CdroHna lollfo. (Dalje.) Tit je hotel Antona zahvaliti, pa mu besede kar niso hotele iz gr*la. Obrisal si je oči z rokavom in je začel šivati. Anton je šel v prvo nadstropje in je atopil v sobo, v kateri je ležal njegov oče, in tam. je pokleknil poleg postelje. Bolnik ga je hvaležno pogledal in je rekel: »Anton, če ne bi bilo tvoje sinovske ljubezni, bi bil jaz sedaj v ječi. »Oh, jaz ne mislim tako«, je odgovoril Anton. »Ko sem rekel načelniku, kako so te prevarili, ti je hotel dcl dolga odpustiti. Jaz pa na to nisem hotel pristati, ker dolg je pač dolg.« Sedaj vemo, zakaj je delal Anton od jutra do večera in kako je postal čimdalje bolj reven. Nekega praznika je odšel Anton k mestnemu načelniku, da poravna še ostanek dolga. Tega dne se je vršila velika narodna svečanost. Vse ulice so bile okrašene z zastavami in zelenjem. Tu je bil tudi Peter, ker povsod tam, kjer je bilo kaj videti, je bil on med prvimi. In tudi tu bi ga bil lahko videl, kako se je rinil naprej v prvo vrsto. Videti je hotel, kako pridejo iz mestne hiše mestni svetovalci z mestnim nače.nikom. Kako se je začudil, ko je videl stopati poleg mestnega načelnika baš Antona. In to kako! Načelnik je hodil z njim, držeč ga pod roko. ftfalo nato se Je cela povorka ustavila. Načelnik je vsemu svetu začel pripovedovati o Antonu, o njegovi sinovski ljubezni. Vsi ljudje so bili ganjeni radi njegovega poštenja in ljubezni napram očetu. Drug za drugim so mu stiskali roko. Peter tega ni mogel gledati. Bežal je od svečanosti. Prevzet silne zlobe se je zaprl v svojo delavnico. Še solnce mu ni več bilo dovolj svetlo. Nastopila je noč. Mesec je prisijal skozi okna v delavnico, v ikateri je Peter še vedno zlovoljen sedel. Naenkrat je zapazil, kaJko se je zavrtelo kolo za struganje, na katerem je pripravljal lea za lutke. V začetku počasi, potem pa vse hitreje. Skočil je na noge. Začudil se je še bolj, ko je vi< del celo trumo pritlikavcev okoli kosa drevesnega debla. Kolo se je vrtelo zelo hitro. Nazadnje se je ustavilo. Tedaj je začelo kljuvati in sekati nebroj kradivc in drugega orodja po lesti, na katerem so pritlikavci izobličevali glavo in druge dele te» lesa. Izdelovali so isto lutko, ka;kršno je bil Peter dobil od vile, samo da je bila gotovo stokrat večja. Ko so lutko dokončali, so se začeli veselo igrati. Nekateri pritlikavci so plezali po miznih nogah navzgor, drugi so se prekobicavali v zraku, še drugi pa so se zibali na raznih koncih pajčevinc. Nazadnje je začul Peter godbo, isto kakor v gozdu. Tedaj je izšla črna vila s svojim spremstvom iz neke mišje luknjice v ikotu delavnice. »0, Peter, moje drago dete«, je rekla črna vila. »Zelo sem zadovoljna, da te vidim tu. Prestrašila sem se bila, ker sem mislila, da te je zapustila zloba in da se ti čarobna lutka ne bo več povrnila. Tu vidiš, da ti moji služabniki delajo isto lutko, samo mnogo večjo. Ti si res tako do.ršeno zlobno bitje, da bi napravila zate vse.« »A ikaj mi koristi tale kos lesa? More mi 11 prinesti slavo in stališče v visokem društvu, kakor to vse ima sedaj Anton?« je rekel Peter, pa se je zlobno nasmehnil. »Kdo sploh bi hotel takole lutko vzeti? Ona prejšnja je bila lepo izdelana, tale velika pa je samo velik nestvor.« Dalje sledl. Medvedek. (Povest v slikah.) 47. Čarovnica v iijetništvu, Ves besen se zadere orjak: »Zakaj si pustila, da je pobognil? Scdaj ostaneš ti v ujetništvu!« Zveže jo z istim konopccm, zaloputne vrata ter odbrzi. Čarovnica poskuša, kako bi se oslobodiIa. Vse zastonj. Vsa utrujena si zapali pipo. Kadeč pipo, si užge po neprevidnosti obleko. Plamenjoobjamc ih ona zgori, kar jc tudi zaslužila. 48. Oijak zasleduje Miška. Orjak Joža se spusti za Miškom, govoreč sam pri sebi: »Ni še daleč. Ni mogoče, da bi bil tako naglo tekel. Moram ga dobiti. Maščcvati moram svojega brata. Moram te ubiti, Miško. če tudi bi me stalo lastno življenje!« (Dalje sledi.) ""•¦-C' '** . ""^^a ..»Sft. #¦¦ ' 3 W$ > .-•^g.«' ¦:-.--._T. ¦^¦;.;."V •••«<.'¦¦