List št. 27.
Kako bomo letos krompir sadili? koliko in kakošniga? Kaj namesto
njega ?
Kar so „Novicea od krompirja ob mnozih prilikah in raztreseno po mnogih listih govorile in svetovale, — beremo lepo vkup sostavljeno v 21. listu nemškiga časnika Štajarske kmetijske družbe, po-terjeno po skušnjah od leta 1846 noter do leta 1852 tudi na Štajarskim. In ker je sedaj ravno pravi čas, kmetovavcam iz gotovih skušinj izvira-
joče nauke podati, da naj bi se po njih ravnali, jim izročimo sledeče svete.
Prazno delo bi bilo — govori g. dr. Hlubek v pohvaljenim spisu — da bi se še dalje pričkali: v čem obstoji in od kod pride gnjilina krompirja. Kar so skušnje učile, to je, kar nam je treba vediti, —  po tem se ravnajmo.
Gotove skušnje o tem so pa tele:
1.  Zgodnje sorte krompir, to je tisti, ki je dozorel že okoli sv. Jakoba, je gnjil leta 1849 le malo, v letu 1850 in 1851 pa ni"gnjil clo nič.
2. Do perve polovice mesca maiigaserpana je bil krompir povsod čisto zdrav viditi. Začela se Je gnjilina (da je krompirjevec začel veneti) okoli sv. Jakoba ali pa še le okoli sv. Lorenca in še pozneje, in vselej po tem, ko je dalje časa deževno vreme bilo. Več ko je bilo hudih ur, in če je berž za njimi sonce zlo pripekalo, huji se je ob tacih letinah gnjilina prikazala.
3.   V suhi in gorki ali bolj pese ni zemlji krompir manj gnjije, v merzlomokri in ilovnati zemlji se prikaže gnjilina nar huji.
4.  Na presnim (frišnim) gnoji krompir rad gnjije, in bolj ko  se mu s taci m gnojem gnoji,
5.   Ce se krompir gosto sadi, bolj gnjije; če se redko sadi, manj gnjije, ker sapa zamore krompirjevec bolj prepihati.
6.  Nar bolje ga je plitvo saditi, to je, le2 do 3 pavce globoko; tode pozneje ga moraš dobro okopati in stebla dobelo z zemljo osuti.
7.  Prej ko krompir sadiš, prej bo dozorel, in gotovši ga boš otel kužnimu času po sv. Jakobu.
8.  Nar bolje se obnaša krompir, ki ni predebel pa tudi ne predroben, ampak tak, ki po 3 do 5 lotov vaga, posebno če ga na zrak (Ijuft) deneš,vda se enmalo osuši, preden ga sadiš.
9.  Če se mu o sv. Marjeti ali še pred krompirjevec (perje) poreže, se zlo obvarje gnji-line, krompirja pa se po tem manj pridela, ker bolj droban ostane.
10.  Dobro mu tekne in ga gnjiline varje, ako ga večkratokopavaš in osiplješ, posebno kmalo po dežji.
Ako tem skušnjam še pristavimo, da seje že večkrat iz vsajeniga bolni ga krompirja zdrav pridelal, — da je tudi Amerikanski in iz semena izrejeni krompir gnjil, — da mnogotere mešanice z apnam , sajami, pepelam , mavcam (gip-sam) itd. mu niso nič zoper gnjilino pomagale, se moramo iz vsiga tega prepričati, da krompirjeva bo-lezin le iz vremena izvira, ki posebno za krompir, pa tudi zanektere druge sadove, že več let po sv. Jakobu kužno postane.
—    106   —
Ker se pa z vremenam ne moremo vojskovati, da bi ga odgnali, kaj nam je tedaj storiti, dokler nismo gotovi, da je kužno vreme niinulo?
Pameten kmetovavec bo troje storil, on bo namreč:
1)   se ravnal po nasvetovanih deseterih ravnilih,
2)   bo manj krompirja sadil, ko druge leta,
3)   namesto njega pa bo več turšice in boba sadil, ki sta nar boljši namestnika poterjena.
Turšica je med vsimi sadovi nar imenitni si; turšica je prav blagoslov božji za človeka, ali človek noče tega blagodara po vrednosti čisljati, ker je s slepoto vdarjen.
Turšica dozori in rodi povsod pri nas; laže se, kolikor je dolg in širok, kdor taji, da to ni res!
Da pa dobro rodi in dozori, se ne smejo le za poskušnjo kake zerna saditi, ker turšica kakor me-česen se mora v večih rajdah saditi, da je je več skupej; tudi ni prav, ako se v bolj merzlih krajih turšica poznih sort sadi. Ce se pa turšice cele njive sade; če se izbere taka sorta, ki o 3 do 5 mescih dozori in je že bolj ojstriga vremena vajena (kakor je Koroška, Ribniška itd.); če se sadi v bolj sončnih krajih in bolj v zavetji; če se ji gnoji z bolj presnim (frišnim) zlasti s konjskim gnojem, ki zemljo bolj ogreje — se bo turšica tudi v bolj merzlih krajih kmetovavcu v hvalo obnašala.
Ako med turšico še zgodniga fižola sadiš, boš pridelal na enim oralu trikrat več živeža, kakor ti ga krompir v nar boljši letini da.
Tam pa, kjer turšica ne dozori, je bob nar boljši namestnik krompirja.
Bob rodi bogato tudi v severnih krajih, in bolj ko se mu gnoji, več se ga pridela. Bob je tečna jed, zdrava jed, dobra jed; samo v vodi kuhati ga je treba in osoliti, kakor krompir.
Pridelovali so ga pri nas nekdaj veliko, in so bili ž njim zadovoljni, dokler ga ni krompir spo-drinul, kakor ga še dandanašnji v grofii Kent na Angleškim pridelujejo in se dobro počutijo pri njem. Kaj nam je začarano (zacoprano), da rogovilimo le po tujih, neznanih, malo vrednih sadežih, to pa, kar je pred nami, kar s;no že za dobro poskusili, za to nam pa ni mar?!
Bob med krompir sajen se prav dobro obnaša, in če se krompir spridi po gnjilini, na-domestuje bob zgubo njegovo. Zato so hvale vredni tisti kmetovavci, ki med vsaka dva krompirja en bob sadijo, in si na to vižo gotov pri-delk zavarjejo.
Ozimine slabo obetajo po mnogih krajih; čas se bliža za poljske dela; zato bodimo skerbni sedaj, da se ne bomo kesali pozneje; ravnajmo se po gotovih skušnjah, ne po svojoglavni termi, da se rešimo prihodnjih nadlog!