UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI Srednje splošno izobraževanje 13:70



LABORATORIJSKE /

Tehniška gimnazija //

5

Tehniška gimnazija s slovenskim učnim 2

0



VAJE MEHANIKA IN 2

jezikom na narodno mešanem območju v . 9 . slovenski Istri 4 2



GRADBENIŠTVO



1

UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI

IME PREDMETA: laboratorijske vaje mehanika in gradbeništvo

Izobraževalni program tehniške gimnazije, izobraževalni program tehniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri:

obvezni predmet (210 ur)



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: Majda Pregl, Srednja gradbena, geodetska, okoljevarstvena šola in strokovna gimnazija Ljubljana, dr. Boštjan Harl, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, Jerneja Rebernik Herman, Šolski center Ravne, OE Srednja šola Ravne, Uroš Avsec, Šolski center Novo mesto, dr. Nikolaj Mole, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, dr. Marko Nagode, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Ivo Šteblaj, Šolski center Novo mesto, Srednja elektro šola in tehniška gimnazija, mag. Sašo Turnšek, Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor, Špela Mrak, ZRSŠ

JEZIKOVNI PREGLED: Dragica Perme

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA



DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-dp-lab-vaje-mehanika-in-

gradbenistvo_teh-teh_si.pdf





Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 251329027

ISBN 978-961-03-1186-7 (Zavod RS za šolstvo, PDF)





BESEDILO O SEJI SS


Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 245. seji, dne 19. 6. 2025, določil učni načrt laboratorijske vaje – mehanika in gradbeništvo za izobraževalni program tehniške gimnazije in izobraževalni program tehniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri.

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje se je na svoji 245. seji, dne 19. 6. 2025, seznanil z didaktičnimi priporočili k učnemu načrtu laboratorijske vaje – mehanika in gradbeništvo za izobraževalni program tehniške gimnazije in izobraževalni program tehniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri.



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA....................... 9 PRILOGE ............................................... 36

Namen predmeta ........................................... 9

Temeljna vodila predmeta ............................. 9

Obvezujoča navodila za učitelje ................... 10

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA .................. 11

Kažipot po didaktičnih priporočilih .............. 11

Splošna didaktična priporočila ..................... 11

Splošna priporočila za vrednotenje znanja ... 13

Specialnodidaktična priporočila

področja/predmeta ..................................... 14

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 17

MEHANIKA ....................................................... 18

Splošno o mehaniki zvezne snovi ................. 18

Masna točka ................................................ 20

Togo telo ...................................................... 21

Statično določena linijska konstrukcija

(element nosilec in element palica) ............. 22

Trenje .......................................................... 23

Geometrijske karakteristike prerezov ........... 24

Deformabilno telo in napetosti v prečnem

prerezu ........................................................ 25

Kinematika................................................... 27

Kinetika ....................................................... 28

Statika tekočin ............................................. 29

Dinamika tekočin ......................................... 30

GRADBENIŠTVO ................................................ 31

MODUL 1: Uporaba računalniškega programa

za statiko ..................................................... 31

MODUL 2: Konstrukcijski elementi gradbenih

objektov ...................................................... 33

MODUL 3: Računalniško podprto risanje ...... 34

VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ...... 35

Didaktična priporočila .................................. 35

Mehanika .................................................... 35

DEFORMABILNO TELO IN NAPETOSTI V

PREČNEM PREREZU ................................... 35





1


3

:

7

0

/

/

/

5

2

0

2

.

9

.

4

2



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Mehanika je temeljna naravoslovna veda, ki je ključna za vsak tehnološki razvoj, zato mora biti podprta z eksperimentalnimi vsebinami. Laboratorijske vaje iz mehanike in gradbeništva omogočajo dijakom, da eksperimentalno preverijo teoretična spoznanja in zakone, pridobljene pri pouku. S tem spoznajo, da teorija ni samostojen cilj, temveč orodje za razumevanje naravnih pojavov in realnih dogajanj.

Dijaki se skozi te vaje naučijo, da morajo biti teoretično izpeljani zakoni vedno potrjeni z eksperimentom, hkrati pa se seznanijo z izzivi, ki jih prinaša eksperimentiranje. Spoznajo pomen primerjave rezultatov iz računskih modelov z izmerjenimi vrednostmi in se naučijo pravilno vrednotiti ter prikazovati rezultate (s tabelami, grafi ipd.).

Laboratorijske vaje dijakom pomagajo razviti veščine uporabe merilne opreme, spoznajo programska orodja za konstruiranje in izračun gradbenih konstrukcij ter osnove konstruiranja in risanja konstrukcijskih elementov. Seznanijo se tudi z medsebojno odvisnostjo tehnologije gradnje, arhitekture ter varovanja okolja pri gradbenih konstrukcijah.

Te vaje so izjemno pomembne, saj so dijakom osnova za nadaljnji študij na naravoslovnih in tehničnih področjih ter jih usmerjajo k natančnosti, sistematičnosti in kritičnemu razmišljanju.



TEMELJNA VODILA PREDMETA

Temeljna navodila za ta predmet poudarjajo, da je mehanika ključna naravoslovna veda, zato mora biti predmet podprt s praktičnimi vsebinami. Vaje iz mehanike in gradbeništva omogočajo dijakom, da teoretična spoznanja in zakone praktično preverijo in potrdijo. S tem spoznajo, da teorija ni samostojen cilj, temveč orodje za razumevanje naravnih pojavov in realnih dogajanj. Laboratorijske vaje dijakom pomagajo razumeti, da mora biti vsaka teoretično izpeljana ali hipotetično dana zakonitost preverjena in potrjena s preizkusom. Med izvedbo vaj se seznanijo z izzivi, ki se pojavljajo v praksi, in spoznajo, kako se rezultati iz računskih modelov ujemajo z rezultati izvedenih meritev. Naučijo se pravilno vrednotiti izmerjene rezultate in jih prikazovati v ustrezni obliki, kot so tabele in grafi. Pri tem spoznajo uporabo merilne opreme ter programska orodja za konstruiranje in računanje gradbenih konstrukcij. Laboratorijske vaje vključujejo tudi konstruiranje in risanje konstrukcijskih elementov ter detajlov gradbenih konstrukcij. Pri tem se dijaki seznanijo z medsebojno odvisnostjo tehnologije gradnje, arhitekture, varovanja kulturne dediščine in upoštevanja okolja na objektih.



9





1


3

:

7

0

/

/

/



Laboratorijske vaje so ključnega pomena, saj so dijakom trden temelj za nadaljnji študij na naravoslovnih in 520 tehničnih področjih.2.9.42

Dijaki:

» se učijo natančno opazovati, zapisovati rezultate, analizirati pojave;

» se naučijo uporabljati merilno in programsko opremo in jo pravilno opisati;

» znajo načrtovati enostavne preizkuse in jih čim bolj samostojno izvesti;

» znajo predstaviti izmerjene rezultate in jih analizirati;

» se navajajo na delo v skupini in tvorno medsebojno sodelovanje;

» razvijajo strokovno odgovornost in kakovost opravljenega dela;

» razvijajo sposobnost povezovanja in kritične presoje ustreznosti računskega modela za uporabo v realnih

razmerah;

» pridobijo elementarni občutek za raziskovalno delo;

» usvajajo strokovno terminologijo.



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE

Za vsako laboratorijsko vajo dijaki izdelajo pisno poročilo, v katerem prikaže uporabljene postopke, meritve, izračune in interpretacijo rezultatov. Če na šoli ni opreme za izvedbo vaje, lahko namesto izvedbe pripravijo predstavitev izbrane vaje.

» Pred začetkom vaje učitelj jasno predstavi cilje in pomen preizkusa. Razloži, katere zakonitosti ali fizikalni

zakoni bodo preizkušeni in kako se povezujejo s teoretičnimi vsebinami.

» Dijake učitelj vodi skozi praktično izvajanje vaje, pri čemer naj jim omogoči aktivno sodelovanje. Podpira

jih pri uporabi merilne opreme, zagotavljanju pravilnih meritev in dokumentiranju rezultatov.

» Med izvajanjem vaje spremlja dijakov napredek, mu nudi pomoč pri morebitnih težavah in ga usmerja pri

reševanju nalog.

Dijaka naj navaja na uporabo standardov, strokovne terminologije in Zbirke formul, veličin in preglednic iz mehanike (RIC). Pri pouku naj dijak smiselno vključuje uporabo umetne inteligence.



10





1


3

:

7

0

/

/

/

5

2

2



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA 0

.

9

.

4

2



KAŽIPOT PO DIDAKTIČNIH PRIPOROČILIH Razdelke Kažipot po didaktičnih priporočilih, Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja je pripravil Zavod RS za šolstvo.

Didaktična priporočila prinašajo učiteljem napotke za uresničevanje učnega načrta predmeta v pedagoškem procesu. Zastavljena so večplastno, na več ravneh (od splošnega h konkretnemu), ki se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo.

» Razdelka Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja  vključujeta krovne

usmeritve za načrtovanje, poučevanje in vrednotenje znanja, ki veljajo za vse predmete po celotni izobraževalni vertikali. Besedilo v teh dveh razdelkih je nastalo na podlagi Usmeritev za pripravo didaktičnih priporočil k učnim načrtom za osnovne šole in srednje šole

(https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3ladrdr) ter Izhodišč za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in

gimnaziji (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/plw0909) in je v vseh učnih načrtih enako.

» Razdelek Specialnodidaktična priporočila področja/predmeta vključuje tista didaktična priporočila, ki se

navezujejo na področje/predmet kot celoto. Zajeti so didaktični pristopi in strategije, ki so posebej priporočeni in značilni za predmet glede na njegovo naravo in specifike.

Učni načrt posameznega predmeta je členjen na teme, vsaka tema pa se lahko nadalje členi na skupine ciljev.

» Razdelka Didaktična priporočila za temo in Didaktična priporočila za skupino ciljev vključujeta konkretne

in specifične napotke, ki se nanašajo na poučevanje določene teme oz. skupine ciljev znotraj teme. Na tem mestu so izpostavljene preverjene in učinkovite didaktične strategije za poučevanje posamezne teme ob upoštevanju značilnosti in vidikov znanja, starosti dijakov, predznanja, povezanosti znanja z drugimi predmeti/področji ipd.  Na tej ravni so usmeritve lahko konkretizirane tudi s primeri izpeljave oz. učnimi scenariji.

Didaktična priporočila na ravni skupine ciljev zaokrožujeta razdelka Priporočeni načini izkazovanja znanja in Opisni kriteriji, ki vključujeta napotke za vrednotenje znanja (spremljanje, preverjanje, ocenjevanje) znotraj posamezne teme oz. skupine ciljev.



SPLOŠNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Učitelj si za uresničitev ciljev učnega načrta, kakovostno učenje ter optimalni psihofizični razvoj dijakov prizadeva zagotoviti varno in spodbudno učno okolje. V ta namen pri poučevanju uporablja raznolike



11

1

3

:

7

0

/

/

/



didaktične strategije, ki vključujejo učne oblike, metode, tehnike, učna sredstva in gradiva, s katerimi dijakom 520 omogoča aktivno sodelovanje pri pouku, pa tudi samostojno učenje. Izbira jih premišljeno, glede na namen in 2.9 naravo učnih ciljev ter glede na učne in druge, za učenje pomembne značilnosti posameznega dijaka, učne .42 skupine ali oddelka.

Varno in spodbudno učno okolje učitelj zagotavlja tako, da:

» spodbuja medsebojno sprejemanje, sodelovanje, čustveno in socialno podporo;

» neguje vedoželjnost, spodbuja interes in motivacijo za učenje, podpira razvoj različnih talentov in

potencialov;

» dijake aktivno vključuje v načrtovanje učenja;

» kakovostno poučuje in organizira samostojno učenje (individualno, v parih, skupinsko) ob različni stopnji

vodenja in spodbujanja;

» dijakom omogoča medsebojno izmenjavo znanja in izkušenj, podporo in sodelovanje;

» prepoznava in pri poučevanju upošteva predznanje, skupne in individualne učne, socialne, čustvene,

(med)kulturne, telesne in druge potrebe dijakov;

» dijakom postavlja ustrezno zahtevne učne izzive in si prizadeva za njihov napredek;

» pri dijakih stalno preverja razumevanje, spodbuja ozaveščanje in usmerjanje procesa lastnega učenja;

» proces poučevanja prilagaja ugotovitvam sprotnega spremljanja in preverjanja dosežkov dijakov;

» omogoča povezovanje ter nadgrajevanje znanja znotraj predmeta, med predmeti in predmetnimi

področji;

» poučuje in organizira samostojno učenje v različnih učnih okoljih (tudi virtualnih, zunaj učilnic), ob uporabi

avtentičnih učnih virov in reševanju relevantnih življenjskih problemov in situacij;

» ob doseganju predmetnih uresničuje tudi skupne cilje različnih področij (jezik, državljanstvo, kultura in

umetnost; trajnostni razvoj; zdravje in dobrobit; digitalna kompetentnost; podjetnost).

Učitelj pri uresničevanju ciljev in standardov znanja učnega načrta dijakom omogoči prepoznavanje in razumevanje:

» smisla oz. namena učenja (kaj se bodo učili in čemu);

» uspešnosti lastnega učenja oz. napredka (kako in na temelju česa bodo vedeli, da so pri učenju uspešni in

so dosegli cilj);

» pomena različnih dokazov o učenju in znanju;

» vloge povratne informacije za stalno izboljševanje ter krepitev občutka »zmorem«;

» pomena medvrstniškega učenja in vrstniške povratne informacije.

Za doseganje celostnega in poglobljenega znanja učitelj načrtuje raznolike predmetne ali medpredmetne učne izzive, ki spodbujajo dijake k aktivnemu raziskovanju, preizkušanju, primerjanju, analiziranju, argumentiranju,



12





1


3

:

7

0

/

/

/



reševanju avtentičnih problemov, izmenjavi izkušenj in povratnih informacij. Ob tem nadgrajujejo znanje ter 520 razvijajo ustvarjalnost, inovativnost, kritično mišljenje in druge prečne veščine. Zato učitelj, kadar je mogoče, 2.9 izvaja projektni, problemski, raziskovalni, eksperimentalni, izkustveni ali praktični pouk in uporablja temu .42 primerne učne metode, pripomočke, gradiva in digitalno tehnologijo.

Učitelj upošteva raznolike zmožnosti in potrebe dijakov v okviru notranje diferenciacije in individualizacije pouka ter personalizacije učenja s prilagoditvami, ki obsegajo:

» učno okolje z izbiro ustreznih didaktičnih strategij, učnih dejavnosti in oblik;

» obsežnost, zahtevnost in kompleksnost učnih ciljev;

» raznovrstnost in tempo učenja;

» načine izkazovanja znanja, pričakovane rezultate ali dosežke.

Učitelj smiselno upošteva načelo diferenciacije in individualizacije tudi pri načrtovanju domačega dela dijakov, ki naj bo osmišljeno in raznoliko, namenjeno utrjevanju znanja in pripravi na nadaljnje učenje.

Individualizacija pouka in personalizirano učenje sta pomembna za razvijanje talentov in potencialov nadarjenih dijakov. Še posebej pa sta pomembna za razvoj, uspešno učenje ter enakovredno in aktivno vključenost dijakov s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami, z učnimi težavami, dvojno izjemnih, priseljencev ter dijakov iz manj spodbudnega družinskega okolja. Z individualiziranimi pristopi preko inkluzivne poučevalne prakse učitelj odkriva in zmanjšuje ovire, ki dijakom iz teh skupin onemogočajo optimalno učenje, razvoj in izkazovanje znanja, ter uresničuje v individualiziranih programih in v drugih individualiziranih načrtih načrtovane prilagoditve vzgojno-izobraževalnega procesa za dijake iz specifičnih skupin.



SPLOŠNA PRIPOROČILA ZA VREDNOTENJE ZNANJA Vrednotenje znanja razumemo kot ugotavljanje znanja dijakov skozi celoten učni proces, tako pri spremljanju in preverjanju (ugotavljanje predznanja in znanja dijaka na vseh stopnjah učenja), kot tudi pri ocenjevanju znanja.

V prvi fazi učitelj kontinuirano spremlja in podpira učenje, preverja znanje vsakega dijaka, mu nudi kakovostne povratne informacije in ob tem ustrezno prilagaja lastno poučevanje. Pred začetkom učnega procesa učitelj najprej aktivira in ugotavlja dijakovo predznanje in ugotovitve uporabi pri načrtovanju pouka. Med učnim procesom sproti preverja doseganje ciljev pouka in standardov znanja ter spremlja in ugotavlja napredek dijaka. V tej fazi učitelj znanja ne ocenjuje, pač pa na osnovi ugotovitev sproti prilagaja in izvaja dejavnosti v podporo in spodbudo učenju (npr. dodatne dejavnosti za utrjevanje znanja, prilagoditve načrtovanih dejavnosti in nalog glede na zmožnosti in potrebe posameznih dijakov ali skupine).

Učitelj pripomore k večji kakovosti pouka in učenja, tako da:

» sistematično, kontinuirano in načrtno pridobiva informacije o tem, kako dijak dosega učne cilje in usvaja

standarde znanja;

» ugotavlja in spodbuja razvoj raznolikega znanja – ne le vsebinskega, temveč tudi procesnega (tj. spretnosti

in veščin), spremlja in spodbuja pa tudi razvijanje odnosnega znanja;



13





1


3

:

7

0

/

/

» spodbuja dijaka, da dosega cilje na različnih taksonomskih ravneh oz. izkazuje znanje na različnih ravneh 52/

zahtevnosti; 0

2

.

9

» spodbuja uporabo znanja za reševanje problemov, sklepanje, analiziranje, vrednotenje, argumentiranje 4.

2

itn.;

» je naravnan na ugotavljanje napredka in dosežkov, pri čemer razume, da so pomanjkljivosti in napake

zlasti priložnosti za nadaljnje učenje;

» ugotavlja in analizira dijakovo razumevanje ter odpravlja vzroke za nerazumevanje in napačne predstave;

» dijaka spodbuja in ga vključuje v premisleke o namenih učenja in kriterijih uspešnosti, po katerih vrednoti

lastno učno uspešnost (samovrednotenje) in uspešnost vrstnikov (vrstniško vrednotenje);

» dijaku sproti podaja kakovostne povratne informacije, ki vključujejo usmeritve za nadaljnje učenje.

Ko so dejavnosti prve faze (spremljanje in preverjanje znanja) ustrezno izpeljane, sledi druga faza, ocenjevanje znanja. Pri tem učitelj dijaku omogoči, da lahko v čim večji meri izkaže usvojeno znanje. To doseže tako, da ocenjuje znanje na različne načine, ki jih je dijak spoznal v procesu učenja. Pri tem upošteva potrebe dijaka, ki za uspešno učenje in izkazovanje znanja potrebuje prilagoditve.

Učitelj lahko ocenjuje samo znanje, ki je v učnem načrtu določeno s standardi znanja. Predmet ocenjevanja znanja niso vsi učni cilji, saj vsak cilj nima z njim povezanega specifičnega standarda znanja. Učitelj ne ocenjuje stališč, vrednot, navad, socialnih in čustvenih veščin ipd., čeprav so te zajete v ciljih učnega načrta in jih učitelj pri dijaku sistematično spodbuja, razvija in v okviru prve faze tudi spremlja.

Na podlagi standardov znanja in kriterijev uspešnosti učitelj, tudi v sodelovanju z drugimi učitelji, pripravi kriterije ocenjevanja in opisnike ter jih na ustrezen način predstavi dijaku. Če dijak v procesu učenja razume in uporablja kriterije uspešnosti, bo lažje razumel kriterije ocenjevanja. Ugotovitve o doseganju standardov znanja, ki temeljijo na kriterijih ocenjevanja in opisnikih, se izrazijo v obliki ocene.

Učitelj z raznolikimi načini ocenjevanja omogoči izkazovanje raznolikega znanja (védenje, spretnosti, veščine) na različnih ravneh. Zato poleg pisnih preizkusov znanja in ustnih odgovorov ocenjuje izdelke (pisne, likovne, tehnične, praktične in druge za predmet specifične) in izvedbo dejavnosti (govorne, gibalne, umetniške, eksperimentalne, praktične, multimedijske, demonstracije, nastope in druge za predmet specifične), s katerimi dijak izkaže svoje znanje.



SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA

PODROČJA/PREDMETA

1. Priprava pred laboratorijsko vajo:

» razumevanje varnosti: pred vsako vajo naj bo dijak podrobno seznanjen z varnostnimi pravili in ravnanjem

z orodji in opremo. Učitelj naj poudari pomembnost varnosti pri delu s stroji in mehanskimi komponentami.



14

1

3

:

7

0

/

/

/



2. Aktivno sodelovanje dijaka med laboratorijsko vajo: 5202. » beleženje rezultatov (dijak naj sproti beleži meritve, opažanja in ugotovitve);9.42 » sodelovanje v skupini (spodbujanje dijakov, da sodelujejo v skupini in komunicirajo med seboj);

» natančnost (poudarjanje pomena natančnosti pri meritvah in opazovanjih).

3. Analiza rezultatov:

» primerjava rezultatov (dijak naj primerja svoje meritve s teoretičnimi izračuni in oceni razlike);

» interpretacija rezultatov (spodbujanje dijaka, da podatke tudi razloži);

» samoevalvacija (dijak naj analizira svoje rezultate in poskuša sam ugotoviti, ali so pravilni);

» kritično razmišljanje (dijak naj oceni, kako bi lahko izboljšal izvajanje preizkusa).

4. Uporaba orodij, programske opreme in simulacij:

» uporaba merilnih instrumentov (dijak se nauči pravilno uporabljati merilne instrumente, npr. kljunasto

merilo, silomer, merilne urice, …);

» simulacijski programi (pri vajah, kjer je to mogoče, dijak uporabi računalniška orodja).

5. Zaključek vaje:

» strukturirano poročilo (dijak pripravi strukturirano poročilo za vsako vajo);

» poročilo naj vključuje uvod (teoretično ozadje), metode, rezultate (s podatki in grafi) in zaključke.



Obseg ur po sklopih in razporeditev sklopov po letnikih sta orientacijska in za učitelja ne obvezna:

» Statika: 70 ur,

» Trdnost: 35 ur,

» Dinamika: 50 ur,

» Mehanika tekočin: 20 ur,

» Gradbeništvo: 35 ur.

Šola glede na svoje kadrovske, prostorske, materialne in izvedbene pogoje izbere module iz poglavja 2. Gradbeništvo, za katere bodo dijaki izvajali vaje iz gradbeništva. V izobraževalnem procesu se osredotočamo na zagotavljanje praktičnih in teoretičnih znanj, ki dijake usposabljajo za strokovnjake v gradbeništvu. Da bi bili pripravljeni na inovativnost v gradbeništvu, vključujemo različne pristope, ki povezujejo tehnologijo, kreativnost, interdisciplinarnost in timsko delo. Tako jim omogočamo celovito izobraževanje, ki jih pripravlja na izzive in priložnosti v gradbeništvu in drugih sorodnih panogah.



15

1

3

:

7

0

/

/

/



Praktična naravnanost: Dijakom omogočimo praktične delavnice, kjer lahko uporabljajo orodja in tehnologije, 520 ki jih bodo srečali v gradbeništvu. To vključuje delo z računalniško podprtimi programi (4.5.3.1), 3D tiskalniki 2.9 in spoznavanje delovanja različnih strojev..42



Projektno učenje: Dijake spodbujamo naj razvijajo projekte, (5.2.5.1), pri katerih rešujejo realne probleme. To vključuje oblikovanje in izdelavo načrtov/projektov, kar krepi njihove inženirske in kreativne sposobnosti.



Interdisciplinarnost: Povežimo se s predmeti, kot so gradbeništvo, mehanika, fizika, matematika in informatika. To pomaga dijakom razumeti medpredmetno povezanost gradbeništva v vsakdanjem življenju in drugih znanstvenih disciplinah.



Sodelovanje in timsko delo: Spodbujamo delo v skupinah (3.3.3.1), kjer dijaki sodelujejo pri skupnih projektih. Timsko delo krepi komunikacijske veščine in uči dijake, kako ravnati pri različnih pristopih k reševanju.



Tehnološke inovacije: Dijake seznanimo z najnovejšimi trendi v gradbeništvu, kot so trajnostne tehnologije (2.3.2.1), vizualizacije in tehnologija BIM . To jih pripravi na novosti in motivira za učenje.

Kritično razmišljanje: Spodbujajmo dijake, naj kritično presojajo rezultate programov in razumejo njihov pomen v gradbenih konstrukcijah.

Razvijanje kompetenc za trajnostnost

Pri razvijanje kompetenc trajnostnega razvoja (VITR) učitelj spodbuja učence h kritični presoji in iskanju trajnostnih rešitev na lokalni in globalni ravni.

Učitelj lahko realizira skupne cilje trajnostnega razvoja v povezavi z različnimi učnimi cilji in standardi ter drugimi skupnimi cilji. Pri umeščanju VITR izhajamo iz zavedanja, da področje vključuje povezovanje okoljskega, družbenega, etičnega in gospodarskega vidika.

Učitelj v poučevanje smiselno in postopoma vključuje posamezne cilje trajnostnega razvoja, ki so osnova

skupnih ciljev o trajnostnem razvoju (GreenComp, 2022; dostopno na: https://www.zrss.si/pdf/greencomp.pdf

(https://www.zrss.si/pdf/greencomp.pdf))



16





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


1


3

:

7

0

/

/

/



MEHANIKA 5202.9.42

OBVEZNO



OPIS TEME

Mehanika je najstarejša veja fizike. Opredelimo jo lahko kot temeljno naravoslovno vedo, ki obravnava mirovanje in gibanje snovi in njenih gradnikov in proučuje vzroke za spremembe teh stanj. Mehanski zakoni uravnavajo celotno fizično naravo od obnašanja atomov do gibanja nebesnih teles.

Pouk mehanike seznanja dijaka s pojmi, govorico, koncepti in metodami, s področja mehanike. Razvija sposobnost za prepoznavanje in reševanje splošnih in posebnih mehanskih problemov v tehniki, na primer v strojništvu, gradbeništvu, lesarstvu, vedi o materialih in podobno. Ponuja široke možnosti uporabe drugih pridobljenih znanj, predvsem matematike in fizike, ter poznavanja sredstev informacijsko-komunikacijske tehnologije pri reševanju mehanskih nalog. S tem vpeljuje dijake v svet raziskovanja, razumevanja in pojasnjevanja pojavov v okolju, pridobivanja in uporabe znanja, spretnosti in vztrajnosti pri obvladovanju problemov.

Težišče pouka mehanike torej ni v zgolj faktografskem poznavanju veličin, formul in standardnih postopkov, temveč predvsem v poglobljenem razmisleku o pomenu in veljavnosti mehanskih zakonov, v vzpodbujanju višjih miselnih procesov in povezovanju mehanike z drugimi naravoslovnimi, tehniškimi, okoljskimi in družboslovnimi vedami. Tak pristop ob primerni motivaciji in vloženem delu dijakom po eni strani zagotavlja zanesljivo oporo pri odločanju v vsakdanjih življenjskih situacijah, po drugi pa je trden temelj za nadaljnje izobraževanje.



SPLOŠNO O MEHANIKI ZVEZNE SNOVI



CILJI

Dijak:

O: meri osnovne fizikalne veličine, računa povprečne vrednosti izmerjenih veličin in ocenjuje merilno negotovost;

O: pretvarja enote;

O: spozna vsebino in obliko poročila izvedene laboratorijske vaje.



(1.1.1.1)



18

1

3

:

7

0

/

/

STANDARDI ZNANJA /

5

2

0

Dijak: .2

9

.

4

» 2

izmeri osnovne fizikalne veličine;

» izračuna povprečne vrednosti izmerjenih veličin;

» oceni merilno negotovost izmerjenih veličin;

» razloži sistem enot v mehaniki;

» pretvori veličine v zahtevane enote;

» izdela poročilo izvedene laboratorijske vaje v predpisani obliki.



TERMINI

◦ enota



19





1


3

:

7

0

/

/

MASNA TOČKA /

5

2

0

2

.

9

.

2

CILJI 4

Dijak:

O: poveže teorijo z izvedenimi laboratorijskimi vajami s področja razstavljanja, sestavljanja in ravnotežja sil s skupnim prijemališčem;

O: primerja in analizira rezultate, pridobljene analitično, eksperimentalno in s programsko opremo;



(1.1.2.2)

O: spozna vpliv spremembe določenega parametra na rezultat.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede preizkus s področja razstavljanja, sestavljanja in ravnotežja sil s skupnim prijemališčem;

» ovrednoti rezultate pridobljene z različnimi postopki;

» analizira vpliv spremembe določenega parametra na rezultat;

» analitično določi vpliv spremembe določenega parametra na rezultat;

» izdela poročilo izvedene laboratorijske vaje v predpisani obliki.



TERMINI

◦ razstavljanje sil ◦ sestavljanje sil ◦ ravnotežje sil s skupnim prijemališčem ◦ analiza rezultatov



20





1


3

:

7

0

/

/

TOGO TELO /

5

2

0

2

.

9

.

2

CILJI 4

Dijak:

O: rešuje enostavne praktične probleme v zvezi s statiko togega telesa v ravnini;

O: poveže teorijo z izvedenimi eksperimenti s področja statike togega telesa;

O: primerja in analizira rezultate, pridobljene analitično, eksperimentalno in s programsko opremo;

O: simulira spremembo podatka primera s pomočjo programske opreme in analizira vpliv spremembe na obravnavani primer;

O: eksperimentalno preveri pogoje za ravnotežje togega telesa, obremenjenega s splošnim sistemom sil.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izračuna enostavne praktične probleme iz statike togega telesa v ravnini;

» izvede preizkus s področja statike togega telesa v ravnini;

» ovrednoti rezultate, pridobljene z različnimi postopki;

» analitično določi vpliv spremembe določenega parametra na rezultat;

» izdela poročilo izvedene laboratorijske vaje v predpisani obliki.



TERMINI

◦ ravnotežje togega telesa



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Ideje za vaje:

» statični moment sile,

» dvojica sil,

» rezultanta in rezultirajoči moment splošnega sistema sil,

» ravnotežje togega telesa.



21





1


3

:

7

0

/

/

STATIČNO DOLOČENA LINIJSKA KONSTRUKCIJA /

5

0

(ELEMENT NOSILEC IN ELEMENT PALICA) 2

2

.

9

.

4

2

CILJI

Dijak:

O: načrtuje statično zasnovo enostavnih modelov linijske konstrukcije;

O: poveže teorijo z izvedenimi preizkusi s področja linijskih konstrukcij;

O: primerja rezultate izračunanih reakcijskih sil in momentov pridobljenih analitično, s preizkusom in programsko opremo;

O: analizira vpliv spremembe lege obremenitve na velikosti reakcijskih sil in momentov;

O: analitično in s programsko opremo obravnava notranje sile in upogibni moment v prečnem prerezu nosilca;

O: primerja analitično pridobljene rezultate izračunanih notranjih sil in upogibnih momentov z rezultati, pridobljenimi s programsko opremo;

O: riše diagrame poteka notranjih sil in momentov vzdolž osi nosilca in jih preveri s programsko opremo;

O: analitično, s preizkusom in s programsko opremo določa notranje osne sile v palicah za statično določeno paličje.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» analizira rezultate vrednosti reakcijskih sil in momentov ter notranjih sil in upogibnih momentov;

» analitično določi vpliv spremembe lege obremenitve na velikost reakcijskih sil in momentov;

» analitično določi notranje sile in upogibni moment v prečnem prerezu nosilca;

» s programsko opremo določi notranje sile in upogibni moment v prečnem prerezu nosilca;

» z diagrami prikaže in analizira potek notranjih sil in momentov vzdolž osi nosilca in jih preveri s

programsko opremo;

» analitično, s preizkusom in programsko opremo določi notranje osne sile v palicah;

» izdela poročilo izvedene laboratorijske vaje v predpisani obliki.



TERMINI

◦ statično določeno paličje ◦ linijska konstrukcija ◦ programska oprema ◦ notranje sile ◦ notranji momenti



22





1


3

:

7

0

/

/

TRENJE /

5

2

0

2

.

9

.

2

CILJI 4

Dijak:

O: obravnava enostavne praktične probleme v zvezi z drsnim trenjem;

O: povezuje teorijo z izvedenimi preizkusi s področja drsnega trenja;

O: primerja in analizira rezultate, pridobljene analitično, s preizkusi in s programsko opremo;

O: določa koeficient trenja pri drsnem trenju.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» reši enostavne praktične probleme v zvezi z drsnim trenjem;

» izvede preizkus s področja drsnega trenja;

» analizira izmerjene rezultate z različnimi postopki;

» analitično in s preizkusom določi koeficient trenja pri drsnem trenju;

» izdela poročilo izvedene laboratorijske vaje v predpisani obliki.



TERMINI

◦ drsno trenje ◦ koeficient trenja



23





1


3

:

7

0

/

/

GEOMETRIJSKE KARAKTERISTIKE PREREZOV /

5

2

0

2

.

9

.

2

CILJI 4

Dijak:

O: določi lego težišča;

O: analitično določi moment drugega reda (aksialni vztrajnostni moment) in odpornostni moment;

O: poveže teorijo z izvedenimi eksperimenti s področja geometrijskih lastnosti ploskev;

O: primerja in presoja rezultate, pridobljene analitično, eksperimentalno in s programsko opremo;

O: analizira vpliv spremembe določenega parametra na rezultat;

O: v literaturi poiščejo ustrezne vrednosti karakteristik prerezov.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» z eksperimentom, analitično in s programsko opremo določi lego težišča;

» izračuna moment drugega reda (aksialni vztrajnostni moment) in odpornostni moment;

» analizira rezultate, pridobljene z različnimi postopki;

» določi vpliv spremembe določenega parametra na rezultat;

» izbere pravilne vrednosti karakteristik prerezov iz literature;

» izdela poročilo izvedene laboratorijske vaje v predpisani obliki.



TERMINI

◦ težišče ◦ moment drugega reda ◦ odpornostni moment ◦ geometrijske lastnosti ploskev



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Ideja za vajo:

» določi lego težišča: računsko, s poskušanjem in računalniško.



24





1


3

:

7

0

/

/

DEFORMABILNO TELO IN NAPETOSTI V PREČNEM /

5

0

PREREZU 2

2

.

9

.

4

2

CILJI

Dijak:

O: primerja teorijo z izvedenimi eksperimenti s področja trdnosti;

O: rešuje enostavne primere s področja trdnosti;

O: primerja in presoja rezultate, pridobljene analitično, eksperimentalno in s programsko opremo;

O: analizira vpliv spremembe določenega parametra na rezultat;

O: določa vrste napetosti glede na različno obremenjene elemente;

O: določa napetost v prerezu palice v odvisnosti od velikosti notranje osne sile;

O: določa napetost v prerezu nosilca v odvisnosti od velikosti notranjih sil in momentov;

O: rezultate preizkusov (natezni, tlačni) primerja z izračunanimi vrednostmi;

O: analizira in določa optimalni prerez upogibno obremenjenega nosilca;

O: meri upogibne deformacije;

O: meri strižne deformacije;

O: meri vzvojne deformacije.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede eksperiment s področja trdnosti;

» reši enostaven primer s področja trdnosti;

» analizira rezultate, pridobljene z različnimi postopki;

» določi vpliv spremembe določenega parametra na rezultat;

» določi vrste napetosti glede na različno obremenjene elemente;

» določi napetost v prerezu palice v odvisnosti od velikosti notranje osne sile;

» določi napetost v prerezu nosilca v odvisnosti od velikosti notranjih sil in momentov;

» rezultate preizkusov (natezni, tlačni) primerja z izračunanimi vrednostmi;

» analizira in določi optimalni prerez upogibno obremenjenega nosilca;



25

1

3

:

7

0

/

/

» izmeri upogibne deformacije; 52/

0

» .2

izmeri strižne deformacije; 9

.

4

» 2

izmeri vzvojne deformacije;

» izdela poročilo izvedene laboratorijske vaje v predpisani obliki.



TERMINI

◦ natezni preizkus ◦ tlačni preizkus ◦ upogibne deformacije ◦ strižne deformacije ◦ vzvojne deformacije



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Dijak lahko teoretično predstavi izbrano laboratorijsko vajo s področja trdnosti.

Ideje za vaje:

» vzdolžna in prečna deformacija,

» Hookov zakon,

» diagram »napetost – deformacija (σ – ε)« za različne konstrukcijske materiale, značilne vrednosti in

območja v diagramu,

» strižne deformacije in napetosti,

» računski primeri.



26





1


3

:

7

0

/

/

KINEMATIKA /

5

2

0

2

.

9

.

2

CILJI 4

Dijak:

O: povezuje teorijo z izvedenimi eksperimenti s področja kinematike;

O: rešuje primere s področja kinematike;

O: primerja in presoja rezultate, določene analitično, eksperimentalno in s programsko opremo;

O: analizira vpliv spremembe določenega parametra na rezultat;

O: računa, riše diagrame in primerja osnovne veličine pri različnih gibanjih (enakomerno premočrtno, pospešeno in pojemajoče premočrtno, krivočrtno, kroženje, sestavljeno);

O: za enostavni prenosnik gibanja izračuna prestavno razmerje, kotno hitrost, obodno hitrost in vrtilni moment.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede eksperiment s področja kinematike;

» izračuna enostavne primere s področja kinematike;

» analizira rezultate, pridobljene z različnimi postopki (analitično, eksperimentalno in s programsko

opremo);

» določi vpliv spremembe določenega parametra na rezultat;

» izračuna in nariše diagrame ter analizira osnovne veličine pri različnih gibanjih (enakomerno premočrtno,

pospešeno in pojemajoče premočrtno, krivočrtno, kroženje, sestavljeno);

» za enostavni prenosnik gibanja izračuna prestavno razmerje, kotno hitrost, obodno hitrost in vrtilni

moment;

» izdela poročilo izvedene laboratorijske vaje v predpisani obliki.



TERMINI

◦ enakomerno premočrtno gibanje ◦ pospešeno in pojemajoče premočrtno gibanje ◦ krivočrtno gibanje ◦ kroženje ◦ sestavljeno gibanje ◦ prenosnik gibanja



27





1


3

:

7

0

/

/

KINETIKA /

5

2

0

2

.

9

.

2

CILJI 4

Dijak:

O: pri analitičnem reševanju primerov premočrtnega gibanja uporablja D'Alembertovo načelo;

O: uporablja D'Alembertovo načelo, zakon o ohranitvi energije in sunek sile v enostavnih računskih primerih;

O: primerja in analizira analitično in eksperimentalno določene kinematične veličine, s področja kinetike točke;

O: analitično in eksperimentalno analizira vpliv oblike vztrajnika na velikost masnega vztrajnostnega momenta;

O: primerja in analizira analitično in eksperimentalno določene kinematične veličine s področja kinetike togega telesa.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede eksperiment s področja kinetike;

» izračuna enostavne primere iz kinetike (D'Alembertovo načelo, zakon o ohranitvi energije in sunek sile);

» analizira rezultate pridobljene z različnimi postopki (za točko in togo telo);

» analitično in eksperimentalno določi vpliv spremembe oblike vztrajnika na velikost masnega

vztrajnostnega momenta;

» izdela poročilo izvedene laboratorijske vaje v predpisani obliki.



TERMINI

◦ D'Alembertovo načelo ◦ zakon o ohranitvi energije ◦ sunek sile ◦ masni vztrajnostni moment



28





1


3

:

7

0

/

/

STATIKA TEKOČIN /

5

2

0

2

.

9

.

2

CILJI 4

Dijak:

O: analitično rešuje enostavne primere s področja statike tekočin;

O: povezuje teorijo z izvedenimi eksperimenti s področja statike tekočin;

O: primerja in analizira rezultate, pridobljene analitično, eksperimentalno in s programsko opremo;

O: analizira vpliv spremembe določenega parametra na rezultat;

O: uporablja Pascalov zakon pri obravnavi enostavnih primerov s področja statike tekočin;

O: meri silo vzgona;

O: z eksperimentom poveže Arhimedov zakon statičnega vzgona s teorijo.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izračuna enostavne primere s področja statike tekočin;

» izvede eksperiment s področja statike tekočin;

» analizira rezultate, pridobljene z različnimi postopki (analitično, eksperimentalno in s programsko

opremo);

» določi vpliv spremembe določenega parametra na rezultat;

» izračuna enostavne primere s področja statike tekočin z uporabo Pascalovega zakona;

» izmeri silo vzgona;

» z eksperimentom razloži Arhimedov zakon statičnega vzgona;

» izdela poročilo izvedene laboratorijske vaje v predpisani obliki.



TERMINI

◦ statika tekočine ◦ Pascalov zakon ◦ Arhimedov zakon statičnega vzgona



29





1


3

:

7

0

/

/

DINAMIKA TEKOČIN /

5

2

0

2

.

9

.

2

CILJI 4

Dijak:

O: analitično rešuje enostavne primere s področja dinamike tekočin;

O: povezuje teorijo z izvedenimi eksperimenti s področja dinamike tekočin.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izračuna enostavne primere s področja dinamike tekočin;

» izvede enostaven eksperiment s področja dinamike tekočin;

» izdela poročilo izvedene laboratorijske vaje v predpisani obliki.



TERMINI

◦ dinamika tekočin



30





1


3

:

7

0

/

/



GRADBENIŠTVO /

5

2

0

2

.

9

.

4

OBVEZNO 2



OPIS TEME

Mehanika je izbirni strokovni predmet, namenjen poglobljenemu razumevanju gradbenih objektov, kot so stavbe, gradbeni inženirski objekti ter delovanje obtežb na konstrukcije. Dijaki se seznanijo z različnimi konstrukcijskimi sistemi in elementi, ki tvorijo nosilno konstrukcijo objektov. Pri predmetu dijaki spoznajo vlogo in pomen konstrukcijskih elementov v različnih nosilnih sistemih, statične in fizikalne lastnosti materialov ter zakonitosti, ki vplivajo na stabilnost in trdnost konstrukcij, poleg tega pa tudi tehnologijo izdelave konstrukcijskih sistemov in sodobne pristope v gradnji. Poudarek je na strokovnem razvoju dijakov, saj pridobijo temeljna in napredna znanja iz gradbeništva ter razvijajo metode in sposobnosti za reševanje tehničnih izzivov. Pomemben del predmeta je tudi geometrijsko modeliranje, ki nadgrajuje osnovno ravninsko načrtovanje in je temelj sodobnega načrtovanja v informacijskem modeliranju objektov (BIM). Dijaki pri tem načrtujejo v 2D in 3D tehnikah z uporabo računalniško podprtega načrtovanja (CAD), kar jim omogoča razvoj praktičnih veščin, potrebnih za delo v sodobnem gradbeništvu. Dijaki se tudi spoznajo z različnimi računalniškimi programi za statični izračun ter dimenzioniranje in kontroliranje konstrukcijskih elementov.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO

Priporočljivo je, da učitelj pri razlagi teorije uporablja konkretne primere iz prakse, kot so analize obstoječih gradbenih objektov, prikaz realnih konstrukcijskih rešitev ter študije primerov iz različnih vrst gradenj. Pomemben didaktični pristop je tudi uporaba računalniško podprtega načrtovanja (CAD) in informacijskega modeliranja objektov (BIM), ki dijakom omogoča razvoj prostorskega razumevanja ter nadgradnjo osnovnih veščin ravninskega načrtovanja. V učni proces je priporočljivo vključiti tudi terensko delo, obisk gradbišč ali strokovnih ekskurzij, kjer dijaki spoznajo realno gradbeno okolje, sodobne gradbene tehnologije in načine izvajanja gradbenih del. To prispeva k večji motivaciji dijakov in omogoča neposredno povezavo teorije s prakso.



MODUL 1: UPORABA RAČUNALNIŠKEGA PROGRAMA

ZA STATIKO



CILJI

Dijak:

O: uporablja osnovne ukaze programa za statiko;



31

1

3

:

7

0

/

/

O: / vnaša geometrijske podatke za enostaven nosilec in poda robne pogoje; 520

O: 2 rezultate kritično vrednoti; .9

.

4

O: 2

z računalniškim programom obravnava zahtevnejšo konstrukcijo (nosilec z lomljeno osjo, paličje).



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna osnovne ukaze programa za statiko;

» poda geometrijske podatke za enostaven nosilec;

» opredeli osnovne lastnosti prerezov (npr. vztrajnostni moment prereza, odpornostni moment prereza);

» določi robne pogoje, ki ustrezajo podprtju obremenjenega nosilca;

» interpretira rezultate analize in ugotovi, ali konstrukcija ustreza zahtevam;

» izračuna in analizira zahtevnejše konstrukcije, kot so nosilci z lomljeno osjo in paličje.



TERMINI

◦ robni pogoji nosilca ◦ analiza napetosti in deformacij ◦ računanje notranjih sil ◦ preverjanje stabilnosti



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Za izvedbo modula učitelj in dijaki potrebujejo:

» program za izračun statike,

» računalniško učilnico.

Dijaki naj delo opravljajo samostojno.



32





1


3

:

7

0

/

/

MODUL 2: KONSTRUKCIJSKI ELEMENTI GRADBENIH /

5

0

OBJEKTOV 2

2

.

9

.

4

2

CILJI

Dijak:

O: se seznani z osnovnimi konstrukcijskimi elementi gradbenih objektov in oceni njihovo vlogo;

O: usvoji logično povezavo med elementi oziroma sklopi v celoto;

O: prepozna povezavo med funkcijo, konstrukcijo, materialom, obliko in mehaniko – izračuni;

O: spozna vpliv različnih vrst obtežb na konstrukcijske elemente;

O: usvoji princip prenašanja obtežb ostrešja, sten, temeljev na temeljna tla.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» loči in pojasni elemente gradbenih objektov glede na njihovo vlogo v konstrukciji;

» loči značilnosti problema prenašanja obtežb in poda sistemske rešitve;

» prepozna vpliv posameznega konstrukcijskega elementa na celotni gradbeni objekt in posledice

sprememb konstrukcijskih elementov;

» izvede osnovne izračune za dimenzioniranje in preverjanje konstrukcijskih elementov;

» analizira prenos obtežbe na konstrukcijo in prepozna kritična mesta konstrukcije.



TERMINI

◦ trdnost in stabilnost konstrukcij ◦ gradbeni detajli ◦ nosilni elementi ◦ ostrešje ◦ temelji ◦ dinamika konstrukcij ◦ diletacija



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Dijaki rešujejo ali raziskujejo probleme konstrukcijskih elementov gradbenih objektov, ki se nanašajo na gradbeno mehaniko. Mentor vodi dijake skozi postopek in način izdelave nalog.

Dijaki naj delo opravljajo v skupinah.



33





1


3

:

7

0

/

/

MODUL 3: RAČUNALNIŠKO PODPRTO RISANJE /

5

2

0

2

.

9

.

2

CILJI 4

Dijak:

O: spozna ukaze v programu za risanje načrtov v 2D in 3D;

O: uporablja pravila tehničnega risanja pri izdelavi gradbenega načrta;

O: uporablja standarde in druge vire;

O: spozna 3D tiskanje modelov;



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» nariše dvodimenzionalne detajle konstrukcijskih elementov;

» nariše 3D konstrukcijske elemente;

» izdela načrte za izbrani enostavni projekt skladno s predpisi.



TERMINI

◦ načrtovanje ◦ projektna dokumentacija ◦ 3D modeliranje ◦ 3D tiskanje ◦ BIM tehnologija ◦ vizualizacije



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Za izvedbo modula učitelj in dijaki potrebujejo:

» programsko orodje za 3D modeliranje,

» 3D tiskalnik,

» računalniško učilnico.

Delo lahko poteka samostojno ali v skupinah.



34





1


3

:

7

0

/

/

/

5

2

0

2

.

9

.

2



VIRI IN LITERATURA PO 4



POGLAVJIH



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

Bianchi, G., Pisiotis, U., in Cabrera, M. (2023). GreenComp: evropski okvir kompetenc za trajnostnost: poročilo skupnega raziskovalnega središča v okviru znanosti za politiko: prevod (Spletna izd.). Zavod RS za šolstvo.

https://www.zrss.si/pdf/greencomp.pdf



MEHANIKA

DEFORMABILNO TELO IN NAPETOSTI V PREČNEM PREREZU

Halilovič M., Urevc J., Starman B. (2011). Osnove statike in trdnosti s preprostimi in nazornimi poskusi: delovni učbenik za Tehniško mehaniko 1. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo.



35





1


3

:

7

0

/

/

/

5

2

0

2

.

9

.

2



PRILOGE 4



36