POROČILA
Konferenca HCC7 v Sloveniji Morda prelomni dogodek za družbeno informatiko?
Konec septembra 2006 je Slovensko društvo Informatika gostilo v Mariboru sedmo svetovno konferenco IFIP-TC9 iz serije Human Choice and Computers (HCC7I, na kateri se je zbral vrh raziskovalcev s področja družbene informatike. Ključno vlogo pri vsebinski zasnovi konference je opravil Jacques Berleur, eden od začetnikov družbene informatike, belgijski računalniški pionir, jezuit in legendarni rektor Katoliške univerze Namur. U Mariboru so bili tudi predsednik fFIP Klaus Brunnstein, predsednica TC9 Chrisanti Avgerou in mnoge druge najvidnejše osebnosti iz sveta računalništva. Bolj ali manj upravičena je vzporednica s četrtim svetovnim računalniškim kongresom, ki je bil leta 1971 v Ljubljani, podobnost pa se vsiljuje tudi po tem, da ne prvi ne drugi dogodek ni vzbudil zaslužene pozornosti. IFIP se je obakrat odločil, da je treba z novo tematiko »okužiti« dotlej »odporno« deželo; neodmevnost HSC7 si lahko razložimo s tem, da Slovenija sodi med okolja, v katerih prevladuje deterministični pogled na informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in je informatikom interakcionistični koncept medsebojnega vplivanja tehnologije in družbenega okolja bolj ali manj tuj. U tolažbo pa je treba povedati, da je tematika zelo pritegnila mariborske in ljubljanske študente, kar obeta, da prihaja generacija informatikov s širšimi obzorji.
Konference Human Choice and Computors
Konference Human Choice and Computors (HCC) spadajo med najbolj razpoznavne strokovne prireditve velike družine IFIP V uvodu mariborske konference se je njihov začetnik in nekdanji predsednik IFIP Heinz Zemanek spomnil zapletov izpred treh desetletij. Računalo (Carjem z razvitim refleksivnim mišljenjem |e bilo od samega začetka jasno, da so pritegnjeni v igro prerazdelitve družbene moči, v kateri je imela informacijska tehnologij zelo pomembno vlogo Mnogim ie ta položaj povsem ustrezal in še na misel jim ni prišlo, da bi si i/praševali vest glede možnih posledic. Če |e takšen pogled prevladoval med računalnikarji na Vzhodu, pa so se na Zahodu celo glavni nosilci razvoja nove tehnologije resno spraševali, ali je za znanstvenika res nujno in spodobno, da se povsem prepusti manipulaciji politikov in poslovnežev. Pred očmi so imeli zgled atomskih fizikov, ki so zavzeli kritičen odnos, računalniki pa so biii na lestvici strateške pomembnosti le za spoznanje niže od atomske bombe.
IFIP je nastal i2 želje - posebej Isaaca Auerbacha -. da bi se računalniško stroka iztrgala iz železnega objema politike in si pod streho nevtralnega UNESCA našla možnost globalnega sodelovanja. Vzhodne akademije znanosti so prišle zraven kot nadomestek odsotne civilne družbe, a so skrbno pazile, do ni padla kakšna kritična beseda na račun politike, Zemanek mi je povedal, da so leto 1971 ob ostrem nasprotovanju Moskve pripeljali svetovni računalniški kongres v Ljubljano z upanjem, da bodo našli ugodno okolje za kritično obravnavo vzhodnih in zahod nih manipulacij / informacijsko tehnologijo. Mislim, da slovenska računalniška stroka za take ambicije takrat ni imela posebnega razumevanja, ker ga Se danes nima.
V IFIPU je bilo med »Vzhodom« in »Zahodom« mogoče soglasje le o formiranju tehničnih teles, a su se kritično misleči informatiki zatekli k zvijači in ustanovili »tehnični komite za neteh-nična vprašanja računalništva« Sovjeti so zaslutili grožnjo in so ogorčeno zavrnili možnost, da bi si tehniki mazali roke s politiko, etiko in podobnimi mehkimi zadevami. Leta 1974 je potekala na Dunaju prva konferenca HCC, ki |e razgrnila široko paleto
vprašanj, porojenih \/ medsebojnega vplivanja računalniške tehnologije in družbenega okolja. Vzhodni računalničarji na konferenco niso prišli in tudi slovenskih ni bilo Enid Mumford je poskrbel, da je konferenca dokumentirana v zborniku.
Naslednje konference so bile: . HCC2 v Badnu 11979), ki jo je organiziral Kelly Gotlieb, zbornik pa je pripravil Abbe Mowshowitz,
•	HCC3 v Stockholmu ti 9851 je organiziral Hat Sackman in je bila posvečena primerjalni obravnavi nacionalnih računalniških politik:
•	HCC4 v Dublinu (19901 je vodil Klsus Brunnstein, zbornik je uredil Jacques Berleur, ukvarjala pa se je z metodologijami ocenjevanja informacijske tehnologije:
•	HCC5 v Ženevi [1998) je organiziral Silvio Munari, Leil Bloch Rasmussen pa je uredil zbornik, ki velja za eno prvih knjig o računalniških mrežah v dobi globalizacije;
•	HCC6 v Montrealu (2002) sta imela na skrbi Klaus Brunnstein in Jacques Berleur, obravnavala pa ¡e pomen računalnikov za kakovost živl|en|a
Čeprav se je v teh desetletjih svet močno spremenil in računalnikarjev z Vzhoda na mednarodne konference ne spremljajo več »svetovalcu, se njihov odnos do družbenih vidikov računalniške tehnologije ni spremenil - HCC je Se vedno zunaj kroga njihovega zanimanja -, kar se je potrdilo tudi v Mariboru. Očitno jih niso omejevale avtoritarne politike, marveč meje v lastnem mišljenju.
Rob Kling, oče družbene informatike
HCC7 v Mariboru je bila posvečena Robu Klingu, izjemni osebnosti svetovnega računalništva, ki je preminil leta 2003. nepo srednu pred prvim sestankom o HCC7. Od konca šestdesetih let dvajsetega stoletja je uveljavljal obravnavo medsebojnih vplivov računalniške tehnologije in družbenega okolja. Ko je začenjal svojo znanstveno pot. je bilo računalnikov še malo in le redki so imeli z njimi praktične izkušnje. A že takrat je opozarjal, da prinašajo globoke družbene spremembe, in se zavzemal, da
232 uPOftAUNA INFORMATIKA
2004-številka i letrakXIV
Franci Pivet Konferenca HCC7 v Sloveniji. Morda prelomni dogodek za družbeno informatiko?
ie treba informatike usposobiti tudi za razumevanje družbenih posledic nove tehnologije. Ameriška računalniška znanost mu priznava avtorstvo naslednjih sedmih idei: 1. Kontekst uporabe inforrnacijsko-komunikacijske tehnologije neposredno vpliva na njeno oblikovanje in viogo.
2	lnformacijskn-knmunikaci|ska tehnologija ni vrednostno nevtralna.
3	Uporaba inforrnacijsko-komunikacijske tehnologije vedno povzroča tudi nepričakovane (pogosto paradoksalne) posledice,
4	lnforme#3ko-komunikecijske tehnologija se spontano prilagaja socialnim sistemom in iz istih komponent nastajajo različne mreže.
5	Uporaba informaoijsko-komunikacijske tehnologije odpira nova moralne dileme.
6	informacijsko-komunikacijska tehnologija sama po sebi ni zagotovilo naprednih sprememb, saj pogosta spreiema naj-bol| konzervativne vloge.
7. Družbeno okolje deluje v vseh fazah razvoja informaciisko-komumkacijske tehnologije - v zasnovi, oblikovanju in uporabi.
Ne glede na to. da mu vsi priznavajo očetovstvo družbene informatike, ie sam razkril, da si je pojem v začetku osemdesetih sposodil od norveškega sociologa Steins BrOtena. Kling se je na začetku soočil s prevladujočo teorijo racionalnega dejavnika, ki po vzorcu menedžerja pozna vse alternative in se vedno odloči za najrazumnejšo. To je skrajno preskriptivna in normativna koncepcija, ki ne pozna nobenih dvomov o delovanju inforrnacijsko-komunikacijske tehnologije - vse je enosmerno in kavzalno deterministično. Njegove empirične raziskave tega niso potrjevale, ker so upoštevale kontingentnost in kompleksnost. Oprl se je na interpretativno epistemologijo in sorodne metodologije za raziskovanj organizacijskih praks. Ključni pojmi niegovih raziskav so postali: vrednote, moč. ideologij, dominacija, legitimnost, avtoriteta in vpliv.
Kling si je kot orientacijsko strategijo izbral simbolni inter akciomzem, Svet računalništva je razumel kot interakcijski ko;, tekst in kot mrežo odnosov. Ponudil je pojmovni aparat za de kodiranje vpliva računalništva na organizacijske prakse in na politiko Organizacijsko življenje je pogajalsko okolje, v katerem se izmenjujejo konflikti in sodelovanje in je strukturalno kompleksno, kontingentno, mnogoznafino, ritualno in simbolno. Posameznik je v njem refleksivni dejavnik, ki se ravna po interesih in strategijah.
Na simbolnem interakcionizmu temelji njegova metodologija STIN Isgcin-technical interaction network), ki zagotavlja integrirano analiziranje tehnologij in njihove uporabe. Simbolni interak-cionizem pa mu je omogočil tudi nov pristop do dveh trajnih pre-okupacij, značilnih za ljudi i/ Študentskega gibanja: do dinamike procesov na makronivoju in do pomena računalništva za kolektivno akcijo. Otresel se je utopičnih in distnpičnih pogledov na uporabo novih tehnologij in pokazal njihovo politično naravo -nenehno pridobivanje zaveznikov iri onemogočanje opozicije.
Kling |e bil kritični intelektualec, ki je štel za poklicno poslanstvo razkrinkavanje skrivnih) povezav računalništva in avtoritarnih
politik. Nenehno ¡e razmišljal o »računalniški podpori« demokraciji in kritično presojal procese nadzorovanja, e-izobraže-vania, teledela. socialnega razslojevanja. moralnega razkroja itd. Kot aktivista ga najdemo v vseh ključnih projektih, povezanih z in-formacijsko-komunikacijsko tehnologijo: nacionalna informacijska infrastruktura, nacionalna evalvacija šolstva, zaščita intelektualne lastnine, nasprotovanje cenzuri, digitalnu knjižničarstvo. Odločno je nasprotoval poizkusom praobračanja družbene informatike v apologijo informacijske industrije in je od nje pričakoval kritično intervencijo v teoriji in praksi informatike Ne preseneča, da je bil njegov zadnji članek posvečen utemeljevanju potrebe po bistveni spremembi poklicnega izobraževanja informatikov in poklicnega kodeksa sploh. Vse preveč js v ospredju treniranje za uporabo informacijsko-komunikacijska tehnologije, zelo malo pa je razumevala njenega delovanja na družbeno okolje. Diplomanti so naučeni tako, da bodo do konca poklicne kariere paberkova-li na hišnih predstavitvah ponudnikov informacijsko-komunikacij-ske tehnologije in opevali genialnost n|ihovih rešitev. Dvoml|ivce bodo prepričali nastopi estradnih zvezd in drugi prijemi »odnosov z javnostmi«. V tem smislu je šolanje informatikov danes pretežno ideološko in daleč od znanstvenosti.
Kaj je družbena informatika
Nihče ne dvomi v vseprisotnost inforrnacijsko-komunikacijske teh nologije, zelo malo pa jih razume, da je informacijsko-komum-kacijsko tehnologijo treba razumeti iz njene vseprisotnosti v družbi. To je najkrajša utemeljitev družbene informatike, ki jo ¡e Kling opredelil takole »Družbena informatika se nanaša na sklop raziskav, ki obravnavajo družbene vidike računalništva: vlogo informacijske tehnologije v družbenih in organizacijskih preobrazbah in načine povratnega vplivanja družbenih okoliščin na razvoj informacijske tehnologije. V družbeno informatiko se vključujejo analize družbenih vplivov na računalništvo, študije o računalniško posredovani komunikaciji, informacijskih politikah, organizacijski in interpretativni informatiki itn. Agenda družbene informatike se oblikuje na dva načina: tU bolj površinsko s pritegovaniem po zornosti na funkcionalnosti, ki jih ljudje najbolj cenijo in (2J bDlji globinsko, z artikuliranjem tistih analitičnih kategorij, ki so pripravne za opisovanje družbene realnosti in z njihovo pomočjo lahko prikažemo vlogo tehnike v njej.»
Zasnova družbene informatike je izrazito odprta in zaiema različne interpretacije, zato je bila tudi konferenca HCC7 priložnost za predstavitev različnih razumevanj družbene informa tike. Ob tem je bilo neobhodno dopustiti tudi prikaze niene upo rabe. Informatika je več kot le tehnika in tehnična pamet lahko pojasni le del pojavov. Jasno je, da je treba razumeti tehnično plat, sicer zapademo v težke neumnosti glede pojasnjevanja izvora posledic, ki jim iščemo družbeno razsežnost.
Najteže je razumeti in sprejeti, da so ljudje aktivni dejavniki v informatiki. Geslu »informacijska družba za vse« bo večina razložila kot vodilo informatikov. ko razmišljajo o potrošnikih: so pasji rep, ki prijazno maha, kake druge funkcije pa nimajo. Resnica. ki jo zagovarja družbena informatika pa je. da ta rep maha s psom, zato ga je treba še kako upoštevati Prevladujoča naveza moči in informacij (gospodarjev in Informatikov! ne sprejema
?0(Wi - Številka 4 - letnik XIV
u e o n s s n * INFORMATIKA 233
Franci Pivec Konferenca HCC7 v 5loveniji. Horda prelomni dogodek za družbeno informatiko?
subjektivitete uporabnikov, ampak jih s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije na vse načine razoseblja. Družbena informatika ima nalogo zagotoviti vidnost subjekta in skupnosti. Družbena informatika odkriva etično razsežnost informacijske preobrazbe, ko se moramo avtonomno odločati med alternativami, ne pa zgoij slediti navodilom ponudnikov mformacijsko-komumkaciiske tehnologije.
John L. King [Michigan) je v vablienem predavanju obnovil okoliščine, v katerih se je porajala družbena informatika konec šestdesetih Spočeli so jo hudje. ki so najbolj neposredno soust varjali novo tehnologijo na Stanfordu, v Silicon Valey in v izjem nt skupim za umetno inteligenco na UC Irvin. Študentsko uporništvo je iz njih naredilo osebnosti, ki se niso nikoli podredite akademski rutini in to se pozna tudi družbeni informatiki. Dd tod njene koordinate: ■ družbeno pred tehničnim,
•	interdisciplinarnost, « kritični pogled,
•	empirični akcijski pristop.
•	fenomenološka metoda, - upoštevanje zgodovine.
Kot provokacija je delovalo zelo zgodnje spoznajije, ki je ostalo paradigma družbene informatike, da je tehnika v resnici politika To v dobršni meri pojasnjuje večino primerov, ko računal-ničarji odklanjajo tako Klinga kot družheno informatiko.
Roherta Lamb Elrvin) je v drugem vabljenem predavanju kot Klingova doktorantka razložila metodološki pristop k vseprisot-nosti informacij sko-komun i kec i j ske tehnologije. Gre za e/io najpomembnejših znanstvenic na področju družbene informatike, ki jo je nekaj tednov po mariborski konferenci pokosila zahrbtna bolezen. Vseprisotnost in formacijsko-komunikacijske tehnologije se zdi zelo razvidna značilnost, vendar ni niti enoznačna niti samoumevna Kot koncept jr> vzpostavijaju šele ljudje v vlogi družbenih dejavnikov, ki s svojimi prepričanji pokrijejo razpoke med tehnološkimi kompetencami Pri tem je odločilno, kako razumemo skupnost in informacijsko-komunikaoijsko tehnologijo,
Klingova teoretična, metodološka in kritična izhodišča so razčlenjevali še Alice Robbm, Ron Day in Eric Mayer s Klmgove-ga centra za družbeno informatiko v Bloomingtonu. Khngovo teorijo družbenega dejavnika sta posebej obdelala Steve Sawyer in Michael Tyworth
Posebno mesto je na HCC7 pripadalo obravnavi problema tike umestitve družbene informatike v izobraževanje informati kov O tem je potekal poseben panel, ki ga je vodil Gerald Engel, podpredsednik IEEE in utemeljitelj akreditacije računalniških kunkulov v ZDA. Zanimivo analizo sta napisala Laszlč Karvalics in Lita Juhasz, največ pozornosti pa je bil deležen Vasja Veho-var, ki je zastopal t. i. ljubljansko šolo družbene informatike. Fakulteta za družbene vede je ob HCC7 pripravila posebno razstavo ob dvajsetletnici družboslovne informatike, V tem prispevku se ne bomo ukvarjali z razlikami med koncepti družbene in družboslovne informatike, le opozoriti velja, da se tudi drugod ukvarjajo z razmejitvijo med atributi social in societal.
Per Flensburg in Arianit Kurti fVaxjo) sta v svoji »maši« fpo njenem vzoru sta namreč /gradila svoj prispevek in ga podprta
z Bachom) obžalovala, ker bn prehod v akademsko disciplihö družheno inform etiko onesposobil za kritična soočenja s kriznimi stanji sodobnega sveta.
Družbena informatika: vseprisotnost? Informacijska družba za use?
Povsem zgrešena je predstava, da je družbena informatika delček informatike, ki ie sicer zanimiv, vendar bo informatika tako kot doslej tudi v prihodnje dobro shajala brez njega. Vsaka prisotnost informacijsko-komunikacijske tehnologije sproža družbene posledice, vprašanje ie samo, ali se tega zavedajo njeni nosilci.
Al Etika in kultura
Goran Collste, direktor Centra za uporabno etiko v Linköpingu, je predstavil svoja dognanja o etičnih razsežnostih različnih uporab informaciisko-komunikacijske tehnologije v medicini in iw-osebljanju razmerja med zdravnikom in bolnikom. Njegova je besedna /veza intemet-doktor odpira povsem nov spekter odgovornosti v medicini, ki je vedno nekje med legalnim in moralnim oz. je kombinacija obojega
O ocenjevanju družbenih, etičnih in pravnih vidikov uporabe informecijsko-komunikacijske tehnologije v medicini in zdravstveni negi je potekal tudi poseben panel, v katerem so poleg Coll-steja sodelovali Penny Duquenoy (London), Karin Hedstrom (Örebrol, Kai Kimppa (Turku), Emilio Mordini (Rim), vodil pa ga je Carlisle George (London} lnformaci|sko-komunikacijska tehnologija je dejansko spremenila družbeno sliko in prakso zdravstva, vendar mnoge posledice niso ustrezno premišljene Panel ie postregel / različnimi scenariji, iz katerih je razvidna nujnost interdisciplinarnega pristopa k problemom. Ne gre zgolj za dileme zdravstvenega osebja, ampak se pred novimi izbirami nahajajo tudi pacienti Morda gre celo ze najbolj »vroč« teren družbene informatike Čeprav se je organizator trudil, da bi prisotnost tolikšnega števila strokovnjakov za ta vprašaja izkoristili za dodatno okroglo mizo s slovenskimi zdravstvenimi informatiki, se le ti niso odzvali povabilu.
Visoka stopnia anonimnosti na internetu ponuja pomembne možnosti za svobodo govora in večjo enakopravnost. Žal pa je internet obenem divjina, v kateri se dogajaio tudi nedopustne stvari. Marie Eneman (Göteborg] je analizirala poiave digitalne otroške pornografije in možnosti, ki obstajajo na strani infor macijsko-komunikacijske tehnologije oz. informacijskih sistemov, da se učinkovito branimo. Ni dovolj zgražale nad vsebinami, informatiki bi lahko razvili še veliko boljša orodja, če bi etičnim vidikom pripisali večji pomen.
Yuwei Lin in Enrico Zini (Manchester), znana pobomika GNU/ Linux skupnosti, ugotavljata, da pogosto uporahniki sami sebe obsodijo na neustrezne informacijske sisteme, ker ne znajo izbirati med njimi in niso sposobni najti alternativno programsko opremo, ki bi ustrezala njihovim potrebam. Namesto da bi oni izbirali ponudnike, ponudniki izberejo njih. Zato predlagata širšo uporabo free/libre open source (FLOSS) kot način zmanjševanja odvisnosti od ponudnikov. Dosegla sta, da je ta pristop prisoten v italijanskih šolah, saj pogosto javni izobraževalni sistem agitira
234 tu « A E h * INFORMATIKA
2006-Številka 4-lelnik XIV
Franci Pivec Konferenca HCC7 v Sloveniji, Morda prelomni dogodek za družbeno informatiko?
za prevlada določenih ponudnikov. Neprijetno je. ker so tudi slo venske šolske oblasti že večkrat potrdile, do se ne zavedajo pomena poznavanja alternativnih možnosti v informatiki.
Giuseppina Pellegrino (Calabria) je konferenco obogatila z raziskavo o mobilni informatiki kot višji stopnji vseprisotnosti in prodornosti informacijsko-komunikacijske tehnologije Z oporo v dognanjih lacona in Klinga je mobilnost osvetlila v kontekstu računalniškega gibanja in v okviru oznake nomadstvo odkrila nove makrosocialne in kulturalne silnice vsakdanjega življenja
Antonio Vaccaro (Lizbona) in Peter Madsen INew York] sta obdelala pojav iz razvitega poslovnega sveta, ki bi moral dati misliti našim rnenedžerjem, Gre za vprašaje transparentnosti, ki je v bistvu izraz etike v ekonomiji. V razvitih poslovnih okoljih se odločitve sprejemajo na dolgi rok in temeljijo na zaupanju, prvi pogoj zanj pa je dosledna informacijska transparentnost. In formacijsko-komunikacijska tehnologija ima pri tem odločilno vlogo tudi v smislu Klingove transformativne tehnologije, s katero sa dosegajo družbene preobrazbe.
B] Politika in pravo
Tom Dedeurwaerde re (Louvain) izhaja iz okolja bioznanosti, kjer se oblikuje zanimiva praksa izmenjave podatkov, podprta s specifično programsko opremo, zato govorimo o bioinformatiki, kot posebnem strokovnem področju Lotil se je vprašanja lastništva nad informacijami v soočenju z družbenimi vrednota mi, iz česar se porajajo občutljive dileme za razvijalce infor macijsko-komunikacljske tehnologije na tem področju. Svoje hipoteze |e preverjal v delovanju dveh najuglednejših podatkovnih baz v hioznanostih Global Biodiversity information Facility ter European Human Frozen Tumor Tissue Sank. Razvil je tri instru mentalne modale - prosti pretok, licenciranje in pogodbe , pri čemer mu gre za to, da bi življenjsko pomembne informacije čim laže dosegle uporabnike.
Paul de Laat (Groningen) spada v precej močno skupino udeležencev HCC7, ki sledijo razvoju udprtokndne informatike. V svojem prispevku analizira primere lastniško nezaščitenih rešitev in ccpyleft licenciranja, ki spadajo v okvir Creative Commons Initiative Razlikovati |e treba pasivne in aktivne dobrine in pri slednjih so najpomembnejše iznajdbe v informatiki zagotovile skupnosti prostovoljcev (peer production), ki niso pod diktatom trga aii menedžerske hierarhije Uspehi, ki jih bele/ijo Linux, Apache ali Mozilla/Firefox, zadoščajo, da po dveh desetletjih razvoja noben pameten človek tega ne podcenjuje
Mathias Klang (Goteborg) je odpri vročo temo o virtualni cenzuri v odnosu do avtonomije uporabnika Teroristični enajsti september je prelomnica na tem področ|ii, ki ¡o zaradi domi-nantnosti ZDA v informatiki upošteva ves svet Prikaz konfrontacije sociotehničnih cenzorskih praks na eni ter anticenzorskih tehnik in tehnologij na drugi strani je napeta zgodba naše sedanjosti. Daleč od tega, da bi v cenzuri prednjačile ZDA (kjer se na tem področju najbolj izpostavljalo knjižnice!), cenzorsko zastavo nosijo Kitajska, Kuba, Mjanmar. Turčija, Savdska Arabija. Cenzurirajo tudi akademske institucije, religijske organizacije, kor poracije, medijske hiše, knjižnice ... Uspešna je tudi druga
stran, najbolj so na očeh Freenet, Electronic Freednm Frontier (EFFJ, Reporters Sans Frontier (RSF) idr
Vasileos Laopodis (Atene), do nedavnega funkcionar EU, je predstavil strategije, kot so IST. eTen in eContent in njihov prispevek k zdravstveni politiki, varstvu okolja, izobraževanju itd. Informacijsko-komunikacijska tehnologija je nepogrešljiva pri pospeševanju gospodarske rasti, trajno s t nem razvoju in sociaini koheziji Predvsem pa je v raziskovalnem sektorju EU jasno, da projekti brez premišljene podpore informacijsko-komunikacijske tehnologije ne morejo vplivati na razvoj in jih je škoda financirati, François Massit-Folléa (Lyon) in Cécile Mčadei (Paris), ključni osebi v razvoju novih konceptov o vlogi medijev v Franciji, sta napisali prispevek o potrebnosti prenosa pozitivnih izkušenj pristopa upravljanja odnosov s potrošniki na področje upravljanja odnosov z državljani. Pri tem se sklicujeta tudi na avstrijski pro-iekt Teteclties in na več podobnih projektov po svetu. Njuna kritična refleksija o značilnostih e-uprave (zanju e-adminlstracijs) je iziemno poučna, npr glede tega, da je predstava o unifici-ranem državljanu povsem zmotna in napačno izhodišče za oblikovanje informacijskih sistemov v različnih javnih službah Neobhodno zaupanje je odvisno od transparentnosti delovanja drŽave, kj mora biti najmanj tako »pregledna«, kot to zahteva od svojih državljanov. Najteže pa oblikovalci e-uprava dojamejo in upoštevajo, da državljani niso izolirani potrošniki državnih dobrin, marveč so upravljavci javnega prostora, organizirani v številne različne skupnosti, s katerimi je treba vzpostaviti partnerstva.
Christian Fuchs (Salzburg) |e sončil dve vodilni paradigmi sodobnosti: trajnostni razvoj in informacijsko družbo. Seveda je cilj predvidljiv - trajnostna informacijska družba, a treba se je dokopati do kritične in konkretizirane vloge informacijsko-komunikacijske tehnologije pri doseganju tega cilja Običajno omejevanje na varstvo narave |e velika napaka, ki zamegljuje pogled na celovito vlogo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Fuchs si je v svoji analizi pomagal z Marxom. ki ga odkriva kot presenetljivega misleca trajnostne informacijske družbe: »Niti vse obstoječe družbe skupaj niso lastnice zemeljske oble .,.« (K. Marx, Kapital) Odločilna je dialektična soodvisnost: biološka raznovrstnost najbolj uspeva v družbah, kjer je zagotovljena tehnološka učinkovitost, ekonomsko blagostanje in politična participacija za vse ter kulturna zavest; biološko bogastvo in raznoliki ekosistemi so najboljša živa opora in najboljša podlaga za trajnostno družbo, v kateri delujejo socialni sistemi s karakteristiko učinkovitosti, blagostanja, participacije in modrosti,
C3 Informacijska družba in politike
informacijsko-komunikacijske tehnologije
Elisabeth Davenport in Keith Horton (Edinburgh) sta pristopila k analizi e-uprave kot gibanju, ki ubira različne poti po vsem svetu. Nacionalna agenda e-uprave zajema dve tendenci, ki se z zamenjavo vladajočih strank nista spremenili; privatizacija državnih agencij in tehnološka modernizacija javnih služb, Z izbira pooblaščenih ponudnikov opreme za e-upravo je država vzpostavila nekakšen oligopolnt trg, ki zelo negativno vpliva na izrabo potencialov informacijsko-
Z006 - številka L lelnik XIV
upnajKKA informatika 235
Ffanci Pivec: Konferenca HCC7 v Sloveniji. Morda prelomni dogodek za družbeno informatika?
komunikacijske tehnologije za participacijo. Izbrana elita raje vlaga velika sredstva v propagiranje svoje rešitve, kot da bi dograjevala svojo platformo z novimi tehnološkimi možnostmi.
William Dutton (Oxford), veliko ime ameriškega in zadnja leta tudi evropskega računalništva, je predstavil svoj koncept družbene informatike intemeta Odkril je socialno dinamiko, ki je na komplementaren ati konflikten način vedno udeležena pri glavnih razvojnih korakih v računalništvu in pri informacijsko-ko-munikacijski tehnologiji sploh, še prav posebej pa pri internetu Mu Iti disciplinama družbena informatika ima nalogo, da novo tehnologijo razloži v ekonomskem, socialnem, institucionalnem in političnem kontekstu. Internet, splet in blogovska revolucija so veliko vsč kot zgolj tehnične inovacija! êele iz družbenega konteksta lahko pojasnimo preobrat iz poprejšnjega zvezdnega v osebna računalništvo, ki so ge »Zahodni« računalnikarji veliko laže preživeli kot »Vzhodni«. Vpogled v ozadje tega dogajanja nam olajša koncept ekologne iger. v kateri je igra razumljena kot are na konkurence in sodelovanja z mnogimi pravili, strategijami in igralci, ki tvonio specifično gramatiko. Na ta način se najbolj približamo pravi naravi internets, ki ga brez podpore raču nalniških gtbanj sploh ne bi bilo in se Se vedno razvija kot eko sistem. Širokopasovne brezžične povezave so le izhodišča novih kombinacij v ekologiji iger.
Tanja Urbančič (Nova Gorica), Nada Lavrač (Ljubljana) in Olga Stepankova (Praga) so napisale prispevek o poslanstvu informatikov, da ponudijo posameznikom in skupnosti čim več alternativnih možnosti za izboljšanje kakovosti življenja. K temu pa gredo tudi informacijska orodja zo podporo odločanju o razpoložljivih možnostih. To je najlaže razumeti na primerih odločanja, ki vplivajo no okolje ali zdravje, pri čemer se izkaže, da napredek znanosti in tehnologije poteka vzporedno z uveljavljanjem človekovih pravic, etičnih načel, strpnosti in odgovornosti.
Katarina Lindblad-Gidlund (Sundsvall) si je izbrala za iz hodišče Nilsenovo spoznanje o dvojni naravi uporabnosti, da od slikava neko reaino delovanje fempiricizem) ali da izraža prepričanje o koristnem učinkovanju (ideologija). Njena razmišljanja gredo v smeri socialnega konstruktivizma in potrjevanja hipoteze, da naši nazori vplivajo na informacijske sisteme, ki jih kreiramo. Izbira uporabnosti kot izhodiščne točke sama po sebi kaže, da se je postavila na stran uporabnika in si pri tem na zelo zanimiv način pomaga s kritično teorijo Frankfurtske Sole, kar jo uvršča v krog skandinavskega pristopa v družbeni informatiki N|ihov participated i dizajn zagotovo m nepomemben za izjemne dosežke skandinavske informatike, ki je v Evropi razred zase.
Zanimivo empirično analizo je prispeval Simon Delakorda (Ljubljana), podiplomski študent ljubljanske Fakultete za druž bene vede, ki je pregledal spletne strani slovenskih strank. Kritično ie ugotovil, do jih bolj kot zelja po interaktivni komuni kaciji s članstvom vodi elitistična percepcija demokracije. Spletne strani izražajo predvsem zeljo po moči in kontroli v procesih odločanja ter po legitimiranju hegernonistične pozicije reprezentativne demokracije, v kateri so državljani kvečjemu potrošniki idej politične elite Nujen je premik političnih strank v smeri par-ticipativnega modela demokracije.
Bruno Oudet (Grenoble) je predstavil zelo specifičen projekt o internetu na ulici, ki naj bi pomagal najrevnejšim, da vstopijo v informacijsko družbo. Skoraj dveletno delo raziskovalne in aktivistične ekipe je razkrilo izrazite situacija digitalnega razkoraka sredi Evrope. Priporočen razvoi javnih telecentrov ne daje rezultatov, ker |ih ekstremno revni ne obiskujejo, pač pa so potrebni bolj specifični pristopi, povezani s programi za premagovanje socialne izključenosti. Gre za geografsko segregirane skupine, ki so odrezane od kulturnega, političnega in civilnega življenja države Seveda so nam ob predstavitvi misli ves čas uha-iale k nedavnim izgredom v francoskih predmestjih in Dudetova prošnja, nai ne razširjamo fotografij ljudi, ki jih je prikazal, je povezavo še potrdila. Na vprašanje, ali reveži niso potrebni česa drugega boli kot Interneta, je Oudetov odgovor: Ie oni sami lahko dajo odgovor, ker so edini resnični eksperti za revščino.
Č) Ekonomski, organizacijski in tehnični vidiki
Hudi Schmiede (Darmstadt) se v svoji poglobljeni obravnavi znanja in dela v informacionalnem kapitalizmu (mrežni družbi) sklicuje na Castellsov koncept Pomembno je njegovo opozorila o zastarelosti pojma informatizacija, Id ie nastal v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bila manipulacija informacij skrajni domet računalnikov. Informacijski delavci morajo danes obvladati nove oblike znanja, ker je delo postalo fleksibilnejše, a tudi bolj negotovo in družbeno poiarizirano. V sektorju informacijske tehnologije se je moč celo veliko bolj kot drugje skoraj v celoti prelita od dela h kapitalu - značilno je, da gre za sektor brez organiziranega sindikata. Zaradi hitrega zastarevanja znanja tudi diplome ne zagotavljajo zaposlitvene varnosti. Oelodajalci zaposlene nenehno opozarjajo na to. česa ne znajo in na tej podlagi določajo njihov položaj. Od njih zahtevajo individualno ustvarjalnost, a jo takoj ekspropriirajo kot formalno sestavino sistema, ki ne sme imeti osehnega podpisa. Bo| za subjektiviteto se začenja od ničle
Gian Franco Gampagnolo in Gianni Jacucci (Trento) sta se lotila političnega toposa podjetniške arhitekture kot naloge informacijskega inženiringa Na pohodu ¡e radikalna modernizacija podjetniških arhitektur, ki terja kritičen razmislek o uporabi oro-di| za podjetniško modeliranje Ne gre za uvajanje ali zamenjavo informacijskih orodi|. ampak za njihovo nadgrajevanje, kar sproža občutljiva vpraSania odnosov v podjet|u Brez pomoči družbene informatike ie uspeh skrajno vprašljiv. Avtona priporočata uporabo teorije mreže delavnikov in orodje EPISTEME
Tuija Tiihonen. Mikko Korpela in Anja Mursu IKuopio) so predstavili analizo komplicirane strukture družbenih in tehničnih sestavin informacijskih sistemov, ki so v vse večji men podprti z informacijsko komunikacijsko tehnologijo, Vendar noben infor maciiski sistem ne more biti uspešen, če se ozira zgolj no tehnične zahteve, ne razume pa ljudi, družbenega okolja in konteksta. ZaLo informacijski sistemi Ludi niso samodejno prenosljivi iz enega družbenega okolja v drugo Kako prepoznati kontekstu-alne dejavnike, ki vplivajo na razvoj in delovanje informacijskih sistemov, so prikazali na primeru implementacije informacijskega sistema INDEHELA za podporo zdravstvu v Nigeriji.
236 «rutin INFOHMATtKA
?ri06 številka 4 Inlnik XIV
Franci Pivec Konferenca HCC7 v Sloveniji. Morda prelomni dogodek la družbeno informatiko?
D] Metode in koncepti
Gunilla Bradley (Stockholm) je prikazala teoretični model konvergenčne teorije o infnrmacijsko-komunikacijski tehnologiji in psihoBOCiatnem Življenjskem okolju, ki odslikava ključne procese v sodobni mrežni družbi. Zdi se, da so tradicionalne disciplinarne delitve tako toge, da je za uravnoteženo družbeno tehnično razumevanje informacijske družbe treba zasnovati nove centre. V njih je veliko laže razviti modele, ki temeljijo na konvergenci in interakciji.
Pertti Jarvinen (Tampere), nekdanji predsednik IFIP/TC9, je povzel vroče razprave o seznamu tematik, ki naj jih zajame družbena informatika. Njegovo stališče ¡e, da to pač ne more biti statična lista, saj je odvisna od odnosov znotraj matrike družbenih in tehničnih odvisnosti. Pri tem ga še posebej zanima stopnja sorodnosti med družbeno informatiko in informacijskimi sistemi. Glavna razlika je pri raziskovalnih pristopih, saj večina družbenih informatikov intenzivno uporablja študij primerov, veČina raziskovalcev informacijskih sistemov pa ankete. Sprašuje se, aii razlika res zasluži različna poimenovanja. Med raziskovalci enega in drugega raziskovalnega pudručja prevladuje prepričanje, da je obnašanja ljudi predvidljivo, glede česar se enr in drugi motijo Prav koncepcija človeka je v obeh disciplinah še zelo odprta stvar.
Markku Nurminen (Turku), podpredsednik programskega odbora konference, je predstavil informatiko dela, ki jo šteje za del družbene informatike, s tem da je izrazito cperacionalna in uporabna V obeh primerih bi lahko uporabili opisno ime informacijski sistemi v organizaciji. Značilna napaka v informatiki dela je predpostavka, da si človek in računalnik delita delo glede na to, v čem je kdo boljši, kar že kaže, da v pojmovanjih prevladuje zgolj tehnični pogled na delo. Delo pa je primarno družbeoi pojav in če naj računalnik sploh kaj opravi, mora biti integriran vanj. Tako pridemo do Klingovega konteksta, ki pg je žal zelo ohlapen koncept s skromnim analitičnim potencialom. Sam predlaga metodo analitičnih enot, ki zagotavlja, da natančneje vemo vsaj to. o čem se pogovarjamo.
Rocio Rueda Ortiz (Bogota) ter Henrik Heriau in Leif Bloch Rasmussen (Copenhagen) so napisali razpravo o filozofskem utemeljevanju družbene informatike in se pri tem zgledovali po prosvetlienski tradiciji, ki jo je dve stoletji po Kantu obnovil Fou cault. Izhodišče »sapere aude« se je izkazalo za zelo aktualno tudi v primeru družbene informatike, saj se je treba osvoboditi dogem, avtoritet in tekstov ter razviti kritično ontologijo samosvojosti v obliki novega etosa. Izbira metode je ključnega pome na, ker ni nikoli nedolžna, nevtralna ali Čisto tehnična, ampak pove. kakšno znanost želimo prakticirati, je potemtakem politična. Tudi v tem pogledu in vpogledu rabe jezika se je zelo koristno vrniti h Kantu in njegovemu kategoričnemu imperativu.
Klaus Fuchs-Kittowski (Berlin) raziskuje strategijo in koncepte informacijske in komunikacijske podpore na znanju temelječim delovnim procesom. Opozaria, da so podatki brez interpretacije brezvredni. celo nevarni. Predlaga svo| koncept informacijskih centrov - centrov mišljenja, ki nai bi igrali vlogo kolektivnega mišljenja. Zelo verjetno jih je predvideval že Licklider na začetku mrežnega računalništva. Prav s tem so se računalniki iz strojev
prelevili v medije Mogoča sta dva pristopa in strategiji upravljanja znan|a: informacijsko naravnani pristop (s formalizacijskimi in kodifikacijskimi strategi|ami) in komunikacijsko naravnam pristop (s personifikacijskimi in socializacijskimi strategijami]. Več kot je znanja v nekem delovnem procesu, bol| očitno komunikacijski (bolj semantični! pristop izpndrive informacijskega (bolj sintaktičnega) in to je treba upoštevati pri delovanju informacijskih centrov (kot centrov mišljenja).
Olof Nilsson (Sundsvall) obravnava modele dostopnosti internata in javne informacijske sisteme Na švedskem primeru je pokazal varljivost statistik o razširjenosti računalnikov in vključenosti v omrežje. Modelov, ki bi natančneje merili razkorak med posedovanjem tehnične opreme in njeno uporabo, je malo ali pa so neprimerni. Njegove raziskave so pokazale ovire, ki posameznika mutijo pri dostopu, pa jih ne za|ame nobena standardna statistika. Kategoriziral jih je v pet skupin: imeti, znati, hoteti, smeti in tvegati Na teh spoznanih je razvil svoj model dostopa UCAM, ki je osredotočen na uporabnike in ga uporabljajo javni informacijski sistemi v e-upravi
E) Presečni vidiki
Pille Pruulmann-Vengerfeldt (Tartu) ¡e predstavila raziskavo o prepričanjih estonskih uporabnikov in neuporabnikov interneta Zajela je mikroraven posameznega uporabnika in makroraven institucij ter skupnosti V Estoniji uporaba informacijsko-komuni-kacijske tehnologije raste najhitreje v Evropi Zakaj je tako. lahko odgovori le družbena informatika in uspelo ji ie locirati ključne delavnike- vlada, podjetja, mediji, vrednote, socialne mreže. Sprejetje in formacijsko-komun i kacijske tehnologije ni enkratna odločitev, ampak stalno ponavljajoči se ciklus odločanja. Prepričanje in razumevanje delujeta dolgoročno Sedaj nadaljuje raziskavo o tem, kako estonska informacijska politika upošteva pridobljena spoznanja v nastajajoči strategiji 2007-2010 in ugotavl|a, da prvič v zgodovini jemljejo na znanje tudi rezultate družbene informatike. Dosfej so imele edino besedo tehnološko naravnane napovedi.
Eduard Simon, Monique Janeck in Dorina Gumm (Hamburg) prihajajo iz enega največjih raziskovalnih centrov družbene infor metike in so zagovarjali nujnost multidisciplinarnega pristopa k razumevanju sociotehničnih sprememb. Treba je prevzeti polno odgovornost za posledice uporabe določene informacijsko-komu nikacijske tehnologije, Razvili so multidiscipiinarni pristop Mik ropolis, v katerem se povezujejo informatika, informacijski sistemi, politologija, psihologijo, družboslovna in okoljska informa tika. Ne gre zo novo teorijo, marveč za hevristični pristop k analizi medsebojnega vplivanja družbene akcije in informacijsko-ko-munikacijske tehnologije. Mikropolis še vedno nastaja.
Študentski forum o pošteni globalizaciji
Organizatorji HCC7 so v soglasju s programskim odborom intenzivno iskali puti, kako med »sive glave* pripeljati čim več mladih ljudi. Zagotoviti jim |e bilo treba aktivno vlogo, vendar ne v enaki kategoriji s profesorji v smislu nekakšne podkonference. Leif Bloch Rasmussen in Viktoria Skarler sta ponudila podporo Copenhagen Business School v obliki metodike skupinske sinte-
2006 - številka i - letnik XIV
upoHiuui informatika 237
Franci Pivcr: Konferenca KCC7 v Sloveniji, Morda prelomni dogodek 13 družbeno informatiko?
gractje, protokola, ki ga je razvil Stafford Beer in ga ponazarja lik ikozaedrs, izraz pa združuje pojma sinergija in tensegriteta.
Ko moramo v vsakdanjem življenju povečati intenzivnost ali učinkovitost delovanja, se navadno zatečemo k centralizaciji Toda več ko je centralizacije, več je tudi periferije in ta paradoks deluje proti učinkovitosti Avtokratske strukture morajo angažirati armado nadzornikov, da obvladujejo periferijo, ob tem pa ovirajo ustvarjalne spremembe. Ploske ne avtoritarne strukture povzročajo, da se v njih procesi nenehno izgubljajo in prekinjajo, ker nihče ne prevzema odgovornosti za povezovanje.
Skupinska sintegracija zagotavlja, da nihče od udeležencev ni na periferiji in da imamo najmanjši možni seštevek informacijskih d 1 stane med vsemi udeleženci Trije krogi skupinskih razprav z opredeljenimi vlogami vseh udeležencev omogočajo 90 % ho-mogenizacijo relevantnih informacij in stališča postanejo po tej poti do te mere komplementarna, da jih je mogoče bre/ leiav sestaviti v dokument o izhodiščni temi
Za obravnavo po opisani metodi je bila izbrana tudi alternativna tematika, ati |e mogoča poštena globalizacija ter kakšno vlogo lahko pri tem odigra Informacijsko-komunikacijska tehnologija, Pri globalizaciji vsaj ni strahu, da bi kdo zanikal njeno družbeno naravo, drugo pa je. kako 10 povezujeio z vrednotami, humanostjo, svobodo, napredkom ali varnostjo Tu so tudi elementarne potrebe, kot so hrana, voda, zdravje, pismenost, bivališče, varno okolje. Poštena globalizaciia predpostavlja demokracijo, učinkovito državo, vplivno civilno družbo, močan sindikat. Udeleženci niso bili vezam na vnaprejšnja stališča in vsebinski okvir je bil na|bolj splošno opredel|en s 1.1 milenijsklm dokumentom OZN.
Na tridnevnem študentskem forumu se je glede na strokovne področja, geografski izvor itd. zbrala zelo heterogena skupina, Močneje so bili zastopani študentje z mariborske fakultete za računalništvo in informatiko, liubljanske fakultete za družbene vede. civilno družbene organizacije KIBIA, raziskovalnega inštituta IZUM idr. Delovanje študentskega foruma je bilo večkrat predstavljeno v konferenčnem programu, kar so zelo odmevno opravili Atois Paulin, Urška Breznik, Nikola Risteski, Luka Lubi, Anja Kolednik in Luka Gošte. V sklepnem poročilu so obdelali na slednjih devet vprašanj, ob katerih se po njihovem lomi poštena globalizacija.
■ transparentnost. ki je temelj demokracije, informacijsko-komunikacijska tehnologija pa omogoča bohotenje lažne realnosti in medijske manipulacije; • samozavedanje, ki ga predpostavlja informacijsko-komuni-kacijska tehnologija, če naj prispeva k višji stopnji individu-acije;
•	svoboda izbire, ki je drugo ime za odgovornost, saj se za svoja dejanja ne moremo izgovarjati na informacijsko-komu-nikacijsko tehnologijo;
•	samokritično« t je potrebna od trenutka, ko globalizacijo razumemo kot uveljavljanje interesov razvitih družb tretjega sveta:
> vključenost, za katero informacijsko-komunikacijska teh nologija zagotavlja idealne možnosti, ki pa jih lahko izniči nestrpnost;
. kulturna različnost, ki se zdi radikalno ogrožena od infor macijsko-komunikacijske tehnologije, po drugi strani pa so prav sedaj največje možnosti, da se izrazi v polni meri; ■ prednost legalnosti ali etike, kar je stara dilema, ki jo je in furmacijsko-komunikacijska tehnologija le aktualizirala in zaostrila;
•	komunikacija, ki je v svojem bistvu dvosmerni proces, vendar se informacijsko-komunikacijska tehnologija pretežno še vedno uporablja za enusmerno informiranje, najpogosteje pa za eksformiranje;
•	učenje, za katerega je informacijsko-komunikacijska tehnologija idealno orodje, če spodbuja radovednost, ne pa da služi nadzorovanju mišljenja
Študentje so na koncu izrazili željo, da bi jim IFIP čim prej spet ponudil podobno priložnost za izmenjavo pogledov, s Čemer so na najlepši način nagradili organizatorje.
Sklep
Slovensko društvo Informatika je z organizacijo HCC7 opravilu nalogo, ki ji pripada kot delu velikega svetovnega gibanja računalnikarjev Na stotine slovenskih informatikov izkorišča gostoljubnost organizatorjev številnih in uglednih Ifipovih konferenc po vsem svetu in občasno se je treba za to oddolžiti in prevzeti vlogo gostitelja. Po vsem sodeč smo v primeru HCC7 svojo nalogo opravili dobro Se veliko več|e zadovoljstvo pa bi bilo, če bi se pretehtane in dolgoročne ugotovitve mariborske konference poznale tudi v razvoju naše informatike.
Več podrobnosti o konferenci lahko zainteresirani še vedno na|dejo na spletni strani www.hcc7.org . Obširen zbornik konference 1500 strani) je izdala ameriška založba Springer (New YorkJ pod naslovom Social Informatics: An Information Society for All? In Remembrance of flob filing (Proceedings of the Seventh International Conference on Human Choive and Computers (HCC7), IFIPTC9, Maribor, Slovenia. September 21-23, 2006).
Franci Pivec
238 ui-OHia«» INFORMATIKA
2006 ■ številka i - lelnikXIV