Biihovmške vesti. Prečastiti g. prelat dr. Franc K o v a . i č je imenovan za provizorja mestne župnije Slovenjgradec in za administratorja starotrške dekanije. — Župnijski izpit sta 26. in 27. aprila v Mariboru napravila gg. Franc Bohanec, vikar v Konjicah, in Bogomir Pušnjak, kaplan v Marenbergu. Sprememba bclniških taks v državlsib. in baaovmsklh bslnicah. Po najnovejši ministrski odredbi bodo poslej znašali stroški za oskrbo v državnih bolnicah (izvzemši bolnice za duševne bolezni) v III. razredu 25 Din na dan. SV državnih 'iolnicali za duševne bolezni pa bo znašala taksa 20 Din na dan, v II. razredu 40 Din, v I. razredu pa 80 Din, ne glede na višino letnega neposrednega davka. V banovinskib, v mestnih in v zasebnih bolnicab s prajVico javnosti določi višino in na.in plačevanja oskrbovalnih stroškov tudi v bodoče pristojni ban po odobritvi ministra za socialno politiko in narodno zdravje. Pasji zapor. Ker je sresko na.elstvo Maribor levi breg razglasilo strogi pa^l zapor za občine: Kamnica, Rošpoh, Jresternica, Košaki, Krčevina, Ranca _n Gradiška, se občinstvo opozarja, da ne jemlje psov v to območje, iker bode vsak pes na tem teritoriju pokončan. Smrtna nesreča pii p.diranju drevj(a. Za Betnavo pri Mariboru podirajo drevje in med podirači je bil zaposlen tudi 721etni posestnik Aleksander Obreht iz Spodnjega Radvanja. Pri padcu večjega drevesa dne 27. aprila so oplazile ikorenine Obrehta s tako silo po glavi, da je obležal na mestu mrtev. Smrtna nesreča čeklice pri nabiranju cvetja. 121etna u.enka IV. razreda _z Črne Rozika Ipavčeva se je napotila v spremstvu prijateljice po cvetjo mcd skalovje. Pri tem poslu je otroku spodrsnilo, padel jo 20 m globoko v strugo in obležal mrtev. Spremljevalka je vsa preplašena sporočila domačim grozno vest o smrtni nesreči Rozike. Ogromen požar v Hočah. V sredo 26. aprila je v zgodnjih jutranjih urah, ob pol treh, nepričakovano izbruhnil pri veleposestniku g. Lorberju v Spodnjih Hočah ogromen požar. V hipu jc bilo uničeno vse premoženje: gospodarsko poslopje, živina, živila, vozovi, sploh vse, kar je posestniku potrebno. Le golo življenje so si komaj rešili. Gasilci iz Hoč, Bohove, Razvanja in Pobrežja so :komaj obvarovali sosednja poslop- jj  ja. Škoda je neprec.nljiva. '' Požar v Pr.poIJah. Istega dne ko v Hočah, so je vnelo poslopje pri vulgo Gregovih,, odkoder je prešel ogenj na poslopje Dobnika, Pulka in Gojčiča. Vzrok je nejasen, pravijo, da je podtaknjen. Škoda je deloma krita. Šesterim gasilnim društvom se je posrečilo samaritansko delo, ker je bilo dovolj vode. Pač pa je malopridnež v splošni zmešnjavi pri Gojčiču odnesel denarnico s 4000 Din. Niso se še otresli vaščani strahu in groze od prejšnjega, nič manjšega požara, že so se zr.ova zgrozili. Kdaj bodo prišli na sled brezbožni roki, ki povzroča toliko bede? Požar povzrocil v enl vasi 350.0S0 D škodc. V četrtck dne 27. aprila proti večeru se je ogiasil usodepolni rdeči petelin v vasi Šikole pri Pragerskem. Goreti je začela šupa župana Tr.eka, ki je bila s hlevom in sviniaki pod eno sikupno slamnato streho. Od Trčeka je preskočil ogenj na sosedno poslopje in takoj ko objeli plameni zgradbe štirih posestnikov. Radi silnega vetra je bilo gašenje otežkočono, a vendar se je posrečilo izredni požrlvovalnosti bližnjih tei1 daljnih gasilcev, da niso pogorele cele Šikole, ki štejejo 55 hišnih številk. Požarno škodo cenijo na 350.000 Din, skupna zavarovalnina vseh pogorelcev znaša 200.000 Din. Županu Trčeku je pogorel: hlev, šupa, svinjak in gospodarsko orodje, posestnikoma Draškoviču in Čerlanu je upepelil ogenj gospodarska poslopja s hlevi in svinjaki. Pri gašenju so dobili 4 posestniki hude opekline na rokah. Vse je prepričano, da gre pri tem velikem požaru za peklen.ko zloben požig in je že dalje časa celo Drav^ko polje v neprestanem in neznosnem strahu prcd požigalčevo roko. Gozdni požar. V četrtek 27. aprila popoldne so zanetili nepazljivi pastirji gozdni požar pri Pragerskem. Z velikim trudom so slednjič ogenj le omejili. Uničen je precejšen del gozda in mnogo so trpeli vslcd vročine mladi nasadi. Poškodba s nlšiolo. V ptujsko bolnico so spravili Blaža Pavliniča, posestniškega sina iz Rucmancev. Pri streljanju iz pištole mu je po neprevidnosti strel razmesaril levo roko. Smrten zabodljaj. V Presiki pri Ljutomeru točijo Tibaotovi v Stročji vasi preko ceste iz lastnega vinograda vino. V nedeljo sta se mudila v vinogra-* du gospodar Tibaot in njegov 231etni sin rekrut. Pit so prišli fantje iz bližnje Globokc in iz Krčev. Nekateri izmed pivcev so bili rekruti, so celo tam-1 burali, a se konečno le opijanili in pri~ čel je običajni prepir. Mladi Tibaot Štefan je hotcl prcpirljivce pomiriti, Sj_ a«* j- zajjodcl 2uietiii Martin Gorički iz Globoke z nožem tako, da mu je presekal vratno žižlo dovodnico in mu celo ranil pljuča. Zabodeni je izdahnil radi izkrvavljenja, Pokojni je bil rrtfren ter glede izpolnjevanja verskih dolžnosti vzgleden fant. Ubijalca, ki je po ikrvavem dejanju odvrgel nož, so orožniki zapiii Priznava zločin, a se zgovarja s pijanostjo. Požar uničil imetje dveh posesinikcv. Bne 27. aprila krog pol 12. ure v noči jc začela nsnadoma goreti drvarnica posestnika Metalena v Orli vasi pri Braslovčah. Iz drvarnice se je ogenj širil in uničil: Metalanovo hišo, drvarnico in gospodarsko poslopjc, nadalje posestniku Matku: gospodarsko poslopje ter svinjak. Živino so rešili, le }:-¦¦ re so postale žrtev požara. Zasluga silcev je; da ni zavzel ogenj še i: ~ in bolj usodnega obsega. Dva vlosia. Med opoldanskiiii morom je bilo s ponarejenimi kl.: vlomljeno v Celju v knjigarno Slomšekove tiskovne zadruge in v prostore manufakturne trgovine g. Fr. Kolbezna. Iz prvega lokala je zginilo 96 Din, iz drugega 1100 Din. Težka nesrcča pod vo_cm. Na kolesu se je peljala gospa Ana Sluga, žena čevljarskega mojs*ra iz Gaberja prl Celju proti Šmarjoti. Pripeljal ji je nasproti voznik in pri izogibanju je prišla kolesarka poi voz. Slugova si je zlomila levo nogo in je dobila tudi še druge notrajne poškodbe. Težje poško« dovano so spravili v celjsko bolnico. Jurjevalci — nbijalci. Sedem fantov s Kovačevega hriba in Artič je jurjevalo. Potepali so se od hiše do hiše, peli in še bolj pili. V pijanem stanju so prišli ob 4. uri zjutraj na Vozovnik; kjer so zbudili Jenetove in se lotili domačih fantov s koli. Slednjič se je posrečilo nasilne jurjevalce odpoditi, a z zelo opasnimi poškodbami sta se morala podati k zdravniku v Sevnico ob Savi 281etni Jožef in Franc Jene. Jožef je pri zdravniku izdahnil vsled poškodb, Franc se je po obvezanju vrnil domov. Napadalce in ubijalce bodo izro.ili sodišču, ker so iz Artič in so žo dalje časa kuhali jezo na mirne Jurcetove fante. Tovama pohištva pogorela. Dne 28. aprila krog 3. ure zjutraj je uničil nenaden požar tovarno za pohištvo Vintgar v Gorjah pri Bledu. Upepeljena je tovarna z zalogami pohištva in več vagonov izgotovljenih škatljic. Komaj so rešili blizu stoječo hišo in žago. Vsled podtaknjenega ognja bo ob delo ter kruh 30 delavcev ter delavk. PojasEJen — domnevan zločiri. V Galjevici pri Ljubljani so našli 26. aprila zjutraj v postp"ji s prerezanim vratom 83Ietno zasebnico Rfarijo Pirnat. Še pred smrtjo je težko ranjena izpovedala, da jo je v noči napadel neznan moški in jej prerezal vrat. Ker pa Pirnat.va ni bila izropana, so nekaterj mnenja, da ne gre za roparski umor, amvi_>k za samomor. — Natančnejša pve- i.r.va je dognala, da gre v tem sluča,:li sigurno za samomor. Brvarnica je pcgorela na Markovo trgovcu Francu Kraševcu v Št. Vidu pri Stični na Dolenjskem. V drvarnici so bili vozovi ter razno orodje, ki je tudi postalo žrtev ognja. Nepojasnj.na smrt. Iz Muljave na Kranjskem se je vračal zvečer preko ozke brvi dornov Frane Kuhelj. Drugo jutro so ga nasli mrtvega ob potokn Višnjica in poleg njega pa njegov psiček. Ljudje domnevajo, da je padel pri prehodu preko brvi v vodo, se še potegnil iz nje, a na suhem je zmrznil, fcer je bila noč zasnežena in mrzla. Nesrcea pri prevažanju drv. Z drvami naložen voz je peljal po strmini M. Oven iz Sadinje vasi na Kranjskem. Voz se je prekucnil, voznika je vrglo tako močno, da se je zasadil z glavo v blato in se komaj rešil zadušenja. Mož si je še najbrž pretresel možgano. Konja pa je pognal prekuc voza ob kamen in jo obležal mrtev. Ako kupiš v prodajalni Ivan Trpin, manufakturna trgovina v Mariboru, Vetrinjska ulica 15, dobiš koledar »Slovenskega gosjsodarja« zastonf. V torek 25. aprila ob 3. uri zjutraj je doživel Sv. Rok pri Št. Vidu na Dol. zagoneten zločin, kojega smrtna žrtev je postala žena posestnika in trgovca Andreja Malija. Andrej Mali se je pred enim letom priženil v Anžlovarjevo, p. d. Šmirerjevo družino pri Sv. Roku. V zgorajni večji sobi sta prebivala And. Mali in njegova žena Amalija, v manjši sobi pa lOletna nečakinja Anica. Dva našemljena razbojnika sta se splazila v hišo po lestvi in je eden celo zgubil srebrno uro, ko je lezel skozi okence na podstrešju. Najprej sta vdrla lopova v sobo nečakinje, otrok se je prebudil in eden od vlomilcev je vprašal: »Kje ima oče denar?« Dekle je odgovorilo, da ne ve in začelo iz polnega grla vpiti na pomoč. Razbojnik je zagrozil otroku z nožem in ga prisilil, da se je skril pod odejo. Ko je pa junaško dekletce čulo, da je tolovaj ostavil njeno sobo, je hušnilo iz postelje in zbrzelo po stopnicah navzdol k staremu očetu in materi. Oba speča zakonca Andreja in Amalijo je prebudilo otrokovo obupno kričanje in oba sta hitela v spalnico deklice. Pri vratih spalne sobe sta naletela.na dva neznana moška. Prvi je navalil z nožem na ženo, drugi je nastavil samckres možu na prsa. Andrej je orožje odbil, odskočil in se skril za podstrešnimi vrati. Eden od razbojnikov je pa ženi prizadjal z nožem na levi strani vratu dve do kosti segajoči rani in povrh jo je še urezal enkrat po licu ter enkrat preko kolena. Radi prerezanih obeh dovodnih žil na vratu je reva takoj izkrvavela. Po konč_nem krvavem poslu sta oba tolovaja zginila, ne da bi bila brskala za denarjem in je nerazumljivo, čemu je eden na divjaški način zaklal 32letno ženo, ki se je po daljšem bivanju v Ameriki vrnila pred 10 leti domov in bila poročena kcmaj eno leto. Skrivnosten zločin je upravičeno razburil celo Dolenjsko in vse je na delu, da izsledi zločinca. iia^e miatiine. Dnevno naraščajoči slučaji pobojev in umorov med podeželsko moško mladino so vzbudili v naši javnosti splošno pozornost. Poleg odločno obsodilnih glasov se javljajo tudi nasveti in predlogi, ikako to zlo če ne popolnoma odstraniti, pa vsaj njegov obseg čim največ zmanjšati. K temu perečemu vprašanju se je tudi oglasil »Mariborski večernik Jutra« v svoji številk1' 24. aprila. Oris razširjajoče se posurovelostiin demorazilacije zaključuje s to-le ugotovitvijo: »Spričo tega se morajo človeku naježiti lasje. Ali smo sploh še kulturen narod; ali smo sploh še v Evropi? Take stvari se ne dogajajo več niti v najbolj divjih afrišldh kolonijah. V .rnem afriškem Kongu je človek življenja bolj varen, kakor n. pr. y ptujgkem okraju.« Ne. moremo kontrolirati, ali ta »Ve.ernikova« trditev drži, ker še nismo trikdar bili »v črnem afriškem Kongu«, ikakor tudi pisec »Večernikovih« vrst ni bil, iz ptujskega -okraja pa smo še vedno prinesli celo kožo, fcakor nemara tudi »Vecernikov« pisec. Je pa razširjajoea se podivjanost, ki je y zvezi s pijan.3vanjem glavni vzrok pobojev in pokoljev, tako.vazna zadeva, da ji mora vsak, ki naš narod ljubi ter se za njegovo bodočnost briga, posvečati vso pažnjo. K nasvetom »Večernikovim«, kako to zlo odstraniti ali omejiti, bi si dpvolili eno ali drugo pripombo. »Večernik« piše: »Divjaški zlo5ini zadnjih dni ikli.ejo k alarmu in so docela zadosten povod za proglasitev Izjemnega stanja na področju mariborskega okrožnega sodišča. Zato predlagamo čisto ikonkretno, naj se proglasi preki sod in naj se ubijalci po kratkem izjemnem postopanju obesijo v vasi, v kateri so zagrešili zločin, in to pred. zbranimi vaščani.« To bi bilo res radikalno sredstvo. Vprašanje pa je, ali bi surovo obešanje sredi vasi bi- lo primerno sredstvo proti posirovelosti. Ne da se namreč hudič izganjati z Belcebubom. To sredstvo je iz iste vrste superlativa, ._akor primerjanje ptujskega okraja s črnim afriškim — Kongom. Še ena pripomba, fcar se tiče Cerkve. »Večernik« piše: »V prvi vrsti moramo vprašati, kaj je proti temu ukrenila Cerkev. Doslej nismo slišali, da bi se bila resno bavila s tem tako sramotnim poglavjem, iko bi bil potreben vsaj primeren pastirski list. Obenem bi se morali naši duhovniki lotiti uprav misijonskega dela proti epidemiji klanja, če ne drugače, čisto po vzorcu dela med divjimi narodi.« Očitanje, da se ne bi naša Cerkev resno bavila s tem tako sramotnim poglavjem, je neosnovano in krivično. Cerkev je edina, ¦ki je doslej kaj storila proti terau zlu. Z dovoljenjem raznih veselic se pospešuje pijančevanje, iz katerega se razvijajo pretepi in poboji. Tudi nocemo govoriti o vzgoji mladine, ki je šoli odrasla. In ravno za to mladino gre, iz njenih vrst prihajajo siroveži, pijanci in pretepači. Ali ima vzgojo te mladine danes Cei-kev v svojih rokal' Če je pa nima, ikako se more Cerl> dčitati, da ne stofi svoje dolžnosti! Sv. Marjeia ob Pesnici. Prav lepe Irenutke so nam pripravili na belo nedeljo vrli šentiljski pevci, ki so pod vodstvom g, kaplana Ravšla prihiteli v šmarjeto ter vprizorili lepo, v srce segajočo spevoigro: »Darinka«. Udeležba je bila nad vse lepa. Do 400 ljudi je z občo pozornostjo spremljalo prizor za prizorom in dajalo duška svojemu zadovoijstvu z navdušenim ploskanjem. Kakor doma ,v Št. Ilju, kjer so vrli šentiljski pevci že dvakrat to igro vprizorili, tako so tudi tukaj vsesplošno zadovoljili, akoravno nastop zunaj na pdprtem prostoru ne pride tako do izraza. Vsi igralci so prav dobro rešili svoje vloge. Tudi tokrat je žel g. Gustav Rakuša v .logi meniha-viteza obilo priznanja. Po drugem dejanju mu je v znak priznanja majhna deklica izročila lep lovorjev venec. Rože in šopke so dobili tudi ostali igraloi ii. režiser č. g. kaplan Ravšl. Vrlim Šentiljčanom kličemo: korajžno po začrtani poti na.prej! Še pridite v našo Šmarjeto, prinesite nam lepo slovensko pesem, vedno boste nam dobrodošli! Velenje. Prosvetno društvo šmartno pri Velenju ponovi v nedeljo dne 7. maja, na Ljudskem odru v Dobrni igro »Guzaj« ter se priporoča za obilen obisk. Št. Janž pri Velenju. Ker na Marijin praznik radi bolezni nismo mogli prirediti matepinske proslave, radi bi pa pokazali našim dobrim materam svoje apoštovanjo in srčno bvaležnos*, smo jo priredili v nedeljo dne 23. aprila. Spored je bil pester in srečno odbran, vse toeke so se prav dobro izvedle. Tudi igra »Goslarica naše ljube Gospe« je učinkovala. V očeh naših mamic je zalesketala marsikatera solza. Samo dvorana ni bila tako dobro zasedena. Ko so pa v postu potujoči komedijanti predvajali stvari brez vsake vzgojne vrednosti, je bila sosedna gostilna do zadnjega kotička nabito polna. In celo dvakrat, čeprav je družba naše Šen.janžane prav pošleno za nos potegnila. So to znaki še vse hujše krize kot je denarna. Št. Andraž pri Velenju. Katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 14. maja, ob 3. uri popoldne v Društvenem domu igro v petih dejanjih »Guzaj«. Vljudno vabljeni vsi, da pridete pogledat tolovaja Guzaja, o kojem so vedeli naši stari očetje toliko povedati ter tako podprete stremljenje naše vrle mladine. Torej dne 14. maja na svidenje v Društvenem domu! Bog živi! i_93B__-_-_-_^m_SSMi ____J^__!?*t6____W_ _M ___- 1 *-» rl_1!_V«f™ &T4.;. i_w "*" "" -. „ . Kot spomin na sveto leto je izdal Vatikan posebno znamko. lialijauski pesnik Gabriele d'Annunzio, ki je po prevratu zasedel Reko, je izpolnil 70. leto. Voditelji angleških fašistov na obisku v Rimu.