Spodbuda za nadaljnje delo
ZKO Ljubljana Moste-Polje je zadnji dan maja v KD Španski borci pripravila srečanje odraslih ljubiteljskih pevskih zborov naše občine. Sodelovali so ženski nonet Zadobrova, ki ga vodi Andreja Polanec, mešani pevski zbor DoLsko (17 pevcev — zborovodkinja Marička Sel-šek), mešani pevski zbor zveze društev upokojencev Moste (29 pevcev —zborovodja Mavricij Slatnar), ženski pevski zbor Kolinska (29 pevk
— zborovodja Janez Triler), moški pevski zbor Bizovik (23 pevcev — zborovodja Andrej Korbar) ter mešani pevski zbor Vevče (43 pevcev
— zborovodkinja Asta Jakopič). Kot gosta sta sodelovala mešani pev-ski zbor Metalka (31 pevcev — zborovodja Mitja Gobec) in ženski pevski zbor Rezka Lsenik (19 pevk — zborovodkinja IVIira Cimperc).
Od nastopajočih zborov bi rad posebej pohvalil ženski nonet iz Zadobrove, ženski pevski zbor Kolinska in ženski pevski zbor Rezka Usenik. Ti zbori so na tisti razvojni stopnji, ki da jasno ve-deti, da jih vodijozborovodje, ki izžarevajo znanje in voljo. Pov-sem zadostno tehnično — tudi pevsko oblikovno obvladajo svoje glasove, gradijo lok, izreica je čista, zbor zveni, zborovodja zmore. Najpomembneje pa je, da si pevec in zborovodja verja-meta. Človeški glas zazveni v svoji polnosti in lepoti predvsem takrat, ko so medsebojne danos-ti na tisti stopnji, ko omogočajo stvaritev. Zadobrovčanke obču-tijo frazo, pesem jim že žlahtno zazveni. Kako pomembno je, če je zborovodja sam tudi pevski strokovnjak. Janezu Triletrju je v kratkem času uspelo, da pevke že v zadostni meri obvladajo vokal, da zapojejo v izraznem loku in da slede utripu dirigenta. Miri Cimperčevi so pevke dale ta večer mnogo in ona njim. Ubra-nost, natančno izvedbo, veselje v lepetn petju.
Pri mešanem pevskem zboru Dolsko bi priporočil, da bi po-svetil še več pozornosti čisti into-naciji, skrbni izdelavi programa; mešani pevski zbor iz Zaloga bi moral okrepiti moške glasove. pos redovati naj skuša pesem s pra-vim pevskim žarom; mešani pev-ski zbor Vevče zna bolje zapeti, z večjo ubranostjo. Zbor naj za-diha z več notranje moči in žara. Da to zmore, je dokazal z zadnja skladbo; mešani pevski zbor zveze društev upokojencev Moste združuje dolgoletne Ijubi-telje petja. Tudi oni znajo doži-veti lepoto zborovskega petja, ne glede na glasovne zmožnosti; moški pevski zbor Bizovik je pel kot edini moški zbor večera. Pri njih bi bilo želeti večjo glasovno zlitost, podajanje pesmi v barv-nem loku. Tiha mesta so jim do-dobro zazvenela; mešani pevski zbor Metalka ima že večletno pevsko pot za šeboj in so kot gostje večera častno sodelovali.
Polna dvorana. Polna dvorana pesmi željnih. Pesem zate, pesem zatne, pesem za dekle v tretji vrsti, pesem za mamo v kotu dvo-
rane, pesem za pevca na odru, pesem delavca izza stroja, pesem delavca iz pisarne, pesem sred-nješolke, pesem gospodinje, pesem upokojenca — lepa pesem za vse nas v dvorani. Dvo-rana, ki je po slišnosti za petje manj primerna. Pevec na odru ima slab občutek, glasovi ne za-zvene dobro. Od tod izvirajo poustvaritve zborov, ki znajo brez dvoma zapeti mnogo bolje, kot so to lahko pokazali na tem srečanju. Pevca gluhost prostora pri nastopu preseneti do tiste mere, da ni zmožen dati toliko, kot bi lahko sicer.
Vsak pevec in zbor v celoti skupaj z zborovodjem dajo mnogo truda, mnogo prostih ur, da se družijo na rednih pevskih vajah, kjer brusijo svoje pevske sposobnosti do tiste mere, da jim pesem ubrano zazveni. Pevske vaje so trdo, garaško delo, so ustvarjalni delovni proces. Na nastopih pa pevci pokažejo zna-nje. Nastop je velik napor posa-meznika in celotnega pevskega ansambla. Obenem pa je prav nastop, še posebno uspešen, močna spodbuda za nadaljnje delo. Za lepo pesem je vedno pravi čas. Ko desetine odraslih hotenj z glasom izpoje miselno ali čustveno hotenjsko podobo v zvočnih barvah, je to trenutek odprtja in iskanja sebe, okolja, življenjskega utripa. Pevci daje-jo, zborovodja s pevci soustvari zvočno danost. Zvočno barvno skladje, utrip. Oblikovanje glas-benega trenutka. Hotenost in resno delo rodi stvaritev. Zlata vredno je, če zbor verjame svo-jemu zborovodji, dvakrat zlat pa je tisti zborovodja, ki zna izvabiti iz grl svojih pevcev pesem tako, da zazveni kot cekin.
To, da odrasli Ijudje po napor-nem delavniku, ki je neredko v več izmenah, najdejočasza red-ne pevske vaje, da vadijo leta, da ubrano pojo, je tako dobro de-lo, da zasluži prav vsak pevec,. ki je stal tedaj na odru, javno zahvalo in polno hvale za trud. Ta večer je bil spet velik uspeh, velik delovni uspeh vsakega po-sameznika, in vseh sodelujočih zborov. Res pa je tudi, da je umetniška vrednast, stopnju pevskih zmožnosti, celostno gle-dano, pri naših zborih še šibka.
V občini imamo osnovnošol-ske zbore. Nato nastane štiri-letna praznina. Učenci, ki so v osnovni šoli peli osem let, ne pojo več, ker v občini nimamo srednješolskega zbora, ki bi bil dobra priprava za petje v odra-slih moščanskih zborih. Veliko in dobro delo bomo napravili, če bi nam uspelo ustanoviti vsaj en tak zbor. Pred leti smo to poskušali, a je bilo v teh.poskusih premalo energije. Pevce imamo, prostore imamo, z dobrimi zborovodji pa je bilo zmeraj tesno.
Ob koncu zapisa o letošnjem srečanju odraslih ljubiteljskih pevskih zborov naše občine bi rad povedal še tole: Andreja Po-lanec, Marička Sel.šek, Asta Ja-kopič, Mavricij Slatnar, Janez Triler, Andrej Korbar, so Ijudje, ki za svoj trud, sposobnost in voljo vztrajajo v nelahkem poslu, pa za priznanje v doseženem delu zaslužijo lepo besedo zahvale.
Večer po zborovskem prazni-ku. Hitim proti proletarski, de-lavski Zeleni jami. Pesmi mi še zvenijo. Tudi sam si tiho drom-Ijam. Pesem je tvoj in moj, tisii del sveta, ki ne da polnega žepa, pač pa velik kos kruha za srce. ANDREJ RUPNIK