezika v albanskih in hr vaških občinah. \ V razpravi, ki je sledila, smo izvedeli še vrsto zanimivih reči. Tako na primer, da namerava zadruga Naša zemlja postaviti svojo radijsko postajo, medtem ko Albanci že imajo svojo. Postaja seže okoli 100 kilometrov daleč, ima skoraj 20.000 poslušalcev in oddaja v albanščini dvakrat na teden. Na šolskem področju imamo tudi hvalevredne pojave. V Sti Filiču uči učitelj Angelo Genova tudi hrvaščino in učenci izdajajo list Modre lastavice s številnimi sestavki v domačem narečju. V občini Chieuti (Foggia) učijo v osnovni šoli albanščino in se pri tem poslužujejo abecednika iz Albanije. V Kalabriji vlada veliko zanimanje za pouk albanščine, ki jo mislijo uvesti s prihodnjim šolskim letom na številne šole v okviru eksperimentalnega pouka. O tem je na zasedanju poročal Michele Famiglietti, profesor didaktične eksperimentacije na kalabrijski u-niverzi, ki je posebej poudaril, da ne gre toliko za pouk albanščine kolikor za pouk v albanščini. Zanimivo je bilo tudi poročilo o položaju Romov (Ciganov), ki (Nadaljevanje na S. strani) predstavniki italijanske literature in kulture, 480 jih je po številu, od Maravie do Fellinija od Gut-tusa do Argana. Res je, da je šel moj roman v Italiji zelo dobro v prodajo in tudi kritika je bila navdušujoča. Za to nagrado sem sam tekmoval že leta 1969 s knjigo «Drevo sanj* in sem bil drugi po prejetih glasovih. Sicer pa sem tudi sam eden izmed elektorjev za to nagrado iz Trsta. In številni izmed 480 elektorjev so mi že prej pisab, da bodo glasovali za mojo knjigo in .jo hvalili. In tako sem med glasovanjem za pet del hkrati prejel 178 glasov, medtem ko je drugi avtor prejel 96 glasov*. »In kako sploh prideš v ožji izbor za to nagrado*, sem ga prekinil. »Dva elektorja morata predlagati delo v ožji izbor petih knjig, za katere se potem na koncu glasuje. Mojo knjigo sta predlagala v ožji izbor prof. Giulio Argan, sedanji levičarski rimski župan ter svetovno znani likdvni kritik ter prof. Giovanni Macchia, eden največjih specialistov za francoski jezik v Italiji in znani esejist in literarni kritik. Zanj moram reči, da ima izredno srečno roko, kajti šest avtorjev, ki jih je bil predlagal, je prejelo nagrado Strega, Tako se je lani pripetilo s pisateljico Cialen-tejevo*. «Zdaj pa mi, prosim, povej kaj o svojem nagrajenem romanu Boljše življenje?* «Roman sem pisal prav tukaj, v tej hiši, pred katero sediva od maja do oktobra 1975. leta, lahko bi dejal zdržema, štiriindvajset ur na dan. Pisal sem ga v sobici, v kateri ni bilo drugega kot stol, miza in kakšna miš, ki me je motila pri delu. Če zdaj pomislim nazaj, dobro vem, da sem ga pisal v izrednem stanju navdiha in slutil, vedel, da pišem svojo najpomembnejšo knjigo. In kaj naj ti povem o knjigi sami? Vedno sem namreč hotel in želel napisati epsko, kolektivno zgodbo o moji deželici od leta 1600 dalje, ko so semkaj prišli moji prvi predniki iz Dalmacije, Slovenije in obrtniki iz Furlanije. Tu je vladala takrat beneška republika in je semkaj naselila te, v glavnem slovanske ljudi, zlasti po veliki kugi, ki je pokosila tod vse prebivalstvo. In ta skupnost tukaj, ki je bila v pretežni večini slovanska, je živela tod nekako kot zunaj zgodovine. Umag, Piran, Koper, Poreč so bila takrat velika središča moči, in bila so daleč od te skupnosti, ki je živela izolirano, zunaj zgodovine in kulture. In kako je prihajala semkaj zgodovina, pisana z veliko začetnico? Prihajala je s svojimi vojnami, vojaškimi vpadi, epidemijami, preseljevanjem ljudi. Zato moram reči, da je bila zgodovina tod vedno brutalna. Ti ljudje tukaj niso imeli nobene ideologije, živeli so kot v nekakšni koloniji — odhajali so le na vojne za tujce in druge. Medtem pa se je začela razvijati tu druga zgodba, zgodba, ki je še nihče ni bil napisal, zgodba o ljubezni in smrti, upanju revnih in bogatih družin, boj med Slovani in Italijani pod Avstrijo, vloga cerkve v njem, hrvaška sila, italijanska sila, dopolavoro, fašizem, vse tja do zadružnih domov v novi Jugoslaviji, to je druga zgodovina župnije Materada v Istri, ki je, v nekem smislu, podobna ali skoraj identična vsem zgodbam in zgodovinam župnij v notranjosti I-stre*. »In kako si zasnoval to svojo zgodbo v Boljšem življenju?* «Menil sem, da je bil nosilna osebnost v župniji župnik, ki je prihajal v župnijo vedno od zunaj, bodisi iz Benetk, pod Avstrijo pa celo iz Poljske, dalje so bili to mladi Hrvatje, ki so hoteli pro-svetljevati ljudstvo, bili pa so tudi pod Avstrijo tod iredentistični duhovniki, potem so bili tu fašistični duhovniki, medtem ko je tukajšnji zadnji župnik že dvomil v svoj poklic, bil je v partizanih, tudi oblači se že kot vsi ostali, ne pridiga, temveč dela in pomaga ljudem, se celo zaljubi v učiteljico iz Zagreba, pije in umre za rakom v grlu kot apostol človečno- sti, kajti je skoraj heretik, saj obhaja tako verne kot neverne. In celotna zgodba te deželice je velika zgodba, vsak duhovnik pa prinaša semkaj duha svoje dobe, kulturo svojega časa v deželo, ki nima zgodovine*. «Kdo pa je glavni junak romana?* »Glavni junak zgodbe je mežnar, ki je posredovalec med župnikom in ijudstvom, hkrati pa je posrednik med kulturo in zgodovino ter pagansko nastrojenostjo in konkretnostjo kmetov. To je Martin Krušič, ki pa ni samo glavna oseba romana in pripovedovalec zgodbe, temveč ima tudi sam v knjigi svojo zgodbo, ki je zelo tragična in dolga polnih sedemdeset let — od začetkov našega stoletja do današnjih dni. Martin Krušič*se poroči, ima sina, ki študira za duhovnika, vendar gre sin v partizane, kjer pade in oče sam ga gre iskat, da bi ga pokopal, prav on, ki je pokopal toliko mrtvili mora zdaj pokopati šr svojega sina, vsega iznakaženega in padlega v boju. In Martin Krušič .je glasnik te skupnosti, on je tisti, ki gre z ljudstvom, sledi vplivu in nagnjenju ljudi, to je partizanom, župnik pa ostaja na drugi nasprotni strani fronte*. «In kaj si hotel povedati s to svojo knjigo?* »Da nikakor ne obstaja nikjer na svetu abstraktna svetost in popolnost, da so najboljši duhovniki tudi kot ljudje dobri, ker je lahko samo dober človek tudi dober duhovnik. S to svojo knjigo sem hotel tudi pokazati, kako pomembno in važno .je bratstvo med ljudmi, medsebojna pomoč in ne samo ideologija, ki jim je usojeno po-navljan.je ter ostajajo še večino nekje malce abstraktne in vnašajo zmedo med ljudi*. »Končno, kako si prišel do ideje za to knjigo?* »Bral sem riše mrliške, rojstne in poročne župnijske knjige, kjer so bile z naglico zapisana rojstva, smrti, poroke. V teh knjigah je bilo zame že vse podano kot nekakšen izvezen vzorec. In kar me je najbolj presenetilo med branjem teh knjig je bila ugotovitev, da je bil ta kraj prehodni kraj za ljudi, ki so prihajali s kontinenta proti morju. Kajti celina je bila še revnejša in tudi režim na njej je bil fevdalen, tu pa naj bi bilo vsaj malce bolje za njih*. »Še vprašanje, čemu in odkod naslov Boljše življenje?* »Tudi naslov se mi je porodil med branjem in prebiranjem cerkvenih knjig. Ko sem v njih bral o smrti ubogih Ciganov, Slovanov in drugih, ki so umirali tudi po poljih od lakote In žeje, je župnik pripisal »sinoči je odšel v boljše življenje. . .» »Kot vemo, ima to tvoje nagrajeno delo izreden uspeh na italijanskem knjižnem trgu. Bi lahko za konec povedal le kaj o tem?» «Doslej so Boljše življenje natisnili v 300.000 izvodih, za prevod v slovenščino pa se potegujeta trenutno kar dve slovenski založbi: Državna založba Slovenije iz Ljubljane in založba Lipa iz Kopra. O tem bo seveda odločal moj založnik Rizzoli, ki je že prejel zahtevke, da bi knjigo prevedli v Angliji, Nemčiji, Franciji in Španiji*. Najin pogovor je bil končan. «Pojdi, da ti pokažem svojo vas,> mi je dejal Fulvio in odpravila sva se čez trnove ograde mimo oljk na polja rdeče zemlje, kjer so se debelile buče, kjer so med ozarami nežno rastle pisane cvetlice, brenčali čmrlji, hitele mravlje vsenaokrog. Tomizza se je zazrl v daljavo, kjer so se risali zelenkasti grmi in drugo drevje, potem pa dejal: »Poglej, koliko različnih zelenih barv je tu pri nas*. In ko sva se vračala po zemlji, iz katere je črpal in črpa ves svoj navdih in pisateljsko moč, mi je še dejal: »Veš, Strega je vrsta znanega italijanskega likerja in sam sem prva leta v Trstu, celo leto dni delal v nekem barčku ter stregel ta liker. Zdi se mi, da doslej nobeden od nagrajencev Strega še ni zares stregel in točil gostom likerja Strego kot jaz, nagrajenec Strega*. DUŠAN ŽEUEZNOV Odlomki iz lista «Modre lastavice» V osnovni šoli v Sti Filiču izdajajo učenci pod vodstvom učitelja Angela Genove list Modre lastavice. Nekaj kratkih spisov lahko jasno pokaže, kako se glasi njihova. govorica: . . .Noi seriviamo anche cosi. CM ci capisce č BRAVO! . . .Drag meštar, sagatra ni sa mogla doki na skolu aje mi je dola «rosolija». Meni je čuda ža ke ne predam na skolu proprieke sada ke jesu nazanje dane do skola. Silvija Moja mat je pola van nabra čirišnje. Moj otac je poša rabiti u riku. Ja oš moja sestra saku večam, prije za zaspa, rečamo »le preghiere» — molimo — Juna Danas je gmbi vrime e ja ne moram izaki van do moje hižu aje daždi grubo e je maglina. Ni mi je drago ostati unutra. Kako daždi, na zemlju je mokro čuda. Doma je sa lipo šila. Moja mat je zakerpala bičve moje. Dovidenja! Giovanna Moj otac je poša van kopati bob; hočahu poki pur ja, ni sa, mogla poki aje mahu pisati e mahu čisti vilice. Mi je z vala moja teta za ma pita što sa b« pisala na skolu. Ciao, dovidenja! Ada Bihu dva kučiče ke jokahu semaj s palu-nam, do jutra fina večar. Jutra sa bobudahu e huhutahu jokati. Kada bihu lačne prehodu di bi-ša nivoga mat. Laura Mi ne kupijamo kruh, ga činivamo doma. Moja koza je dinala jena kozlič. Moj otac je poša u dubravu za štokati derva oš sume. Sara UTRIP DUBROVNIŠKIH POLETNIH IGER Shakespearov Hamlet nad vse V dinamični režiji Dina Radojeviča je bil suveren interpret naslovne vloge Rade Šerbedžija - Zanimiv Dundo Mar oje in mojstrska izvedba Antonija in Kleopatre - Kvalitetni glasbeni večeri Osemindvajsete poletne igre v Dubrovniku so v polnem razmahu. Del sporeda je že za nami. do zaključka 25 avgusta, se bo zvrstilo 'še enkrat tolko prireditev. «Skupno 106 dramskih in opernih predstav, koncertov, glasbenih recitalov in folklornih nastopov.* nam je povedal ustrežljivi in neumorni direktor uglednega dubrov nekega festivala prof. Niko Na-pica. Zavzet od jutra do večera in prek noči. ga je najti v pisarni, na sejah, na mnorih vajah, na skoraj vseh prireditvah, tudi na dveh ali treh v istem večeru. Letošnji festival poteka v obeležju jubilejev maršala Tita, ki je tudi letos pokrovitelj prireditev. Njemu posvečena je tudi tematska razstava s prek sto fotografijami z naslovon. Tito - Dubrovnik - Dubrovniško poletne igre. Med naiboli uspele prireditve doslej je treba šteti Straussovo E-lektro v izvedbi zagrebške filharmonije in vokalnih solistov ljubljanske in zagrebške 0|iere, Danice Mast lovičeve, Božene Ruk-Fo-čičeve Djurdjevske Čaka revice ve. Ferdinanda Rad. vana in Jurija Reje pod vodstvom Lovra Matači-ča. oba koncc"ta Slovenske fillu monije iz Ljubljane n,n Držičevi poljani pod vodstvom Uroša Lajovica in v Dominikanska cerkvi pod vodstvom Antona Kolarja. Na slednjem so sodelovali solisti ljubljanske Opere Ana Pusarjeva, Božena Glavakova. Jurij Reja (že drugič na festivalu), Ivan Sancin in zbor Branka Krsmanoviča iz Beograda. S folklornimi ples-; in pesmimi so več ali manj uspešno nastopili ansambli «šotn» iz Prištine, folklorni ansambel «Tzontemoc» iz Mehike. ki slovita bolj po vizuelni a-trakt,vnesti kostumov in plesov ter dubrovniški ansambel «Lindžo», ki najbolj verno podaja izvirne ju goslovanske plese. Največji poudarek je bil na dramskih predstavah Medtem, ko mi je bil omogočen nočni ogled skušenj za Držičevega Dunda Marnja na Buničevi poljani v režiji Jožka Juvančiča, katerega svojstvena interpretacija te. naše naj-starejše komedije, ja že lansko leto vzbudila različne komentarje, je bilo največje zanimanje za že tradicionalno uprizoritev Shakespearovega Hamleta na Lovri.jen-ou. .in za gostovanje angleškega Prospect Theatra iz Londona. (f Hilli ••11111111111111111II lllllll IHIII Hilli Hilli IIIIIIIII lil Med Hrvati v deželi Molise (Nadaljevanje s 5. strani) so precej številni v pokrajini I-sernia (v celi Italiji jih je okoli 70.000) in jih novi deželni zakon tudi upošteva. Zasedanje se je zaključilo z o-dobiitvijo štirih resolucij. Prva izraža zadovoljstvo zveznega odbora zaradi molizanskega deželnega zakona o zaščiti manjšin in poziva ostale dežele, da sledijo zgledu; druga resolucija poziva deželo Piemont, da ponovno odobri zakon o zaščiti manjšin, ki ga je osrednja vlada zavrnila; tretja resolucija izraža zadovoljstvo. ker je bila pri notranjem ministrstvu ustanovljena posebna medministrska komisija za proučevanje vprašanj nomadskega prebivalstva; četrta poziva prosvetno ministrstvo naj omogoči premestitev učnega osebja, ki pripada jezikovnim manjšinam, v kraje, kjer živijo manjšine, da se tako ustvarijo nogoji za poučevanje v materinščini. Samo Pahor Prospect Theatre Company iz Londona je najpomembnejše angleško potujoče gledališče. Ansambel sestavlja le malo stalnih igralcev. Večidel povabijo svobodne i-gralce iz drugih gledališč za posamezne predstave. Gostujejo v raznih mestih Anglije, v katerih se ustavijo za dalj časa. Prirejajo pa tudi turneje v inozemstvo. Doslej so nastopili že v 21 d-žavah. Letos jim je bila v Londonu dodeljena najbolj slovita gledališka hiša v zgodovini angleškega teatra Old Vic. Pred impozantnim pročeljem Knežjega dvorca v središču starodavnega mesta, so uprizorili Shakespearovo tragedijo Antonij in Kleopatra. Takoj v začetku je treba omeniti barvne in oblikovno čudovite kostume kostumografa Ni-cholasa Giorgiadisa, ki so se v težkih motnih barvah čudovito prilegali patini kamnitega ambienta. V velčastnosti skoraj muzealno vernih nenavadnih kostumih so se igralci sproščeno kretali kot bi bili del njih samih. Občudovali smo jih. Skoraj : i kostumi bolj prevzeli gledalca, ki so b:li pravcata paša za oči, kot pa njihova igra, ki je bila sicer profesionalno korektna a pri vseh ne dovolj prepričljiva. Odlikovali so se predvsem Alec McCowan kot Antonij, ki ga je p~edstav:i bolj življenjsko utrujenega kot herojsko z močnimi preobrati ljubezenskega in vojaškega občutja. Kleopatro je s prefinjeno igralsko tenkočutnostjo podala šarmantna in lepa Dorot,hy Tutin, ki se je v svojih čustvih predajala bolj človeški tragiki kot vladariči-n: oblasti. Nepozabne, jc */ zaključnem prizoru, ko si s kačjim pikom vzame ži -jenje preprosto človeško ,n rmp ponosno, v drži vzvišeno kot p-ava kraljica. Z igralstvom Dorothy Tutin sem se srečal pred 24 leti na londonskih gledaliških deskah, ko je bila na začetku že takrat nadvse uspešne umetniške poti. O takratnem nastopu nove zvezde angleškega gledališča sem pisal tudi v svoji knjigi «Iz gledališkega sveta*. Ponovno srečanje z njo na prizorišču pred Knežjim dvorcem v Dubrovniku, je toliko bolj presenetljivo, ker je po tolikih letih ohranja svežo in mladostno pojavnost in jo obogatila s še bolj subtilno umetniško potenco. * V galeriji igralskih stvaritev naj omenimo še ostro izrisanega Okla vija v upodobitvi Dcreka Jaeo-bija in temperamentnega oblikovalca enega izmed Antonijevih prijateljev Domitiusa Enobarbusa, Thimothyja Westa. Režija Tobyja Robertsona ni po srečavala kakšne;. . posebnega notranjega razburljivega dogodka. Preveč se je morala mizanscensko udinjati prikrojevanju novega ambienta, z že kar utrujajočemu se enoličnemu prihajanju in odhajanju igralcev v dveh smereh, ki so spotoma prinašali in odnašali odrsko opremo in rekvizite. V isti režiji in v nakazani scenografiji z bojnimi rekviz ti in v minimalnih iznajdljivih kostumih v j ,cak smo zaradi deževnega veiera namesto na terasi trdnjave Revelin, prisostvovali v njeni notranjosti pod mogočnimi surovimi oboki nenavadni p-ed sta vi odrske priredbe Homerjeve Iliade pod naslovom »Vojna glasba*. Najnovejši prevod angleškega pesnika Chrisophera Logueja predstavlja adaptacijo in skrajšano o-bliko Iliade za nenavadno scensko izvedbo govorne, glasbene in plesne postavitve. Bučna, kar pre-bučna glasba v izvedbi manjšega orkestra z odličnima godbeni koma Gary Kettelo in Paulom Cartvvrigtom na tolkalih in bob- nih, Izvrstni pripovedovalec Timo-thy West, eden vodilnih angleških igralcev, ki smo njegovo igralsko umetnost občudovali že v Antoniju in Kleopatri in vrsta predstavite-ljev junakov, ki so osvajali s po-javnostjr, plemenitimi čustvi in hkrati z borbenostjo in brutalnostjo, so v obliki muzikala predvajali poražene Grke, premagane po Trojanskem princu Hektorju in njegovimi vojščaki. Grški vojskovodja /hi’ je odbil, da bi se boril, ker mu jc grški kralj Agamemnon ugrabil priležnico. Njegov prijatelj Patroklo ni mogel prenest: kako umirajo Grki. Pregovoril ie Ahila, da mu je dovolil v borbo. Po uspešnem boju je končno padel kot. žrtev Hektorjevega kopja. Ekspresionistična predstava, v nasprotju z obstoječim pojmovanjem sodobnega naturalističnega gledališ' jj v svoji zunanjosti sicer sugestivno pričarala poskus novega nač'na prikaza krute Iliade. ki pa ni mogla navdušiti. Z nenavadnim prijemi m in enoličnostjo borbeni:, prizorov, ki so se ponavljali brez stopnjevanja, je u-prizoritev postajala vse bolj razvlečena in utrujajoča, čeprav ji ni oporekati zanimiv., barvitosti 1n izčrpljujoče prizadevnosti nastopajočih. °ač, odrski dogodek, ki po svoji nepomembnost' kmalu tone v pozabo. Shai osnea"^ Hamlet v čudovitem naravnem ambientu trdnjave Lovrijenac v Dubrovniku je vsa- 25. JUBILEJNE MEDNARODNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE DANES, 7. avgusta, ob 20. uri viteška dvorana Wagner: MOJSTRI PEVCI NUERNBERŠKI - II del TOREK, 9. avgusta, ob 20. uri Akutagava; «RAŠOMON» Ma-’ ja Dimitrijevič, Beograd SREDA, 10. avgusta, ob 20. uri CHRISTOPHER KITE Čembalo, Velika Britanija ČETRTEK, l1. avgusta, ob 20. uri Smiljanič: «LJUBAVNA PISMA SOFIJE MALOVRAŽIČ* Maja Dimitrijevič, Beograd PETEK. 12. avgusta, ob 20. uri ANSAMBEL NARODNIH I-GARA »KOLO* Beograd SOBOTA, 13. avgusta, ob 20. uri Vokalni koncert ILLINOIS GLEE CLUB, ZDA NEDELJA, 14. avgusta, ob 20. uri Koncert SUNIL KUMAR - SHANKAR LAL Indija Vstopnice v prodaji pri blagajni Festivala v Križankah kokratni kulturni dogodek širšega jugoslovanskega pomena. Prva predstava Hemleta na trdnjavi Lo vrijenac je bila točno pred 25 leti v režiji enega največjih jugoslo vanskih gledališčrikov dr. Marka Foteza. Tedanja uprizoritev Ham leta, ki ga je na Lovrijencu prvi tolmač; Veljko Maričič in vlogo kralja Klavdija Ljubiš* Jovanovič, je ponese slavo dubrovniških po letnih iger tudi v širni svet. V času od leta 1952 do 1963, ko je bila nepretrgoma enajst let na sporedu Fotezova postavitev so po Jovanoviču kreirali vlogo kra Ija največji slovenski igralec Sta ne Sever, Tito Strozzi in Veljko Maričic. Niti eden od četverice interpretov kralja ne živi več, kot tudi ne njihov prvi režiser dr. Marko Fotez. Po štiriletnem presledku se je Hamlet ponovno pojavil na Lovrijencu v režiji Angleža Denisa Car-reya s Petrom Kraljem v naslovni vlogi. Od tedaj je Hamlet nepretrgoma vsako leto na sporedu kot ena' i ajbolj privlačnih prireditev dubrovniških poletnih iger. V zadnjih letih vzbuja pozorno«; v režiji Dna Radojeviča iz Zagreba. Tudi letošnja uprizoritev je plod njegov i inventivne režije v scenografski dopolnilni gradnji prizorišča Draga Turine, 1 ' ga je po režijsKi zamisli prikrojil na pet ravni visokega obzidja. Med surovimi trdnjavskimi zidovi se na vseh ravneh pod temačnimi oboki in oebeiih lesenih odrih do krajni h višin obzidja dinamično razvija mračna drama danskega prin • ca, ki ji raskavi kostumi zama;a nih barv kostumografinje Jagode Bu.jič pridajajo še večjo mrakot nost. Režiser Dinu Radojevič je spretno izkoristil prostor in igralce in izoblikoval predstavo, ki nenehoma priklepa gledalčevo pozornost. Morda bi mu kdo oporekal nenavadno igro z belo po njavo nastopajoče igralske skupine na dvoru, v kateri se triu masko producira tudi Hamlet, a ji v ozadje pomaknjen, skoraj ne viden pokop Ofelije in še nekaj manj izrazitih prizorov. Zato so pa bili izredno domiselni skupinski prizori dvorjanov pri plesu, ko so vojaki na straži na najvišjem obzidju bili zbegani pri mistični pojavi duha Hamletove--! ga očeta: nadalje zarotniški prizori plemičev in izredna mcče«» njo -med Hamletom in Lam tontr Bilo je nešteto sugestivnih scen, ki so z žvenketom orožja, raznimi šumi, glasbenimi zvoki in topovskimi streli vzburjali, še več je bilo notranje razburljivih prizorov, ki so jih naši priznani odrski umelniki pričarali s priročno in nevsiljivo interpretacijo. Pred /sem je bil psihološko glo boko izdiferenciran lik Hamleta, gibčnega igralca Rade Serbedži-je. ki ga lahko uvrščamo med najuspešnejše interprete Hamleta na Lovrijencu; nadalje subtilno krhka Ofelija mlade igralke So nje Kneževičeve. izvrstna inter preta Polonija Rade Markoviča in Horacija Bratka Burjana. do čim sta bila prepričljiva danska suverena Josip Marotti, ki je ' vskočil v vlogo zvijačnega kra-. Ija Klavdija in predvsem Sanda Langerholc kol resnobna in pri vlačna kraljica Gertruda Preveč prostora bi zavzelo nadaljnje na Števanje igralcev, ki so celoti do prinesli dovoli zrelo oblikovanih likov Vsekakor je Hamlet na Lovrijencu v sedanji uprizoritvi, in bo kot takšen tudi ostal, ena najbolj privlačnih predstav dubrovniških poletnih iger. EMIL FRELIH Ko je meseca marca 1917. leta v Rusiji izbruhnila revolucija, ki je moralno precej pretresla in borbeno oslabila rusko armado, je avstrijski feldmaršal Konrad Hotzen-dorf (prejšnji načelnik avstrijske vojne komande in poznejši komandant avstrijske armadne skupine na Tirolskem) zopet pomislil na stare ideje o ofenzivi proti Italiji s Tirolskega, in to s pomočjo nemških divizij. Nemška komanda ni soglašala s tem, zato je ta načrt začasno odpadel. Tej zamisli je pozneje sledila druga, in sicer o ofenzivi v spodnjem delu Posočja (od Plavi do morja), obenem z močnim napadom v rajonu Kobarid Bovec. Ofenziva naj bi potisnila italijansko armado na Tilment. To nai bi se zgodilo v septembru 1917. leta. Nemška vrhovna komanda tudi tokrat ni bila pripravljena premestiti svojih 5 do 7 divizij z ruske ali zahodne fronte, ker jih je tam sama krvavo potrebovala. Toda potek in razvoj dogodkov na evropskem političnem in bojnem polju je zahteval ustrezne ukrepe Od junija 1915. pa do avgusta 1917. leta so Italijani izvedli na soški fronti enajst ofenziv, njihov glavni udar SKICA POSOČJA • Tolmin Kana Lokve JCvvv tTržič 'U •* • C erkno • Vipava *8tanjel • Komen a Divača • Koper ■wmt NEDEUA, 7. AVGUSTA 1977 PONEDELJEK, 8. AVGUSTA 1977 TRST A 8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Vedri zvoki; 10.30 Nedeljski se slanek; 11.05 Mladinski oder; 11.35 Nabožna oddaja; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Vanek in Drejček; 13.15 Pa se sliš; 13.35 Klasično a ne preresno; 14.05 Operetna glasba; 14.35 Orkestri lahke glasbe; 15.00 Nedeljsko popoldne. KOPER 7.30, 8.30, 12.30. 14.30, 21.30 Poročila; 8.00 Glasbeno prebujenje; 8.40 Kako se počutiš; 9.15 Orkester Donald Byrd; 9.30 Plošče; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Glasbeni portret; 10.30 Dogodki in odmevi; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Festivalbar 77; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pičice na i; 14.00 Avto story; 14.35 Mini juke-box: 15.00 Folk in tudi ne; 15.30 Koncert na trgu; 16.15 Glasbeni program; 16.45 in 17.45 Od hiše do hiše; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.30 Sosednji kraji in ljudje; 18.30 Primorski dnevnik; 18.25 Programi tedna; 19.30 Primorska poje 77; 20.30 Crash; 21.00 Srečanje z našimi pevci; 21.35 Športna nedelja; 21.40 Rock party; 22.15 Vesela opereta: 23.00 Plesna glasba. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00. 20.00, 23.00 Poročila: 7.15 Danes je nedelja: 8.15 Zdravo, tovariši vojaki !: 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.07 Radijska igra za otroke; 9.43 Skladbe za mladino; 10.05 Še pomnite, tovariši. 11.05 Lahka glasba; 12.15 Glasba po željah; 14.10 Zabavna glasba; 14.20 Nedeljska reportaža; 14.45 Obisk pri orkestru in zboru Ralph Dokin; 15.05 Nedeljsko popoldne; 17.00 Zabavna radijska igra; 20.30 Zabavna glasba: 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Glasbena tribuna mladih; 0.05 Literarni nokturno; 0.15 Plesna glasba za vas; 1.05 Romantična klavirska poezija; 1.30 Pop, rock. beat. TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05, 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Obletnica tedna; 9.40 Koncert sredi jutra; 10.05 in 11.35 Predpoldanski omnibus; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almanah; 14.10 Roman v nadaljevanjih «Dim»; 14.30 Glasba na našem valu; 15.35 Klasični album; 16.15 Od hielodije do melodije; 17.05 Deželni orkestri; 17.25 Glasbena panorama; 18.05 čas in družba: 18.25 Slovenski zbori. KOPER 7.30. 8.30, 10.30, 12.30, 13.30. 14.30, 18.30, 21.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.30 Plošče; 10.00 Z nami je. . .; 10.10 Na počitnice; 10.45 Glasba in nasveti: 11.15 Festivalbar 77; 11.30 Lepo poletje; 11.45 Poje Leano Moi-elli; 12.05 Glasba po željah; 14.00 šport- ni ponedeljek; 14.10 Popevke; 14.35 Pismo iz. . 14.40 Mini ju- ke-box; 15.00 Slavne skladbe za klavir; 15.30 Par besed; 15.45 Folk ansambel; 16.00 Poje Ivo Mojzcr; 16.15 Glasbeni program; 17.10 Poslušajmo jih skupaj; 17.40 Glasbeni notes; 18.(H) Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Glasbeni cocktail; 19.35 Iz zborovskega arhiva; 20.30 Crash; SLOVENIJA 6.00, 7.00. 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00. 16.00, 18.00. 19.00, 20.00, 23.0 Poročila: 6.15 Danes za vas; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.20 Beseda na današnji dan; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.20 Pesmice na poteku; 10.40 Vedre melodije; 11.40 Turistični napotki; 12.03 Za vsakogar nekaj; 13.10 Veliki revijski orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 14.20 Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam. . .; 15.05 Pojo amaterski zbori; 15.30 Glasba (jo željah; 16.30 Melodije in ritmi: 17.00 «Vrtiljak*; 19.05 Iz tuje glasbene folklore; 19.25 Zvočni signali; 20.20 Zabavna glasba 20.35 Lahko noč. otroci!: 20.45 Minute z Blejskim kvintetom; JUGOSL. TELEVIZIJA »D 8. DO 13. AVGUSTA 1977 TOREK, 9. avgusta 19.00 Obzornik; 19.15 Pika nogavička, serijski film; 19.45 Od vsakega jutra raste dan Graški šlu dentje in kvartet iz Slovenj Plaj-berka; 20.15 Risanka; 20.30'Dnevnik: 21.00 Novele Henryja Jamesa, nanizanka; 21.55 Izvolite, kar na prej; 22.40 L. van Beethoven:,, Koncert za klavir in orkester v es-duru. KOPRSKA BARVNA TV 20.30 Odprta meja; 20.55 Otroš ki kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Kdo je ubil Bello Sheman?, film; ,23.15 Aktualna tema. dok. oddaja; 23.55 Narodna glasba: Cerkljanska laufarija. SREDA, 10- avgusta 19.10 Obzornik; 19.24 Na sedmi stezi, športna informativna oddaja: 19.56 G. Bizet: Carmen, odlomki iz opere; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film tedna: Radikalni Ferdinand; 22.35 Včeraj. danes, jutri: Odporništvo i talijanskega ljudstva: 23.20 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Na zatožni klopi: Sence preteklosti, serijski film -I. del; 22.25 Ne streljajte na sodnika, film iz športnega festivala v Portorožu. ČETRTEK, 11. avgusta 19.00 Obzornik; 19.15 Pustolovci. serijski film: 19.47 Modri plašček. otroška serija; 20.15 Risanka: 20.30 Dnevnik; 21.00 Prija tel.ji in sosedje, nanizanka; 21.25 Svet 19(K) 1939, dok. oddaja; 22.15 Jazz na enkranu: Kvintet Cecil TayIor: 22.45 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Pustolovska Mcry Read, film; 22.55 Ljilja in jez hi-drocentrale, dok. oddaja; 23.10 Zabavno glasbena oddaja. PETEK, avgusta 19.00 Obzornik; 19.14 Prof. Bal lazar, risanka; 19.22 Glasba z o-brobja, serijski film; 19.45 Brigadirski TV studio; 20.15 Barvna risanka: 20.30 Dnevnik: 20.55 Notranjepolitični komentar; 21.05 E. Muzzi: Izvori mafije; 21.55 Doba pilul; 22.40 Bogataš in revež, nadaljevanka; 23.30 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Rdečelaska, film; 23.15 Glasbeni nokturno: L. Van Beethoven: Koncert za klavir v D-duru. SOBOTA. 13. avgusta 9.00 Profesor Baltazar, risanka; 9.09 Modri plašček, otroška serija: 9.37 Človek in zemlja; 10.07 Slovenka, ponos Kosova, dok. oddaja; 10.33 E. Muzzi: Izvori mafije; 14,55 Helsinki: Atletika za evropski pokal; 18.48 Obzornik: 19.05 Naši sorodniki, filmska ko- medija; 20.30 Dnevnik; 20.50 Zu naniepolitičnj komentar; 21.00 Mož iz Kentuck.vja. film; 23.00 Dnevnik; 23.15 Prodali so jih milijon: E. Ofarin, N Sedaka. KOPRSKA BARVNA TV 17.00 Helsinki: Atletika; 20.30 O'roški kotiček: 21.15 Dnevnik; 21.35 Na zatožni klopi: Sence preteklosti. serijski film, II. del; 22.10 Druga za drugo, film. NEDELJA, 7. AVGUSTA 1977 PONEDELJEK, 8. AVGUSTA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 13.00 Simfonični koncert 13.30 DNEVNIK 18.15 Praznični dan 19.00 Bella senz'anima — glasbena oddaja - Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 TRI ŽENE - film z Anno Ma gnani - La sciantosa, H. pizoda 22.15 Športna nedelja 23.05 Napoved programa za prihodnje dni. Ob zaključku DNEVN . in Vremenska slik Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 ON/ DRUGA NEDELJA: Koncerti dr. John in ansambla Poco 15.25 Športni dogodki 18.15 Napoved programa za prihodnje dni 18.30 Risanka 18.40 Prigode Laure Storm Vremenski slika 19.50 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.(K) Nedelja sprint 20.40 CERA UNA VOLTA... Posebno za vas 21.55 DNEVNIK 2 - Dossier Dokument tedna 22.50 DNEVNIK 2 - Zadnje vesli JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.25 Za nedeljsko dobro jutro: Pojo Gorenjci 11.13 A. J. Cronin: ZVEZDE GLEDAJO Z NEBA 12.04 Otroci sveta, otroška serija 13.15 DNEVNIK 15.00 Maribor: evropsko prvenstvo v tenisu 19.15 SANDOKAN, serijski film 20.15 Risanka 20.30 »NEVNIK 21.00 S. Stojanovič: VEČ KOT I-GRA, nadaljevanka 22.00 OPERACIJA BARON GAUTLCll, dok. oddaja iz serije «Skrivnosti Jadrana» 22.30 DNEVNIK 22.45 Cesta in mi — prometna vzgoja Uredništvo izobraževalnih oddaj je pripravilo nov ciklus o prometni vzgoji. Nocoj bo na sporedu posebna kratka oddaja z naslovom «Cesta in mi*. To bo splet kratkih po-' letnih prometnih razglednic. Na Gorenjskem se bomo srečavali z vzdrževalcem ceste, na Koprskem in Dolenjskem s prometnima inšpektorjema tovarišema Tavčarjem in- Gp-- aertfiem. it* rivftnjjeiMtfšŠe« Klancu z inšpektorjem tov. Petkom in s Petrom Devom, v Mokronogu pa s kmetovnl-c ni — tam bl /.u Šentjurja. Vsak bo nekaj povedal o skrbi za večjo varnost na naših cestaj). 22.56 Okrogli svet 23.15 Športni prcgle; Koper 19.00 Veniš — Evropsko prvenstvo v Mariboru 20.30 Otroški kotiček 21.00 27 KANAL, informativna oddaja 91 It Sli/.ii/.p 21.35 ŠLI BOMO V MESTO, film 23.10 Jazz na ekr, nu Zagreb 11.00 Otroški spored 12.00 Narodna glasba 12.30 Imetijska oddaja 16.10 Gledalci in TV 10.40 DNEVNIK 16.55 Sinjska alka 19.00 ČE BI IMEL PUŠKO, film 21.05 IPAVCI, nadalj. 22.25 Zlata dolina ŠVICA 19.00 MALA KLIENTKA, film 19.50 Glasbeni spored 20.50 Svet, v katerem živima 22.00 Preživeli ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 MusiriAmerika - Jazz koncert — Conte Candoli, Frank Rosolino, Tony Scott 13.30 DNEVNIK 18.15 JO GAILLARD, druga epizoda 19.05 Ihtavi, simpatični Braccio $ Ferro 19.20 Tarzanove nove prigode 19.45 Almanah in Vremenska tul-poved 20.00 DNEVNIK 20.40 VSI DOMOV, film Film jc režiral Luigi C«nen cini, v njem pa igrajo Alberto Sorči, Serge Reggia111, Carla Gravina, Eduardo he Filippo, Claudio Gora. 22.45 Prepovedan^ Ob zaključku DNEVNIK Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. tiri 13.15 Koncert: Raffaella De Vita 18.15 Program za mladino: Opazujmo življenje: Življenjski ciklus 18.45 DNEVNIK 2 - Šport 19.00 C. Dickens: DAVID COP PERFIELD, enajsto nadalj; 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti stud«> 20.40 PLES TANGO, oddaja t A štor Piazzolla 21.45 50 LET OD TEGA: Saco *« Vanzetti, dok. film 22.55 Glasbeniki XX. stoletja Ob zaključku DNEVNIK 2 ' Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.57 OBZORNIK 19.12 Človek in zemlja, poljudno znanstvena serija 19.45 MLADI ZA MLADE V oddaji smo tokrat obiska11 Ravne na Koroškem in tam pogovarjali o kulturni)1 dejavnostih mladih. Zatem smo se oglasili pri umetnem kovaču Miroslavu PcršolJ1 v Novi Gorici in skušali gistrirati gradnjo industrijske cone v Sežani. Osrednja tema so gostinski delavci n® obali in razmere, v katera1 živijo. 20.30 DNEVNIK 21.00 Jean Serment: LEOPOLL « BLECANI, TV-drama Leopold je zakrknjen sarne srednjih let, velik sovraž111.. žensk. Misli, da nikoli ni bl ljubljen, saj ga je pred dvajsetimi leti »izdala* celo nJe gova Maria There.se in pote11 je ostal vsa leta sam. P°|c ti pride na počitnice k s rodniku in odkrije pomernbn skrivnost: spozna gosp0*1) Ponča, tudi samca in sovraj; - » nitfiu -žensk. Panc se ukv11* ja' ^“odkrivanjem naPacn odposlanih pisem, in PlsCbl' ki nikoli niso prišla v rok1 naslovnikom. Pokaže se, - . pred leti dekle Leopolda 11 odbilo, ampak je prišlo le ? nesporazuma. Usodnega P13 ma, ki ga je Marie-There^ pisala Leopoldu, njslovlje-je po pomoti ni nikoli Pre-!e' Zato je Leopold ves prec0Jc' in povabi Marie-Therese sebi na deželo... 22.40 Kulturne diagonale 23.20 DNEVNIK Koper 20.55 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 Na materinem hrbtu, e® ' film 21.55 Nastopa Julio Iglesias. S1® bena oddaja 23.00 Baletni večer Zagreb t 21.00 M. Crnjanin: ŽIVLJENJ IN DELO MILANA BAUM^' drama 22.05 Življenje filma 22.50 «Gajstarbajtcr trumbeUt4,1 dok. flm 23.10 DNEVNIK ŠVICA 19.30 Poletni programi za mlad^ 20.00 LOCALNO: XXX. filmski r stival 20.40 Šporlni dogodki da je bil namenjen na sektorje srednje in spodnje Soče. Od vseh teh ofenziv in bitk so edino šesta, deseta in enajsta dale take taktične rezultate, ki bi ob vztrajnem in pravilnem pritisku lahko omogočile uspešne in za Avstrijce nevarne operativne preboje fronte z vsemi mogočimi hudimi posledicami; v nevarnosti bi bil lahko tudi obstoj soške fronte na doseženi črti. Posebno zadnja — enajsta — italijanska ofenziva, v kateri je napadalcem uspelo zasesti večji del Banjške planote, je ustvarila že precej trdno podlago in možnosti za morebitno nadaljevanje vsega, kar je v tej ofenzivi bilo zamujenega glede na planirani italijanski operativni preboj v dolini Idrijce in Bače ter na Trnovo in glede na možne manevre v zaledje avstrijske fronte pri Gorici. Avstrijske sile so bile zaradi enajstih bitk na Soči vsestransko izčrpane in postavljalo se je vprašanje, če bi te in takšne sile lahko vzdržale še eno, močnejšo ofenzivo, kakršno je začela pripravljati italijanska vrhovna komanda kmalu po končani enajsti ofenzivi oziroma po prodoru II. italijanske armade na. Banjško planoto. Nova situacija je bila za avstrijsko vojno - politično vodstvo alarmni znak za resnost in nevarnost, še posebno. če bi Italijani v kratkem času ponovili tak ali še močnejši udarec. To je italijanska vrhovna komanda tudi nameravala storiti, kakor hitro bi prerazporedila sveže bojne enote, izpopolnila vse borbene in druge materialne potrebe, dvignila moralo svojih vojakov in dobila zahtevano pomoč od zaveznikov. Vse to bi se zgodilo, preden bi mogli Avstrijci pripeljati svoje divizije z ruske fron te, ki po spomladanski revoluciji ni bila več tako nevarna. Vse to so na avstrijski strani dobro videli in vedeli. Vedeli so tudi to, da ie njihova armada na Soči izčrpana in da je dopolnitev izgub vsak dan bolj pomanjkljiva in nezadostna. Računati so morali tudi z nevarno notranjepolitično in gospodarsko situacijo, na nacionalno prebujanje in vretje med slovanskimi narodi (Cehi, Po- OSi\OVi\A M M IŠKI, IMIOIIO.IA 21.X.1!M7 TMnt.fl. ---- na Borjana ,7,, ^f10* . A: ,F&obič ,, - it1 Stupic« Ktznc/ 5l\ Trcb^tnJlrcAcMkn/ Sovo ^ •jaki, Srbi, Hrvati in Slovenci), ki so glasno nacionalno samostojnost v federalnem sistemu držav, ki bi vsekakor imele velik vpliv na zahtev9’ nosemi! - politiko h* posebej na nadaljevanje vojne. V Avstriji je primaRl^, valo prehrambnih in drugih življenjskih potrebščin; raj pet milijonov mrtvih, ranjenih, bolnih in ujetih 'ri jakov na vseh frontah je prizadelo skoraj vsako dru^11 Na obzorju so-se kazali že skoraj jasni znaki državo®*, poloma; obstanek monarhije je bil morda samo še vPr sanje časa, PrifcriHtGievhlk ŠPORT ŠPORT ŠPORT 7. avgusta 1977 . V SKEDO (OB 18. 11R1) V BAZOVICI PRIJATELJSKA NOGOMETNA TEKMA TRIESTINA-ZARJA Bazoviški nogometaši sc vestno pripravljajo žc ves teden - Pester spored prijateljskih srečanj - Vojko Križmančič ho treniral najmlajše Bazoviška Zarja, ki je v minuli se-ni zelo uspešno igrala v prven-y druge amaterske lige, je že Ponedeljek, pod vodstvom nove-trenerja Mandaniccija pričela s “"Pravami. 'zvzarnemo novega trenerji' kl ie zamenjal Softiča, pa doslej ni spremenila svojega, sicer , Satega izbora nogometašev. Vse j Ze. da se bazoviški odborniki dr-Svetega nogometnega pravila*: nj^^nega moštva ne gre spremi- j ®azoviški nogometaši so se ta tete/1 Že P°šteno oznojili. Začeli so s Vs^imi pripravami in trenirali so Drea ^an ,^e v sredo bodo namreč . d veliko, in že obenem tradicio-|.p.nc) Preizkušnjo: igrali bodo nam-Id Prijateljsko tekmo s Triestino, v s® že več dni mudi na pripravah Bazovici in gostuje v Dragi, pri . Canda Mario*. j. ^ekma Triestina - Zarja, ki je tu-‘v Prejšnjih letih vzbudila veliko 8ihln/.an^e v naši^ nogometnih kro-ps' oo nedvomno tudi v sredo naš Prednji športni dogodek meseca, l-^kovati je namreč, da se bo o-L g bazoviškega pravokotnika zbra-d rekordna množica, da bi videla na ^u,.tržaškega tretjeligaša in tudi, p; se pobliže spoznala z «letoš-Vrh _Var.io», ki bo jurišala na sam k, druge amaterske lige. Tekma se 0 Pričela ob 18. uri. SD ® v soboto bo Zarja, v okviru gj^nega praznika v Bazovici, odi-t,, a drugo prijateljsko tekmo, in tfj* Portualejem. Nakar deset dni ruega treninga in nato sledi nastop ptUrmrju za «Puntarjev memorial*. ^ red pričetkom prvenstva name- >>,,>'ili'llin„i„lll„l, m, mummuumi OBVESTILO ®or jl^dbojka za vse. Pod tem ge-sl, .ie športno združenje Bor , K|iil0 organizirati vsak četrtek v P"letnih mesecih) rekreacijski akt-er Za vse ljubitelje odbojke, za livne in neaktivne odbojkarje, K *Pl*>h za vse, ki bi se želeli en-tedensko pošteno spotiti. # r«lovadnica na «1. maju* je od-a vsak četrtek, od 20. ure dalje. rava Zarjin trener odigrati še dve prijateljski tekmi z ekipama iz Slovenije. Nato pa start v novem prvenstvu 2. AL. Zarja bo letos tudi prvič igrala z ekipo v prvenstvu najmlajših. Potreba naraščaja je seveda v vseh naših nogometnih društvih pereča. Vojko Križmančič, steber prvega moštva, bo prevzel vodstvo nad najmlajšo ekipo. Kot vidimo, se je Zarja temeljito pripravila na novo sezono. V okviru priprav na bližnje nogometno prvenstvo bo jutri v Splitu, ob 19. uri, prijateljska tekma med domačim Hajdukom in nemškim prvoligašem Hamburgerjem. Tekma bo za splitske nogometne navijače še toliko bolj zanimiva, ker bo tokrat Ivan Buljan igral z dresom nemškega prvoligaša kar sredi Splita. DOMAČI ŠPORT DAM KS NEDELJA, 7. avgusta 1977 BALINANJE 10-LETNlt.A ŠD POLET Trofeja «F. Malalan — Krožek ŠD Polet* 9.00 na Opčinah Nastopa tudi Polet KOLESARSTVO VETERANI 14.30 v Barkovljah Nastopa tudi Adria ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA > H cn H ALI VESTE KAJ JE . . .? Taborniški korak Taborniški korak je način gibanja, ki nam omogoča prehoditi ob minimalnem naporu čim večjo razdaljo v čim krajšem času. Z redno vajo se bomo toliko usposobili, da bomo iste razdalje prehodili vedno v približno istem času. Tako lahko pri taborniškem koraku po uri ugotovimo, koliko smo prehodili; po prehojenih km pa lahko ugotovimo, koliko časa hodimo. Taborniški korak je sestavljen iz izmenične hoje in teka po 20 korakov (ali 30, 40 do 50 korakov) s tem, da se na tak način 1 km prehodi vedno v času 7 minut 15 sekund do 7 minut 45 sekund. Seveda se taborniškega koraka naučiš le z vadbo. Akcija izbranih vrhov Akcija «V počastitev rojstnega dneva Predsednika Tita in obletnice njegovega prihoda na čelo partije:», ki so jo slovenski planinci pripravili v obliki vzponov na 20 KOŠARKA PRED NOVO PRVENSTVENO SEZONO LETOŠNJA BORZA DOKAJ SKROMNA Šolman in Jellini bosta igrala z Meča pom iz Vigevana - Krepko se je tudi ojačil tržaški Hurlingham - Pagnossin pomladil ekipo Po vzoru nogometa je tudi ita lijanska košarka dobila s vok) Dor-zo z razliko, da se tu ne govori o milijardah, temveč le o mili jonih... Letos pa je bila «košarkarska borza* razmeroma skromna, tako da se |>eterke A-l lige v bistvu niso spremenile. Tu pa gre predvsem za finančni položaj društev, ki so prisiljena poiskati si «mece-ne», če hočejo kriti stroške, ki jih tako prvenstvo predpostavlja. No, kaže, da so- «meceni» vse manj pripravljeni vlagati svoj denar v košarko, mogoče zaradi industrijske krize, ki tare Italijo... Le štiri nedvomno velike košarkarske «zvezde» so razživele v teh poletnih mesecih pogajanja med posameznimi društvi. Serafini bo oja- čil vrste Xeroxa, Gergati bo igral za moštvo Gabetti Cantu (nekdanji Forst), državni reprezentant Giulio Iellinl bo nastopal za novinca A-2 lige, ekipo Mecap iz Vigevana, in Brumatti je nazadnje last turinskega Chinamartinija Spr va je bil «na prodaj* tudi Anto-nelli, krilo Sinudyneja, vendar .so se zainteresirani klubi postopoma umaknili pred zahtevo 360 mili jomov. Kakšen je torej realen videz nnj-višje italijanske košarkarske lige? Začnimo kar od začetka: lanski prvak Mobilgirgi je doživel nekaj važnih sprememb, začenši od trenerja, ki ni več znani Alessandro Gamba, temveč Nico Messina. E kipa je izgubila Iellinija in Rizzi-ja, vendar je pridobila Rusconija ...»MII |iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiimHHiiiiiiiiMitiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiriHiiiifiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii nogomet PRED PRVENSTVOM L AMATERSKE LICE tVoseško Primorje že trenira Več sprememb v ekipi ■ Kapun, Bezin in Rusija bodo letos igrali s hiško Vesno * Trener Ciovannini optimist: računa na visoko uvrstitev pralce 1 -'imorja je letošnjih Vi nlrilc konec. Stari in nekateri nor bo ,0g°metaši proseškega moštva, ki ligi ' . naatopilo v prvi amaterski li ■ so že v potek, 5. avgusta, priče-t?r-Popravami, pod vodstvom tre-Giovanninija. V^op v višjo ligo predstavlja se-Df0b, voditelje Primorja velike «0, ,etne. Kot je vsem znano, v prvi ij,krsi‘i ligi lahko igrajo le štirje lejjj ki še niso dopolnili 27. 6 P°mislimo, da je v lanskem kjj. ri^vu v vrstah Primorja igralo to st. et nogometašev, ki presega da b?r.0sL je predvsem razumljivo, letošnja ekipa Primorja spre-■leiia. Proseški navijači bi seve- k° tudi letos branil vrata pro-Šeškega I’ imorja {'r\w?j v'deli, da bi tudi v letošnjem '*t v nlVu .ekipa zaigrala tako dobro % prejšnji sezoni in se dobro uvr-JšVm ? končni lestvici, čeprav z !?rk HJ0’. **a Preskok v višjo ligo °s^ težav. Tudi vodstvo Pri-zelo aktivno, saj si je za-f ‘ Kdo P°*e8 Perrija, ki je igral b^kniT-1’ zadnje prvepstvo pa pri NoC1..ekipi Pro Fiumicellr še Voo *n Valentija, igralca kri-k ®nn ^ba sta prišla na posodo da]0- Primorje pa je Križali5, bm° ina P°s°do vratarja Kapu-11Ustj0 ,‘lca Bezina in napadalca , el ti Primorja bo letos ob-J? že Sugan (dve leti od tega bki se!/?! I?ri Primorju), ki je v lan-jktie ■ 1 'Bral za Barcolano. Tudi jeke) j pralec Stocka, bo letos ob >jeVS ^eče - rumenih*. Pri-t .1 zaJe v stiku z nekaterimi dru-l?k, . Nabavo še kakega nogome-:ršt » Qa konkretnih novosti* zaen-ak n*- Verjetno Visintin, Bar-Clari bodo letos '°Van!.\- P^nseško ekipo. Tudi trener d ^Bhn' ■ eseško esipo. i uuj trener Sest'n‘ lma svoje probleme gle-> 0 m.,Ve nove ekipe. V ta namen v*i s z?stavili nekaj vprašanj v ^stv„ P^Prf.vami o letošnjem pr ,,’GiC o ekipi. in k<|ko h*!,*1'' nawej bi vas vpraša-n dg letos potekale priprave Wllte. da bo ekipa za začetek prvenstva prve amaterske lige kondicijsko dobro pripravljena?» »Čeprav smo s priprr.vami komaj v začetni fazi, moram reči, da gre vse v najboljšem redu. Glede načina treninga za kondicijsko pripravo nogometašev ne bom uvedel novih metod treninga, napravil bom, kot sem doslej v vsej svoji trenerski karieri. Če bi se pripetilo, da ekipa ne bo v pravi formi za začetek prvenstva, ne bom obupal, saj so prav težave najboljše orožje za izboljšanje.* eKaj mislite o novi ekini Primorja in zaupate v nove nogometaše, ki jih je proseško društvo že nabavilo.» «Moram reči, da sem zelo z..do voljen z novimi igralci in prav zaradi tega ne vidim, zakaj jim ne bi smel zaupa '. Težave bodo prišle seveda potem, ko bom moral sestaviti ekipo. Toda za sedaj, tisti, ki resno dela in trenira, ima moje največje zaupanje.* sKatere štiri nogometaše, ki pre segajo 27 let starosti, mislite potrditi za letošnje prvenstvo?* «Zelo mi je žal za nekatere igralce, ki bodo morali letos zapustiti e-kipo, saj ! i jih š. rad imel s seboj, toda to je letos nemogoče. Za novo sezono sem potrdil vratarja Štoko, branilca Raceta ter vezna igralca Tomizzo in Angilerija.* «Katerih turnirjev se mislite udeležiti in vas mogoče zanima dobra u-vrstitev na teh turnirjih?» »Ekipa bo, kot je znano, nastopila na .Puntarjevem memorialu’, .i se bo pričel 22. avgusta, nato pa bi n,orali nastopiti še na turnirju v Ron-kah, in sicer 21. in 28. avgusta. Prvo mesto na turnirjih nas sploh ne zanima, glavno je, da se ekipa >• teh tekmah kondicijsko pripravi za prvenstvo.* * min še zadnje vprašanje; cilj v le tošnji sezoni?» »Že lansko leto sem rekel, da si ekipa mora najprej pridobiti novo mentaliteto. Ker smo tako ekipno mentaliteto žc v lanskem prvenstvu pridobili, sem gotov, da se bo ekipa letos borila za prva mesta na 'estvi-ci, čeprav se dobro zavedam, da je prvenstvo prve amaterske lige zelo trdo in da bo začetek prvenstva naporen.* H. V. NA SVETOVNEM PRVENSTVU Silvan Poberaj dosegel velik uspeh Na nedavnem svetovnem kajakaškem prvenstvu je Novogoričan Silvan Poberaj dosegel izreden uspeh, saj se je uvrstil na odlično šesto mesto. V izjemni konkurenci se je prav dobro odrezal, čeprav so mu sodniki v prvi vožnji dosodili 50 kazenskih točk in se je uvrstil komaj na 23. mesto. »V drugem teku sem vozil na vse! Uresničila se je moja tiha želja, veslati brez kazenskih točk. To uspe le največjim mojstrom* — nam je dejal Silvan. — «Za nameček pa sem bil celo hitrejši od prve vožnje. Drugi tek je tako štel v končno uvrstitev, ki mi je prinesla velik uspeh, šesto mesto na svetu.* Veliko je treniral, da je lahko prodrl v sam svetovni vrh. Po prvih zaveslajih na Soči, leta 1970, je že naslednje leto zmagal na mednarodni tekmi v Italiji v mladinski konkurenci. Od leta 1972 do 1973 je bil trikratni slovenski pionirski prvak, leta 1975 pa je osvojil tri republiške mladinske naslove. Kmalu nato se je prebil tudi med najboljše v državi v članski konkurenci. Sedaj pa, ko mu je uspel prodor med svetov-a elito, Silvan ne skriva več svojih načrtov; prav gotovo sta mu v veliko oporo mladost, zagnanost in samozaupanje. Ne gre pozabiti, da bo komaj v drugi polovici oktobra dopolnil 20 let. in odličnega Yelvertona, ki je svojo dobro telesno pripravljenost po kazal na minulem turnirju v San Remu. Med to «košarkarsko borzo* pa je prišlo tudi do presenečenja; moštvo Mecap iz Vigevana je odkupilo od splitske Jugoplastike Da-mira šolmana. šolman je trenutno edini Jugoslovan, ki bo nastopal za italijanski klub. Odlično krilo Jugoplastike, ki dobro obvlada vse košarkarske elemente, bo v prihodnji sezoni skupaj z Iellimjem eden izmed protagonistov prvenstva in to predvsem zaradi svoje ga točnega meta. Goriški Pagnossin, ki bo letos nastopal v A-l ligi, je svoje vrste ojačil z mladimi: z Antonuccijem, s Poletti jem in z De Luco. Poleg teh je za prihodnjo sezono potrdil tudi Američana Garretta. ki mu bo verjetno stal ob strani tudi dru gi John, namreč rojak Laing. Tre ner Benvenuti bo imel od 22. a v gusta dalje, ko se pričnejo pri prave, polne roke dela. Isto velja za videmski Snaidero, ki je lani izpadel v A-2 ligo, saj je edina novost v tem klubu mladi Bettarini, ki bo skuša' dati svoj doprinos v prihodnji sezoni. Poglavje zase pa je tržaški Hur lingham, ki nastopa v A-2 ligi. Novo vodstvo kluba je takoj presodilo položaj in sklenilo nekaj vožnih nakupov, ki bi utegnili biti odločilnega pomena za upe na morebitne boljše uvrstitve. Najprej so rešili problem trenerja, ki je na stal po odstopu Lombardija. Tržačani so na njegovo mesto postavili Alberta Petazzija, ki je ob svoji prvi tovrstni preiskušriji. Moštvo so ojačili z Zorzenonorn (22 let), ki je prej nastopal za Pinti Inox, in z drugim Američanom Alanom Bristovvom. V zvezi s tem so nastali nepredvideni zapletliaji, saj jc plavolasi Američan poslal iz domovine telegram, v katerem objasnjuje, da je vezan s pogodbo na nek tamkajšnji profesionalni klub. Vodstvo Hurlinghama na zagotavlja, da se bo vse izteklo v najboljšem redu in da bo tako ali drugače nek Američan priromal v Trst. različnih vrhov, je bila pestra in je uspela. Na Triglavu je bilo 25 planincev iz raznih krajev. Ostali pa so se zbrali na drugih vrhovih širom Slovenije. Na Grintovcu so se zbrali planinci iz kamniškega področja, na Rašici iz ljubljanskega področja, na Krimu iz iškega področja; primorski planinci so se zbrali na Snežniku in na Poreznu. Iz Zasavja so se zbrali na Pohorju, na Menini planini iz celjskega področja, pomurski planinci so šli na Dolit nad Dražgošami iz poljanske in sevške doline, na Peci koroški planinci, kočevski pa na «Bazi 20*. Na Krnu so se zbrali planinci iz Nove Gorice, na Stolu pa gorenjski ter na Kumu Zasavci. Maketa Maketa je vrsta lažnega objekta, ki ga uporabljajo pri maskiranju. Z maketami je mogoče imitirati vojake, orožje, utrjene objekte, vozila, stavbe, letališča in podobno. Maket ne postavljajo le na sprednji bojni črti, temveč tudi v globini. To pa zato, da nasprotnik ne bi mogel odkrili dejanskega stanja. Makete izdelujejo predvsem iz neobdelanega lesa, pločevine, tkanine, iverk, slame itd. Premažejo pa jih z ustreznimi barvami. Da bi prihranili čas za obdelavo in količino materiala, jih pogosto izdelujejo manjše, kot so dejanski objekti; vendar je osnova enaka, tako da so v vodoravni projekciji povsem enake kot objekti, ki jih želijo posnemati. Makete so stalne ali prenosne. milan pnhor KOŠARKA JUTRI V MILJAH Prijateljska tekma Akademik - Ncw Release Jutri, ob 20.30, bo na miljskem trgu prijateljska košarkarska tekma med bolgarsko ekipo Akademik, ki je že uspešno igrala v četrtek v Skednju, in ameriškim moštvom New Realese iz Los Angelesa. Srečanje bo edinstveni košarkarski dogodek po zaslugi prihodnjih miljskih športnih organizatorjev, ki so priredili to srečanje, da bi domačim športnim ljubiteljem postregli z res kakovostno košarkarsko predstavo. Ženska odbojkarska selekcija ZSŠDI, ki je v Dolini odigrala dve prijateljski tekmi z italijansko mladinsko žensko reprezentanco millllllllHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllNIIIIIIflllllHIIIIIIIIIIIIMIIIIIIflMIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUnilllllllllllllItHi PLANINSTVO PO OPRAVLJENI SLOVENSKI TRANSVERZALI Z. Trampuž: «V gore že od mladih nog» Število planincev, ki so opravili slovensko planinsko transverzalo, ki gre od Maribora preko Kamniških Alp, Karavank, Julijcev, Trnovskega gozda na Primorsko do Ankarana, kjer se zaključi, se stalno veča. To dejstvo potrjuje izredno popularnost te poti med Slovenci iz matične domovine in zamejstva, pa tudi uspešnost zamisli o neki vezni poti po največjih vrhovih neke dežele ali tudi države. Pred kratkim je slovensko transveržalo zaključila Zdenka Trampuž - Sancin, ki hodi v gore že od mladih nog. Zdenka ima 25 let, stanuje v Domju, ie odbornica pri SPDT že sedem let, u-spešno je opravila tečaj za mladinske vodiče in tudi edina v zamejstvu dobila naziv gorske straže. Tore; velika vdanost naravi in gorskemu svetu. Z Zdenko smo se pogovorili o Transverzali, o planinstvu, o njenih bodočih programih ter še o marsičem drugem. «Zdenka, kdaj si sploh začela hoditi v gore in kdaj si začela s Transverzalo? » »V gore hodim že 13 let, saj sem se prvič podala v gorski svet, ko sem imela 12 let in sicer z znanci iz Žirovnice naravnost na Triglav. To me .je navdušilo, tako da sem od takrat, takoj ko je nastopil primeren čas, vedno odšla v gore. S Transverzalo pa sem začela leta 1972, torej pred petimi leti. Vendar pa je bilo pri tem eno leto pavze, eno leto pa nisem zaradi slabih vremenskih razmer osvojila niti enega samega vrha te vezne poti. Skratka, Transver zalo sem opravila v štirih sezonah. Zadnji vrh sem osvojila L avgusta, in sicer Skuto na Kamniških Alpah.* »Kaj te je najbolj pogojevalo pri opravljanju Transverzale?> »Mnogo me je v tem smislu pogojevalo (»manjkanje prevoznega sredstva. Zato pa sem se udele- niMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIItllllMIIIIIIIIIItinilMIIMIIIIIlilHIimillUMMMIIIIIIIIHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIliumillMUlllMliniltllllllllllHIIIHIIHIIliaillllimUlllllN Bohby Fischer spet za šahovnico? Kaj pomeni sedaj ime Robert I preveč glasno komentirali odigra-Fischer za svetovni šah? Vsi se ne poteze... prav dobro spominjamo, kako je leta 1972 osvojil naslov svetovnega prvaka z zmago nad Sovjetom Borisom Spasskim ter kako je po dolgi in burni birokratski vojni s svetovno šaliovsko federacijo ter s sovjetskimi šaliovskimi organi tri leta pozneje ta naslov tudi izgubil. ker ni, po osvojitvi svetovnega naslova, hotel odigrati niti ene šahovske partije. Fischer je bil že pred osvojitvijo svetovne šahovske krone znan po svojih muhah, ki so se nato še stopnjevale, tako da mu svetovna šaliovska federacija FIDE ni mogla popustiti več. Fischer se je vedno pritojeval proti sistemu raznih turnirjev, pro ti velikosti dvoran, kjer so se ti turnirji igrali, proti razsvetljavi v dvoranah, proti nagradam, ki so bile zanj premajhne, proti gledalcem, ki so v turnirskih dvoranah UIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIltlllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMMIIIIIIIIIlIlliltiiMiiiiiiMHIIIMIIIinillllllllllllllllllilllllllimHllllllllllllllllllllllllllll ODBOJKA 10. EVROPSKO PRVENSTVO NA FINSKEM «Azzurri» in «plavi» v lažji skupini Sovjetska zVcza je v obeh konkurencah glavni favorit za končno zmago V štirih finskih mest:h bo od 25. do 29. septembra prvi del 10. evropskega odbojkarskega prvenstva. Po dnevu počitka bosta 1. in 2. oktobra še zadnji obračuni za končni vrstni red. Tudi letos, kot pred dvema letoma na EP v Jugoslaviji, ima pravico i-granja 12 najboljših rcp-ezentanc starega kontinenta. Marljivi organizatorji finske odbojkarske zveze so že razposlali prvi bilten s kraji in urniki, kjer bosta igrali po dve kvalifi kacijski s ...pini v moški in ženski konkurenci, ter mesti, kjer so bo i-gralo za končni vrstni red. Ne glede na to, da Finska v te; športni panogi nima skoraj nobene tradicije, je pričakovati, da bo prvenstvo organizirano t" o dobro, kot zadnje v Jugoslavij.. ko so se prav vsi izrekli izredno ponvalno. Vsekakor pa ne smemo ozabiti, da imajo Finci veliko izkustva z organizacijo z ^rugi mi velikimi tekmovanji, saj so bili celo organizatorji OI leta 1952. Torej niti po tej plati se ni kaj bati. Tako v moški kot tud v ženski konkurenci brani evropski naslov SZ. Moški niso bili premagani na zadnj h treh prvenstvih, ženske pa celo na petih. Štiri kvalifikacijske skupine so na slednje: MOŠKI 1. SKUPiNA (HELSINKI) Finska, Jugoslavija, Romunija Ma džarska, Italija in Francija. 2. SKUPINA (TAMPERE) SZ, Poljska, Bolgarija, ČSSR, NDR in Nizozemska. ŽENSKE 1. SKUPINA (KOTKA) Finska, NDR, Bolgarija, Poljska. ZRN in Italija. 2. SKUPINA (TURKU) SZ, Madžarska, ČSSR, Jugoslavija, Romunija ' i Nizozemska. Tako kot pred dvema letoma bosta Jugoslavija in ItaLja spet igrali v isti kvalifikacijski, skupini. V Skopju so bili uspešni domačini s 3:1, kar je pomenilo obenem tudi prvi korak do bronaste kolajne in obenem tudi do največjega uspeha jugoslovanske odbojke na sploh. Nekaj me secev kasneje pa so se «azzurri» od dolžili za ta poraz na kvalifikacijah za nastop na OI v Montrealu. Poraz Jugoslovanov v Rimu ni bil najbolj prepričljiv in tako bo ponoven ne posredni obračun na nevtralnem i grišču najboljši pokazatelj, kdo je boljši. Obe reprezentansi se glede na žreb ne moreta pritoževati, saj je ta skupina veliko lažja kot druga. Po dosedanjih uspehih v mednarodni areni je v prvi skupini velik favorit Romunija. Velika kandidata za drugo mesto pa sta prav Jugoslavija in Italija. To pa bi pomenilo tudi uvrstitev med štiri najboljše države ” Evropi. Podcenjevati ne gre niti Francije. Domačirti in vse slabši Madžari pa res ne bi smeli mešati štren. V drugi skupini sta vsaj za razred boljši reprezentanci SZ in Poljske. Sovjeti so na zadnjih EP nepremag- ljivi, Poljaki pa so postali leta 1974 svetovni prvaki in lani v Montrealu pa še olimpijski. To sta dva izredna uspeha, ki sta popeljala Poljake na odbojkarski Olimp. Vsi ostali tek meei so, vsaj na papirju, izločeni iz bitke za prvo mesto. S tem ni rečeno, da je že vnaprej vse odločeno, ker tudi ČSSR, Bolgarija in NDR v mednarodni areni še vedno nekaj pomenijo. Brez minimalnih možnosti ostaja tako samo Nizozemska. V ženski konkurenci se bo verjetno Italija v prvi skupini borila za četrto mesto in s tem za uvrstitev na končni lestvici od 5. do 8. mesta. Poljska, NDR. in Bolgarija so še pretrd oreh za uspeli. Premagljive pa so domačinke in zahodne Nemke. Še težja naloga čaka v kvalifikacijah Jugoslavijo. O petkratnih evropskih prvakinjah odbojkaricah SZ res ni potrebno izgubljati besed. Izreden kakovostni skok so zadnja leta napravile tudi Madžarke. Nepremagljive so tudi zastopnice ČSSR. V Beogradu je bila Romunija 7., Jugoslavija pa mesto niže. Za ponovitev uspeha na 9 EP pa je potrebno premagati Romunijo, ker edino v tem slučaju bi Jugoslavija igrala v drugi skupini, ki se bo potegovala za vrstni red od 5. do 8. mesta. Vsekakor je potrebno poudariti, da so »plave* že nekajkrat slavile s temi nasprotnicami in kaj takega je Po osvojitvi svetovnega naslova pa se je njegova ošabnost še do-večala, sai je nato hotel sam krojiti pravilnike turnirjev in dvobojev za naslov svetovnega prvaka. Ker mu v tem niso ustregli, ni hotel igrati za naslov s svojim izzivalcem, takrat komaj 23-letnim Anatolijem Karpovom, ki je tako postal svetovni prvak, ne da bi povlekel proti njemu niti ene no-' leze. Karpov pa je pozneje s svojo igro in s svojimi rezultati dokazal, da je ta naslov tudi zaslužil. Po »birokratskem* porazu v borbi zg svetovni naslov se je Fi scher popolnoma odmaknil iz šahovskih prizorišč, še več, nihče ni več slišal govoriti o njem. Igral je še eno partijo, ki je trajala le eno potezo, proti filipinskemu pred sedniku Markosu. ki je njegov ve-bki prijatelj, ter na njegov predlog remizira!. O njem se je še nekaj govorilo v zvezi z nekimi več ali manj tajnimi pogajanji s Karpovom, o njunem morebitnem neuradnem dvolx)ju, vendar pa so vse pobude v tem smislu propa-> dle, ker je Fischer zahteval res nemogoč igralni sistem, ki bi predvideval izredno visoko število odigranih partij. Sicer pa je najbolj verjetno, da bi se po morebitnem dogovoru obeh šahistov, temu predlogu uprla sovjetska šahovska zveza, ki ne bi dovolila svojemu igralcu, da bi se pomeril v takem dvoboju. Mnogi se sprašujejo, kje je sploh sedaj Fischer, kaj dela sedaj Fischer, ali ga sploh še zanima šah in še toliko drugih stvari. Svetovna javnost je spet pred kratkim nekaj zvedela o tem muhastem šahistu, ki ga mnogi že imajo za največjega šahista vseh časov, še pred Aljehinom, Cana blanco ali Laskerjem. ko ga je na njegovem domu obiskal njegov do-' r. pričakovati Uku , Turkuu. G. F. Bobby Fischer ževala izletov na transverzalne točke, katere so prirejala planinsko društvo iz Trsta, pa tudi druga društva iz Slovenije. Pohorje sem npr. prehodila s člani sežanskega planinskega društva, del od Razor planine do Črne prsti pa s tolminskimi planinci. Sicer pa .je to bilo pozitivno, saj sem tako spoznala tudi druge planince in ne samo tržaške. Zadnje dve leti pa sem se redno odpravljala po Transverzali s takrat bodočim soprogom Stojanom s šotorom.* «K?e se v gorskem svetu čutit najbolj sproščena in brezskrbna?» »Najbolj sproščena se počutim v Zdenka Trampuž sredogorju, med gozdovi in travni- ber prijatelj iz Vinkovcev, Jugoslovan inž. Andželko Bilušič. Fischer živi v devetsobni hiši sredi zelenja, v periferiji Pasadene. Je seveda »živ in zdrav* in je vsekakor psihofizično pripravljen, da bi se spet lotil igranja šaha. Fischer nosi sedaj bujno brado in je težji za približno deset saj mi takrat ni treba "poiti kilogramov od takrat, ko je osvojil svetovni naslov. V času njegovega molka je dosti potoval, ne moremo pa reči, da je žjvel asketsko življenje, saj je bil večkratni gost igralnice v Las Vegasu. Z njegovo tipično natančnostjo se je posvetil ruleti in nekaterim dru gim hazardnim igram. Glede nje govega verskega življenja se je od svoje sekte nekoliko oddaljil, čeprav večkrat posluša radijske programe svoje ‘verske sekte, tudi po 16 ur na dan. Tudi z novostmi v šahovskem svetu je seveda na tekočem. Čeprav prihajalo novej še partije raznih turnirjev ter teoretske novosti v ZDA z majhno zamudo, jih Fischer vestno analizira ter jim sledi s Svo.jo tipično strastjo. Fischer je namreč naročen na vse sovjetske šahovske revije, pa tudi na jugoslovanske ir druge. Srbskohrvatski jezik npr. prav dobro obvlada. Fischer je na vprašanje, kako ocenjuje igro kandidatov za svetovni naslov, odgovoril, da so ti igrali zelo slabo in da jc res čudno, kako bodo s tako igro ogrozili naslov Anatolija Karpova. In res so igrali Petrosjan in. Kort'noj večkrat slabo in nezanesljivo, Hoti in Spasski preveč miroljubno, če pomislimo, da bi moral biti to boj za svetovni naslov, Larsen je s Portischem napravil toliko napak, da bi jih na kakem manj važnem turnirju napravil manj. Edina, ki sta zaigrala bolje, sta bila Polu gajevski in Mecking, vendar pa .je tudi tu bilo vse preveč remi jev. Fischer je nato tudi pohvalil Karpova kot človeka in šahista, o Korčnoju pa je menil, da je trenutno v izredni formi in da bo s tako igro morda celo osvojil svetovni naslov. O svojih bodočih šahovskih pro gramih je »grozni Bobby» izjavil, da bi zelo rad odigral neuradni dvoboj tako s Spasskim, kot tudi s Korčno.jcm. Na tak način bi prav gotovo zadal svetovni šahovski federacij: hud udarec, saj bi šli ti dvoboji mimo njene pristojnosti. Vemo nam reč, da je svoj Čas Fischer nehal s šahiranjem prav zato, ker se je hudo skregal z vodstvom FIDE, s predstavniki katere ni hotel več imeti nikakršnega opravka. Fischer pa verjame v prenovitev vodilnega kadra svetovne šahovske federacije in od te prenovitve bo tudi mnogo odvisen n.jegov povratek na svetovno šahovsko prizorišče. Dušan Jelinčič na vsak korak, kamor stopim, kot se to dogaja višje v skalah. Na-rava je verjetno najlepša nrav tu in rada jo doživljam v vseh letnih časih, saj se pozimi rada udejstvujem v smučarskem teku, ki je tudi (X) svoje planinska panoga.* «Kje se ti je zdela transverzalna pot najlepša?» «Morda tam, kjer se na Kamniških Alpah na poti od Zoisove kočo proti Skuti gre skozi Mala Vratca in se ti naenkrat kot privid pred tabo razprostre vsa dolina.* * «Katere so pozitivne plati Transverzal e? » «Mimo tega, da si se, potem ko si to pot opravil, ogledal praktično vso Slovenija, je pozitivna še v tem, da na poti po Transverzali obiščeš kraje, katere se ne bi v nobenem drugem primeru o-gledal ter obiskal. Govorim predvsem o nekaterih krajih v primorskem sredogorju, ki pa imajo svoj izraziti čar.» tZdenka, kako si razlagaš da iš tako veliko število nesreč v slovenskih gorah?* «Ko sem bila pred kratkim v Kamniških Alpah, sem videla izredno veliko skupino planincev, bilo iih je morda sto ali več, ki so prečkali nevaren ledenik Veš koliko cepinov sa imeli v vsej skupini? Morda dva ali tri. Namesto cepinov pa je mnogo 'planincev' imelo svojo običajno steklenico žganja. Morda zato, da se bodo z njo opogumili na poti čez nevarne točke? Pa tudi vsa druga oprema je bila zelo pomanjkljiva.* «Kakšni so tvoji bodoči planinski programi?* «Trenutno opravljam tudi Vrhove prijateljstva, ki jih nameravam končati čim prej. Tako se bom še tega meseca podala v Avstrijo, na sicer lažje vrhove te mednarodne planinske poti.* «Kakšen bo. po tvojem, razvoj planinstva v zamejstvu?* »Pozitivno je to, da je mladina spet /začela aktivno delovati na planinskem področju. Na žalost pa primanjkuje usposobljenih kadrov, torej predvsem mladinskih vodnikov, planinskih inštruktorjev ter planinskih pedagogov sploh, ki bi vzgajali mladino v zdravem duhu ter v ljubezni do narave in gorskega sveta. Planinstvo mora še bolj prodreti v javno življenje, razširiti se mora med ljudmi, to pa s pomočjo jaVnih struktur, kjer mora imeti šola svojo vidno in nosilno vlogo.* Dušan Jelinčič Uredništvo, uprava, oglaanl oddalak, TRST, Ul. Montacchi 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 38 23 76 1« 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 • 57 23 Naročnina sečno 2.500 tir — vnaprei plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina la inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS • 61000 Ljubljana, Oglas) Stran 8 Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Trgovski 1 modulus (širine 1 stolpec, višina 43 mm) ob de* lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višin* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško jJJ goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku *>t; upravi Iz vseh drug1 pokrajin Italije pri SPI. Član italijanske| zveze ČasopisnihM založnikov FIčG' 7. avgusta 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja I in liska V ZTT Ifr-t Peklenski stroj počil v središčni veleblagovnici Atentat v Salisburyju: 11 mrtvih, 76 ranjenih Rodezijska policija obljubila 15 milijonov lir informatorju - So storilci res iz nacionalističnih krogov? Svojevrsten protest perutninarjev mmm SALISBURY - Nekaj pred 13. uro po krajevnem času je 1 počil v veliki središčni veleblagovnici peklenski stroj, ki je ubil 11, ranil pa 13 oseb. Med žrtvami je po uradnih podatkih 8 temnopoltih strank, pri drugih treh pa je šlo za belopolto starko, njeno hčerko ter vnukinjo (le čemu rasistične oblasti tako podrobno ne opisujejo tudi črnopoltih žrtev, so morda njih življenja manj vredna?). Bomba z znatno rušilno močjo (policija zatrjuje, da jo je sestavljalo vsaj 30 kg razstreliva) je raznesla nc*kakšno skladišče blagovnice, kjer osebje pregleduje nakupljeno bla-gaj; Večina žrtev se je v trenutku eksplozije nahajala v prvem nad stropju stavbe, kjer so bili učinki atentata tudi najstrašnejši. Ravnatelj blagovnice, ki sodi v sklop trgovske mreže «Woolworth*, je preiskovalcem izrazil domnevo, da je bilo v vseh prodajnih oddelkih veliko strank, saj je to b la prva sobota po plači. Obenem je dejal, da si ne zna razlagati, čemu so atentatorji vzeli na piko veleblagovnico, čeprav so vedeli, da zahaja vanjo iz-edno mnogo temnopoltih kupcev. S tem je jasno dal razumeti, da gre pri storilcih za pripadnike afriškoteroristične organizacije, Časar pa brez dokazov ni mogoče preveriti. Salisburyjske policijske oblast' so * druge strani obljubile nagrado v višini 10.OOP rodezijskih dolarjev (15 milijonov lir) tistemu, ki bi z u-streznimi informacijami omogočil izsleditev ter aretacijo atentatorjev. Hkrati je policijska uprava pojasnila, da je peklenski stroj sovjetske izdelave. Dasiravno ne gre izključiti odgovornosti afriških borcev za osvoboditev Zimbabveja pri strašnem atentatu, tudi ne gre pozabiti, da so Smithove krvoločne enote za boj proti nacionalistični gverili v preteklosti večkrat izvršile grozodejstva nad civilnim prebivalstvom ter nato zvrnile krivdo na pripadnike '(ljudske armade Zimbabveja* (ZIPA). Zadnji tak primer se je pripetil na območju Bin-dura sevemovzhodno od Salisbu-rvja, kjer so rasistični vojaki žive sežgali 23 nedolžnih domačinov, nakar so rodezijske oblastva soo-ročila, da gre za okruten zločin osvobodilne vojske. V vsem Zimbabveju pa so Smithove čete v poslednjem poldrugem letu umorile nad 3.000 civilistov, (dg) V oboroževanje Južne Afrike res vpletena tudi Italija? RIM — Tajnik senatne komisije za obrambo Silvano Signori je včeraj v posebni izjavi tisku naglasil nujno potrebo, da predsednik vlade in ministra za obrambne zadeve ter industrijo zavzamejo staLšče v zvezi s časnikarskimi poročili glede i-talijanskih dobav orožja in vojne o-preme Južnoafriški uniji. Kljub ustrezni prepovedi (embargo) iz 1. 1963 se Voersterjev rasistični režim nenehno preskrblja z najsodobnejšim orožjem in opremo MllllllltltlUIIIIIIIHtllllHIIIIHIMIHIMIIIIIIKIKIItllMUMHHIHUMIIIIIIIHMIIIIinilMIimimftlHItlMMIIIHIHMIB Ministrstvo za javna dela pripravlja zadevni odlok (lani je šlo v ta namen 20iod sto državnega proračuna, letos pa namerava Pretoria nakazati v iste namene 1,2 milijarde dolarjev). Poleg d.-ugih naj bi mu zadevni material (letala, helikopterje, oklopna vozila in tankovske topove) dobavljali I-talijani, sicer tovarne Aermacchi, Augusta ■ Bell ter Oto Melara; de loma naj bi šlo za izdelke po ameriški licenci, spričo česar je pristojna komisija ameriškega senata sprožila preiskavo. Senator Signori meni, da gre za nezakonito trgovino z vojnim materialom, ki pospešuje krajevne spopade po svetu :n pospešuje večanje mednarodne napetosti. Zaradi tega je zadevo treba čimprej do kraja razčistiti. MAPUTO — V Mozambik ■ je dopotovala italijanska vladna delegacija, ki jo vodi podtajnik za zunanje zadeve Radi. Skupina piemontskih perutninarjev je včeraj brezplačno razdelila turinskim občanom nekaj tisoč živih kokoši in 20.000 jajc. Šlo je za protestno dejanje, ker vlada ne zna ustrezno zaščititi te pomembne panoge, saj so italijanski perutninarji mnogo na slabšem kot njihovi vrstniki drugod v EGS. Na sliki prizor s Trga Porta Palaz.zo (Telefoto ANSA) PREISKAVA 0 SPODLETELEM ČETRTKOVEM ATENTATU V TURINU V zaporu prijateljica teroristov Silvana Fava j« bila lastnica stanovanja, v katerem sta atentatorja skrivala orožje in razstrelivo - lov za domnevnim pajdašem Di Napolija in Pinoncsa Silvana Fa\ a, ki je bila aretirana v okviru preiskave o spodletelem atentatu v Turinu Nove omejitve hitrosti na ital. cestnem omrežju Maksimalne dovoljene hitrosti: 130 km na avtocestah, 100 na cestah in 50 v mestih - Dodatne omejitve za manjše avtomobile RIM — Na vseh mejnih prehodih, ob izhodu iz pristanišč in železniških postaj, v katerih se ustavljajo vlaki, ki prevažajo avtomobile, bodo v kratkem namestili nove cestne table z navedenimi omejitvami hitrosti, veljavnimi za vse italijansko cestno in avtocestno omrežje. Table bodo v štirih jezikih (italijanščini, francoščini, nemščini in angleščini), vprašujemo se pa, zakaj ni med temi tudi slovenščine vsaj za pas ob italijansko - jugoslovanski meji. Na ministrstvu za javna dela so v teh dneh že izdelali .osnutek novih tabel, po katerih naj bi bila maksimalna dovoljena hitrost na av tocestah 130 km na uro, na državnih in pokrajinskili cestah 100 km (razen seveda v primeru drugih o-nu-jitpv), in 50 km v mestih. Te omejitve pa vsekakor niso še dokončne, čeprav bodo najbrž obveljale. Na osnovi zakona, ki ga je pred nedav nim odobril senat, bo dokončne o-mejitve hitrosti na cestnem in avtocestnem omrežju določilo s posebnim odtokom ministrstvo za javna dela sporazumno z ministrstvom za prevoze. Odlok bo izdan najbrž septembra Novi zakon predvidev poleg na vedenih omejitev tudi druge, ki so za Italijo novost. Gre za omejitve hitrosti, "ki jih bodo morali spošto- vati šoferji majhnih avtomobilov in ki bodo, samoumevno, nižje cd splošnih omejitev. Podobno kot avtobusi in tovornjaki bodo morali tudi mali avtormbi!i imeti na zadku nalepko z navedbo maksimalne dovoljene hitrosti. Kakšne bodo te omejitve in na koliko razredov bodo razdelili avtomobile, še ni znano. Govori se pa vsekakor, da fiat 500 ne bo smel »drveti* nad 80 km na uro. Z odobritvijo npvegj zakona in novih omejitev hitrosti bo istočasno odpravljen nedavni zakon o «super vozniških dovoljenjih* za šoferje, ki vozijo avtom•'bi,o z več kot 100 konjskimi močmi zmogljivosti za tono teže, ali ki presežejo hitrost 180 km. Poudariti pa gre, da zakon, ki je bil skoraj neke vrste strašilo za lcstni-kp vseh hitrih avtomobilov, doslej dejansko še ni bil uveljavljen, (vt) TOKIO — Širne predele Japonske je zajelo hudo deževje, zaradi katerega so številne jeke. narastle in prestopile bregove. Ujma je še posebno prizadela deželo Aomori, kjer so podivjane vode reke Dobuči zrušile devet mostov, v istoimenskem mestu pa porušile dve poslopji in preolavile nadaljnjih 2.400 hiš. Povodnji so zahtevale najmanj pet smrtnih žrtev. Prav toliko ljudi je bilo huje ranjenih, štiri osebe pa pogrešajo. (Telefoto ANSA) TURIN — Pomemben razplet v preiskavi o četrtkovi eksploziji v Turinu, v kateri sta izgubila življenje mlada terorista Orlando Ma rin Pinones in Attiiio Di Napuli. Agenti političnega oddelka torinske kvesture so izsledili nedaleč od kraja eksplozije skrivališče teroristov in priprli lastnico stanovanja. 25-letno Silvano Fava. 0-sumljena je nedovoljene posesti o-rožja in prevratniškega rovarjenja. V stanovanju, ki je oddaljeno samo 200 metrov od Ul. Capua, kjer ie eksplodiral peklenski stroj, so policisti našli in zaplenili znatno količino razstreliva, orožja in nabojev, detonatorjev m bakrove žice. Ko so včeraj zjutraj <>b prvem svitu vlomili v stanovanje, Silvane Fava ni bilo dsma. Prišli so ii na sled nekaj ur pozneje, in sicer v Massi Carrari, kjer je nameravala preživeti nekaj dni pri sestri, žensko so nemudoma odpeljali v Turin, kjer jo je načelnik političnega urada dr. Firello zasliševal do večera. Spričo molčečnosti policijskega funkcionarja, doslej ni bilo mogoče zvedeti, če je ženska, ki naj bi se že nekaj mesecev* družila z Marinom Pinonesom, priznala sodelovanje s teroristoma ali ne. Kaže pa vsekakor, da se ni vedla kot se običajno vedejo pripadnice psevdopolitičnih terorističnih skupin. «Ni se proglasila za politično jetnico — je povedal dr. Fiorello — in je mirno odgovarjala na vsa vprašanja.* i Po odkritju skrivališča, ha osnovi zbranih pričevanj in drugega dokaznega gradiva preiskovalci sklepalo, da so bili teroristi vsai v treh. Z Di Napalijem.in Marinom Pinonesom naj bi bil še neki *Mi-chele*. čigar istovetnost na kot kaže nisu ugotovili. Trojica naj bi prišla v četrtek popoldne z vlakom v Turin (najdba železniške vozovnice v Di Napolijevi listnici nai bi potrjevala domnevo, da so se zbra li v Milanu) in se napotila v skrivališče, kjer- je imela razstrelivo. Takoj nato so se teroristi odpravili proti cilju, ki ga zaradi nepričakovane bombne eksplozije niso dosegli. Izsledki preiskave so vsi tu, vprašanj, na katera policija še ne ve odgovoriti, pa veliko. Kateri je bil cilj njihovega napada? Kakšni skupini pripadajo? S kom so bili povezani? Na turinski kvesturi odgovarjajo, da so možne najrazličnejše domneve. Zaenkrat izključujejo samo možnost, da sta bila Di Napoli in Pinones umorjena, ker naj bi bila policijska provokatorja, kot je trdil včeraj nekdo, ki st? "jh izdajal za napista. «Med drugim — pripominjajo — obstaja veliko lažjih in bolj učinkovitih načinov za likvidiranje nasprotnikov.* (vt) Proti pomilostitvi vojnih zločincev Kappkrja in ltederja RIM — Predstavništvi vsedržavnih združenj bivših političnih deportirancev (ANED) in partizanov (ANPI) ter svojci padlih v Ardeatin-skih jarmu, in deportiranih v koncentracijska taborišča so naslovili na nredsednika republike, vlado in politične stranke peticijo, ki odločno nasprotuje morebitni izpustitvi na cističnih vojnih zločincev Herberta Kapplerja in VValterja Rederja iz zapor*. Vojaško vrhovno sodišče je, kot znano, že 12. decembra lani zavrnilo možnost njune izpustitve na. prostost, sedaj pa se je oglasil z interpelacijo pravosodnemu in zunanjemu ministru socialistični poslanec Fortuna, češ da bi morda le kazalo pomilostiti nacisfčna krvnika, ker je njuno zdravstveno stanje slabo — Kappler baje boleha za rakom, Reder pa je pohabljen. Podpisn"-' peticije menijo med drugim: »Italijanska republika je nastala iz krvi tudi partizanov, ki sta jih ubila Kappler in Reder.* Proces zaradi incidentov v Malvillu PARIZ — Včeraj zjutraj se je pred kazenskim sodiščem v mestecu Bourgoin - Jallieu (Isere) začel proces proti 12 demonstrantom — 7 Nemcev; 3 Francozov, 2 Švicarjev — ki jih je policija aretirala po nedeljski demonstraciji v Malvillu proti gradnji samooplojevalnega reaktorja. Pred sodno palačo se je zbralo nad 2.000 udeležencev nedeljske demonstracije, ki so hoteli tako izkazati svojo solidarnost zaprtim tovarišem. Obravnava je potekala v izredno napetem vzdušju in s stalnimi besednimi spopadi med obrambnim kolegijem ter sodniki. Zagovorniki so med drugim že uvodoma zahtevali razveljavitev sodnega postopka, ker da gre za »politični proces* in da so obtoženci le neke vrste talci v rokah oblasti. Do vrste incidentov je prišlo tudi med zasliševanjem nemških obtožence/, saj se je med drugim izkazalo, da je tolmač izkrivljal njihove odgovore, če ne bo prišlo do drugih prekinitev bo razsodba francoskih sodnikov znana danes zjutraj. Medtem pa so se nasprotniki jedrske energije začeli zbirati v dolini Naussac, kjer bo danes druga množična demonstracija. Na predvečer manifestacije je prefekt pokrajine Felix Henry izjavil časnikarjem, da je odredil posebne varnostne ukrepe, da bi zajamčil javni red. Poudaril je, da so manifestanti zajamčili mirno demonstracijo, pribil pa je tudi, da je njegova dolžnost braniti ljudi in državno imovi-no pred morebitnim divjanjem nasilnežev. Smrt pod ruševinami KAIRO — V starem delu mesta se je porušilo štirinadstropno stanovanjsko poslopje. Reševalne ekipe so doslej potegnile izpod ruševin 31 trupel, domnevajo pa, da je žrtev v resnici še več. V stavbi je bivalo okoli 60 oseb. lz Jugoslavija pa se je bolj s oc. rezal a; nastopa sicer z °hrnJ ^ postavo, tako da boljših rezulta sploh ni mogla doseči. Edino za jugoslovanske vrste je d°sf jjl Alebič na 400 m, kjer je žabe 45”95, kar je eden najboljših sežkov prvega dne. Zanimivo je, da je največ Z® j, osvojila Švedska (100, 10.000, % na in krogla), medtem ko sta (1.500) in Francija (4x100) zm*» le enkrat. kor Najboljše rezultate so vse** j t dosegli v skoku v daljino, k]®' jj Švicar Rolf Bernhard zabeleži'- p metra. Favorit Rousseau je 7,97 m, jugoslovanski predsta’■ Jahič, ki je zamenjal poškodov ga Stekiča, pa 7,67 m. Lestvica po prvem dnevu: L Francija točk 2. ČSSR 3. švedska 4. Švica 5. Romunija 6. Bolgarija, Jugoslavija in Madžarska BOKS Mattloli svetovni Prva^t, BERLIN - Italijan Rocco tioli je osvojil svetovni bok**^ j naslov junior srednje kategonJ*’^. k.o. v 5. krogu je premagal p harda Daggeja iz ZRN. KOLESARSTVO Moser zmagal > PERUGIA — Na kolesarski t ni dirki po Umbriji je že trf,> 7 zakUl nem sprintu je prehitel BitesS.„n' zmagal Framcesco Moser. V zakW^( Santambrogia, Gimondija in ®af° chellija. DO 10. 9. NA ŠOLSKO SKRBNI* Predložitev prošenj za uporabo šolskih telovadnic Šolsko skrbništvo obvešča, zapade rok predložitve prošeni uporabo šolskih telovadnic, za 1977/78, nepreklicno dne 1®- , tembra. Prošnje je treba na^ na Urad telesne in športne ^ šolskega skrbništva, Ul. Duca P sta 4. Skupno s prošnjo je treba P žiti potrdilo o včlanjenju v cijo in se obvezati, da se ^ niča ne bo uporabljala z dp*3 nosnimi nameni, in da ne bodo in m^ebitnim tekma111 sustvovaii gledalci. [šTV®