WtH>NI$TVd ZARJE jo v Ljubljani, Frančiškanska ulic« Ot. t w»karna I nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11, •opoldne ir od 5, do 6. popoldne vsak dan razen nedelj la !»&inikov Rokopiii se ne vračajo. Nefrankirana pisma •« m , sprejemajo. : ; : BAROCNrNA: celoletna po pošti ali s požiljanjcai na dom m At«tro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9'—, četrtletna * 4'80, mesečna K 1'50; za Nemčijo celoletno K 21'00; at 1 i ostalo inozemstvo in Ameriko oeloletnc K 30-—. : : } Posamezne številke po 6 vin. Štev. 229. V Ljubljani, v soboto"dne 9. marca 1912. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje In praznik«*. .* .* .* ob pol 11. dopoldne. *. \ *, UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici S ter. 6, HL, ttl uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od S. do 7. iveSMb Inssrati: enostopna petitvrstiea 20 vin., pogojen prostor 25 vit^, poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravnfitm Nefrankirana ali premalo frankirana pisma ae n* »prejema)*, — ■■■■■ Raklamaclje lista so poštnine prosta. ■■■ Leto II. Sturgkh v vrtincu. Ko se je shajal drž. zbor, je grof Sturgkh izražal željo, da bi se debata o poročilih dragonjskega odseka čim hitreje izvršila. Sedaj zboruje parlament že od torka in nič ni opaziti, °a bi se ta debata kaj pospeševala. In ravno ministri jo s svojimi govorancami marljivo zavlačujejo. Vladi se nič več ne mudi s tem predmetom. To je seveda popolnoma razumljivo. Gospod grof Sturgkh, ki je v resnici ministrski Predsednik v Avstriji, nima niti trohice proračunskega daru. Tega mu človek navsezadnje se ne bi prav preveč zameril, akoravno se ima od vodilnega politika pričakovati vsaj toliko, da ima nekaj pogleda v bližnjo bodočnost. Ali ekscelenca Sturgkh je v hudem položaju, da niti ne ve„ kaj se godi okrog njega, posebno v nstih krogih, ki si brez vsake ustavne pravice Prisvajajo vedno večji vpliv na življenje države* Tako nepoučen je gospod grof, da kljub ponovnemu prihajanju svojega kolege grofa Khu-ena na Dunaj in kljub konferencam z ekscelenco Auffenbergom in ekscelenco Schemua do zadnjega trenotka ni vedel, kaj pravzaprav mislijov militarističnih nebesih o brambni reformi ;V svoji naivnosti je mislil, da nima odličnej-?e ln važnejše naloge, kakor skrbeti, da se mo-oilu čimprej aportira brambna reforma. Ali takrat bog moloh že davno ni več mislil a brambno reformo; oziroma — mislil je le še, ako bi se je iznebil. Nehote sta mu prišla Khu-en in Košut na pomoč s svojo resolucijo o re-ervistih. .Moloh je nabral obrvi, vzbočil prsi, aropotal z mečem, pa zagrmel, da je domovina v nevarnosti. Khuen Hedervary, persona f^atissinia izza trideset let, vitez zlatega runa, Je bil malone razglašen za novodobnega Zajejo, in grof Sturgkh se je dal prepričati, da je ves ogorčen in ves pripravljen, junaško braniti Avstrijo in monarhijo zoper ogrske rebele. , Vsekakor je moral grof Sturgkh precej de-eio pogledati, ko je zvedel, da ni brambna Drn nič ve^ niIina- Na§ mili ministrski Piedsed. ima sicer dragoceno lastnost, da zna voje prepričanje prilagoditi razmeram. Bil je letih 1905 in 1906 strasten nasprotnik sploš-111 enake volilne pravice in nobeno sredstvo čiln ni P.1’65*3130' da bi jo preprečil, Posre-čeh mu n’’ ^ *40 Je ^an' imenovan za na-krat v'ade’ ie bitel pravit socialnim demo-nev |ni’ da ga ne smejo soditi po njegovih mane^’11 Zoper splošno volilno pravico; kar je do s°vražil, to zna danes spoštovati, mor-aa celo ljubiti. PravV \ voIilna reforma ni prišla nagloma. Pri-no -i • se ie in vicle|o se ie< kako neizogib-tfftri i! 3- zakon sprejet, ni mogel do- to,. nikogar več presenetiti. Z brambno re-rnio pa je bilo vendar drugače. Do zadnjega ‘Pa je šef avstrijske vlade mislil, da je to naj-rcnejša želja militarizma, a naenkrat je obtičal svojim prepričanjem in s svojim patriotizem, ko je zaslišal glas iz oblakov: »Ne re-ektiranio na brambno reformo«. Prijetno gotovo ni, če mora človek tako grnfdno dati brco sv°iemu idealu. Ali občutki Pa' k- ^tiirgkha nas ne zanimajo. Nekaj druzega Dra fail° dobro vedeti: Kakšen organ pa je da Vzaprav vlada v Avstriji? Kako je mogoče, Ujil^f S°de take reči, ne da bi vlada vedela o tu :3a^pada: Grof Sturgkh je bil v parlamen-Le i . lran 'n gro{ Stiirgkh je dal odgovor, njegov odgovor ničesar ne pojasnjuje. Emile ZOLA: Rim. skrit paPež. ki ga človek ne vidi več, ki je Uju 'navadnim ljudem kakor katero tistih groz- dati uStev’ ki ^irn smejo samo svečeniki gle-je 2 y obraz! V svojem krasnem Vatikanu se renpQ x ’ ^ so ga njegovi predhodniki iz ske «.nCne dol5e zgradili in okrasili za velikanki „"r.avnosti; tam živi, daleč od množice, v je-Michelangelovimi in Raffaelovimi Siniam-H1/zenam’’ z marmornimi bogovi in bo-vern i -eo^rog nie£a sebleščiOlimpterslavi njim /.Ir1.10 življenja. Vse papeštvo se kopa z Npelmn 1 v P°gan.stvu. Kakšna slika, če prihaja ie am!x u ^ 7 ^isti be*i obleki skozi te galeri-iev; «>*«• , Z• • gred°^ v vrtove. Na desni in Sa viri?-le pi z ,vsem svojim nagim mesom in tu ;J° *ninio'dočega; tu je Jupiter in tuApo-^igar iner-x’, vladarica, in Pan, bog sveta, k0DiLimeh Pntrkava veselju zemlje. Nereide se iaj0 Kr v Prozornih valovih, bahantke se val-dirjain ,2 Pianov po vroči travi, kentavri Va dek’if>t°SeiV nai Pu,ltečil1 hrbtih lepa, poželji-Hied i^,Kua- Bfcchus Preseneča Ariadno, Ganv-DIanie, i°r i ’ .A1101'15 razvnema pare s svojim ki m im?! Ln bel' starec se g»ea na svoji nosil-to bleS’»x 1 t0, meseno zmagoslavje, skozi VsegamS’ |Ki)vcllčano nagoto, nazjianjajočo 0dkS\n nosL pr!rode;. večnost materije. Zopet u našli, izkopali, ocenili, vlada tukaj sko ii,?Lez, k?nca- zaman so dali postavam vin-^chehnlri oblekl,i ve,ičanstvene figure Deva * Ke,0ve: Pleme Plamti, življenje preki-pre,taka v divJ'em strujenju po ‘‘kanska t' ,‘Jk poleK jc neizmerno bogata va-žnanie. • ^'žnica, kjer dremlje vse človeško dile n JP če bi Se te knjige tam tudi enkrat zbu-in SV° ^Pregovorile kakor lepota Vener *®VarnJ?* ?Apok)nova* b' velikovečla st’ eksplozija, ki bi porušila Vatikan in Iz njega se ne da posneti nič druzega, kakor da je avstrijski ministrski predsednik pri ogrskem protestiral proti rezervistovski resoluciji. Govoril je nekaj o brambni moči monarhije, ki pravzaprav ni njegova skrb, ker gospod grof ministrski predsednik avstro-ogrske monarhije, temveč avstrijske države, ali iz vsega je razvidno, in če ima Stiirgkh kaj živcev, bi sam moral čutiti to, da je bil pri vsem orodje v drugih rokah, pa še slepo orodje. V državi, v kateri reprezentira grof Sturgkh vlado, ukazujejo drugi faktorji, ki niso nikomur odgovorni, pa ne čutijo niti potrebe, da bi informirali ministrskega predsednika, ki mora nositi odgovornost za reči, ne da bi jih poznal. Če bo kdo v parlamentu izpregovoril besedico o kamarili, pa gotovo vstane Sturgkh, kakor da je kdo pritisnil na električni gumb, ter zagotovi s slovesnim glasom, da v Avstriji ni kamarile. A ravno kamarila je spravila gospoda grofa v tako zagato, da zdaj ne ve, kaj bi počel. Brambno reformo je dal na dnevni red in mudilo se mu je z njo kakor Židom s hojo skozi rdeče morje. Zdaj pa mora odlašati debato in pošiljati svoje ministre v ogenj, da razvlačijo draginjsko razpravo. Naprej ne gre, nazaj ne gre — čakati mora grof Sturgkh, kaj odločijo skrivnostni faktorji, ki smatrajo državo za svojo last. Za avstrijsko ljudstvo bi bilo najbolje, če bi se bil grof Sturgkh že davno poslovil, oziroma če nikoli ne bi bil stopil na Gautschevo mesto. Zdaj pa bi bilo tudi v njegovem interesu, da bi čim hitreje demisioniral. Karteli in vlada. Karteli so kapitalistične organizacije in posledica kapitalističnega gospodarskega reda. Povsem naravno je, da se kapitalizem organizira, ker mu organizacija pomaga z večjim uspehom izrabljati svojo moč, kakor če izkorišča in grabi vsak kapitalist na svojo pest. Sto ribičev, ki vsi love s trnki, ne bo nikoli vjelo toliko rib kolikor družba, ki uredi parnike za ribolov. Tako neumni niso kapitalisti, da ne bi spoznavali takih enostavnih resnic. Karteli so le ena vrsta kapitalističnih organizacij. Ali vse take združitve imajo v glavnem enak namen. Za pospeševanje morale se pač ne ustanavljajo. Gre jim za dobiček, in ker ta ne pada iz nebes, ga hočejo iztlačiti iz onih, ki so od njih odvisni, to se pravi iz konsumen-tov. Brezobzirnost je glavni pogoj uspeha, in karteli znajo res biti brezobzirni. Veliko draginje je pripisovati roparskim manevrom kartelov, industrijskih' prav tako kakor agrarnih. Ko je lani draginjski odsek začel resneje študirati vprašanje draginje, so morali tudi karteli priti na vrsto, in socialni de-mokratje so podali lepo število predlogov, ki je imelo omejiti kartelni rop. Socialistični argumenti so precej zalegli; odsek je sprejel mnogo njihovih predlogov in več socialistov je bilo izvoljenih za poročevalce. Državni zbor se sedaj bavi s temi predlogi. In v debati, ki se je razvila, se oglašajo ministri za besedo. Da bi se rajši ne! Bolje bi z molčanjem varovali svoj ugled; s svojimi govori ga le zapravljajo. Zakaj svet je res mislil, da je dobila Avstrija s Stiirgkhovimi ministri posebne kapacitete, pa mora zdaj na svoje začudenje spoznati, da ima opraviti z blebetalci. kakršnih je po pet za groš. Kakšno dolgočasno govoričenje! Ako človek čita te govore, mu je tako kakor da kaplja deževnica počasno in enakomerno iz počenega žleba, pa ! t ISSKgpg tmm Angleški prernogarji zapuščajo po razglasitvi stavke rudnik v Cardiffu. bi pri tem kar zaspal. Kako šele, če je treba poslušati to retoriko. Ali kaj je z vsebino ministrskih govorov? Zdaj, ko so karteli na vrsti, bi morali biti ekscelence pravzaprav navdušeni, ker se izpolnjuje takorekoč želja visoke vlade. Lani je namreč ministrski predsednik baron Gautsch nekako začuden vpraševal, zakaj se ne govori v draginjskem vprašanju več o kartelih. Zdaj se govori o njih in odsek zahteva pomoči proti njim. A kaj pravijo ministri? Ne, ne! Tako ne gre, kakor hoče odsek. V sredo je govoril trgovinski minister Roessler. Kartelisti organizirajo prodajo. Za veletrgovino ustanavljajo centralne kupčije, ki se tičejo kartelnega blaga. Tu se snuje očiten monopol v privatnih rokah in draginjski odsek zahteva, da naj vlada študira to vprašanje in poda parlamentu svoje predloge, ker misli, da sili to monopoliziranje naravnost na podržav-Ijenje. Gospod minister noče niti slišati kaj P o tem in očividno se mu zdi zahteva komična Draginjski odsek zahteva, da se nastopi proti kartelom z upravnimi odredbami. Vlada ve, da je to mogoče, ker je znala krvavo sekirati petrolejski rafinerji Dziedici in Limanovka ki se nista hoteli pridružiti petrolejn. kartelu. Toda kar je šlo zoper nekartelirana podjetja, se zdi ministru nemogoče zoper kartele. In to ne-mogočnost utemeljuje tako, da se bo kapitalistom še imenitno zdelo. V Dziedici in Limanov-ki — pravi minister — je bil amerikanski kapital; proti domačemu pa ne moremo tako postopati. Konsumenti najbrže ne bodo razumeli gospoda ministra. Zakaj če ga kapital odira in izsesava, je ljudstvu nazadnje pač vse eno, kako je ta kapital pobarvan. Pijavka je pijavka — če je domača ali pa tuja. V četrtek pa je govoril minister za delo Trnka. O njegovih besedah bo treba še posebej gvoriti, zakaj on je govoril tudi o razmerah rudarjev in sicer tako, da se ne more molčati. Splošno pa je tudi on jemal kartele v zaščito in pravil, da vlada ne more sprejeti odsekovih zahtev. Premogarski baroni so po njegovih nazorih sami čisti angelčki, poslani iz nebes, da dajejo iz svojega dobrega srca ljudstvu kurjave. In niti s prstom se ne smejo popraskati, zlasti z zakoni proti kartelom ne. Na tako stališče se postavlja Stiirgkhova vlada. Vsa akcija s karteli se ima speljati na drug tir, v nekakšno kartelno anketo, kjer bodo imeli kartelirani kapitalisti glavno besedo. In tam bi jo vlada najrajša dala pokopati. Na parlamentu je ležeče, da se »lepi« namen ne posreči, tudi ljudstvo ne bo smelo prekrižati rok in mirno gledati, da se pod potronanco vlade še bolj razvije oderuštvo._______________________ Razpust rdečega deželnega zbora. Berlin, 6. marca. Kakor je že čitateljem »Zarje« znano, si je socialno-demokratična stranka pri zadnjih volitvah priborila večino v deželnem zboru nemške državice Schwarzburg - Rudolstadt. Od šestnajstih mandatov si jih je osvojila devet; ta številka stopi tembolj v oči, če pomislimo, da pripadajo od teh šestnajstih štirje mandati vsled krivičnega in na bogato malho prikrojenega volilnega reda najvišjim obdačencem na deželi. Od ljudskih mandatov jih je vzela socialno-demokratična stranka devet v svoje roke. Z drugimi besedami, tri četrtine prebivalstva so izrekle socialno-demokratični stranki svoje zaupanje in se izjavile za moderno in napredno politiko. Posledica sijajne volilne zmage je bila večina v deželnem zboru, ki je izvolila čisto so-cialno-demokratično predsedstvo, na čelu mu sodrug Winter. Socialno-demokratičen deželni zbor ne more prevrniti meščanske družbe, to je bilo naši frakciji jasno od prvega začetka; zato si je za svoje deželnozborsko delovanje izdelala obširen ljudski program, ki je izvedljiv, na socialističnem otoku sredi kapitalističnega morja. Predvsem je nameravala zboljšati škandalozni volilni red, ki neutemeljeno prote-žira bogatine, in podeliti vsemu prebivalstvu v deželi enake pravice. Potem je hotela reformirati davčni sistem, ki z brezprimerno trdoto tlači revnejše sloje. Tudi vlada je priromala z nekako davčno reformo, ki je prinašala delavskemu ljudstvu nekaj olajšav — ampak za zelo visoko ceno, za izgubo volilne pravice. Tej vladni insinuaciji, da ljudstvo proda svoje državljanske pravice za skledico leče, pa se vmmrnmiri celo cerkev sv. Petra. Ali beli prosojni starec kakor da nič ne vidi, nič ne sliši, in ogromne Jupitrove glave, Herkulovi torzi, Antinousi z nedoločnimi boki stoje tukaj in ga gledajo mimoidočega. V svoji nepotrpežljivosti se je Narcisse odločil vprašati čuvaja, in ta mu je zatrdil, da je papež že doli. Res so ga navadno nosili skozi malo pokrito galerijo, ki se je končala pred pe-neznico, da so si okrajšali pot. »Pojdiva še midva dol, kajne?« je vprašal Pierra. »Gledal bom, da pridete v vrtove.« Doli v vestibulu, kjer so se odpirale duri v širok drevored, je začel kramljati z drugim čuvajem, nekdanjim papeževim vojakom, katerega je dobro poznal. Ta jima je takoj dal vstopiti, ni pa mogel natančno povedati, če je mon-sinjor Gampa del Zoppo ta dan spremljal Svetega očeta ali ne! »Nič ne de,« je dejal Narcisse, ko sta bila sama v drevoredu. »Nikakor še ne opustim upanja, da se po sreči srečamo... In glejte, tukaj ste v glasovitih vatikanskih vrtovih.« Ti vrtovi so jako veliki. Če gre papež po drevoredih, pa potem skozi vinograde in skozi vrt za zelenjad, lahko prehodi štiri kilometre. Planjavo vatikanskega griča, ki ga od vseh strani obdaja starinski zid Leva IV., pokrivajo vso. Na ta način so kakor na vrhu trdnjavskega zida ločeni od sosednih dolinic. Nekoč je segal zid do Angelskega gradu, in tam je bilo tako-zvano Levovo mesto. Nič ga ne nadvišuje, noben radoveden pogled ne vidi preko, razun od cerkve sv. Petra; in samo njegova ogromna senca pada ob vročih dneh do tod. Ti vrtovi so poseben svet, mnogovrstna in popolna celota, ki jo je vsak papež izkušal polepšati; tu je najprej geometrična velika trata, kjer raste dvoje lepih palm in so razstavljene limone in oranže v loncih; potem prost, senčnat vrt,,kjer je med globokimi bukovimi logi Aquiione, vodomet Giovanna Vesanzija in stari kazino Pija IV.; potem prihajajo lesovi s krasnimi zimskimi hrasti, pa gozd platan, akacij in pinij s širokimi dre voredi, kjer je prekrasno za počasne izprehode. Končno se pride, če se zavije na levo, mimo nekaterih skupin drevja do vrta za zelenjad in do dobro gojenega vinograda. Ko sta korakala po gozdiču, je Narcisse pripovedoval Pierru nekatere posameznosti o življenju Svetega očeta v teh vrtovih. Če mu dopušča čas, hodi vsak drugi dan na izprehod. Nekdaj so zamenjavali papeži že od maja Vatikan s hladnejšim in zdravejšim Kvirinalom; ob največji vročini so bivali v Castel Gandolfo na bregu albanskega jezera. Danes nima Sveti oče druge letne rezidence kakor še precej dobro ohranjen stolp starega zida Leva IV. Tam je preživljal najbolj vroče dneve. Dal je zraven zgraditi celo nekakšen paviljon za svoje spremstvo, da bi se tam trajno naselil. Narcisse, ki je bil tukaj znan, je prosto vstopal in je lahko dosegel, da je smel Pierre pogledati v edini prostor, ki služi papežu za stanovanje. Velika okrogla soba ima strop v obliki polkrogle, na kateri je naslikano nebo s simboličnimi figurami zvezdovja. Med njimi ima lev namesto oči dvoje zvezd, ki s pomočjo posebnega sistema ponoči žarita. Zidovje je tako debelo, da so pri za-zidavanju enega izmed oken iz stenske dolbine lahko napravili nekakšno izbo, kjer stoji divan za počitek. Sicer ni v sobi drugega pohištva kakor velika miza za delo, manjša miza za obed, pa velik, povsem pozlačen kraljevski naslanjač, ki je bil darilo za škofovski jubilej. In človek misli na samotne, tihe dneve v nizki dvorani Donjon, ki je hladna kakor grobnica, ko sežiga vrože julijsko in avgustovo solnce v dalja- vi izmučeni Rim . Potem še nekoliko podrobnosti. V drugem stolpu, ki stoji pod malo belo kupolo sredi zelenja, ki je bil urejen astronomičen observatorij. Pod drevjem je tudi vrtna hišica v švicarskem slogu, kjer Lev XIII. rad počiva. Včasi gre peš do zelenjadnega vrta, in posebno se zanima za vinograd, ki ga rad obiskuje, da vidi, če zori grozdje in če bo letina dobra. Najbolj pa se je mladi duhovnik čudil vesti, da je bil Sveti oče vnet lovec, dokler ni opešal s starostjo. Strastno je ljubil roccols. Na robu bukovja se razpno redke mreže ob drevoredu, ki se je na ta način od obeh strani zaprl. V sredi so postavili na tla kletke z vabniki; njih petje privabi kmalu tiče iz okolice, taščice, penice, slavčke in vsakovrstne grmuše. Kadar jih je bilo dovolj skupaj, je Lev XIII., ki je čakal v skrovišču, zaploskal, in prestrašeni ptiči so se dvignili, pa se s perot-mi zapletli v široke zanke mreč. Tedaj jih je bilo treba le pobrati pa z lahkim pritiskom palca zadušiti. Pečene grmuše so imenitna jed. Ko sta se vračala skozi log, je Pierre doživel drugo presenečenje. Naletel je na malo s pomočjo skal in cementnih kosov sestavljeno p« originalu posneto lurdsko jamo. Tako ga je to prijelo, da ni mogel tovarišu zatajiti svojega nemira. »Torej je res?... Pravili so mi, ali mislil sem si Svetega očeta bolj duševnega in prostega takega nizkega praznoverja.« »O, zdi se mi, da je jama še iz časa Pija IX., ki je izkazoval sveti devici lurdski posebno hvaležnost«, je odgovoril Narcisse. »Na vsak način mora biti darilo, in Lev XIII, ga le daje ohraniti.« Nekoliko minut je Pierre stal nepremičen in nem pred tem posnetkom, pred to otročjo versko igračo. Več obiskovalcev je bilo v verski gorečnosti vteknilo svoje vizitnice v razpo^ ke malte in jih pustilo tukaj. To ga je užalostila m s sklonjeno glavo je sledil svojemu tovarišu, pogobljen v obupne misli o abotni bedi sveta, i otem ko sta bila na kraju lesa zopet pred tra* to, je dvignil oči. fe postavila socialno - demokratična stranka odločno po robu s svojini programom, ki naj bi ljudstvu snel davčna bremena s pleč in mu hkrati pomnožil politične pravice, zagotovil ljudski besedi večjo veljavo v deželi. Poleg tega se je socialno - demokratična večina v deželnem zboru odločila še za lepo število koristnih demokratičnih reform, med njimi omenjamo le radikalno reformo vsega šolstva in pa ločitev cerkve od države. S tem programom je socialno-demokratična stranka vodila ves volilni boj in s tem programom si je priborila sijajno volilno zmago. Vzlic teinu, da se je ogromna večina prebivalstva z glasovnico izrekla za navedene reforme, pa je vlada ostala gluha za ljudske potrebe in odklonila vse socialno - demokratične zahteve. Narobe! Predložila je deželnemu zboru nov volilni red, ki bi zagotovil kapitalističnim mogočnjakom večji vpliv na deželno zakonodajo in onemogočil vse ljudske reforme. Po vsem tem je voditelj socialno-demokra-tične frakcije izjavil, da so vsa nadaljna pogajanja brezuspešna in da bodo odklonili od vlade predloženi proračun. Vladi barona Reckeja, ki je izzvala konflikt z deželnozborsko večino, ni preostajalo nič drugega, da je razpustila deželni zbor. Ugled socialno - demokratične stranke je vsled nje odločne možatosti v vsej deželi neznansko narastel. zaupanje, ki ji ga je izkazalo že pri zadnjih volitvah, se je močno utrdilo in zato ni nobenega dvoma, da bo razpust deželnega zbora rodil še sijajnejšo socialistično zmago, vlada pa, ki je hotela bagatelizirati jasno izraženo ljudsko voljo, bo za blamažo bogatejša. NOVICE. * Slovenec v Ameriki obsojen na vislice. Pred vašjngtonskim sodiščem je bil obsojen na vešala Slovenec Janez Ribarič, ki je dne 18. decembra pr. 1., ustrelil v Cannonsburg, Pa., rojaka Novaka, njegovo ženo in še nekega drugega Slovenca, ki je stanoval pri Novakovih.. Smrtno sodbo je poslušal Ribarič povsem mirno, in ko ga je vprašal sodnik, če ima še kaj pristaviti, je izjavil, da je vsega tega kriva njegova hčer. Dan, ko izvrše nad njim smrtno obsodbo, določijo pozneje. Ribarič je zasledoval njegovo lastno hčer z ljubezenskimi ponudbami. Dekle pa o tem ni hotelo slišati, in se je preselilo k Novakovim. Dne 18. decembra je potem prišel Ribarič tja in zahteval, da se dekle vrne k njemu. Ker ga ni hotela ubogati, je potegnil samokres in streljal. Hči mu je pravočasno ušla, zadel pa je Novaka, njegovo ženo in še nekega drugega Slovenca. * Tragedija v cirkusu. V Delnicah nad Reko gostuje cirkus Sidolli. Dne 6. t. m. se je odigrala v cirkusu strašna ljubezenska žaloigra. Artista Josip Kramer in Franc Kann sta izvajala v zraku na razprostrti preprogi vaje. Se-štra artista Kramerja je bila zaljubljena v Kan-na in ljubosumna na svojo sestro, ki jo je Kann ljubil. Pred nastopom obeli artistov se je zrahljala vrv in oba artista sta telebnila z višine na tla in obležala na mestu mrtva. * Samomor častnika. V Libercu se je ustrelil stotnik 74. pešpolka Maks R., ki je bil šele pred kratkim prestavljen tjekaj. Samomor je izvršil v svojem stanovanju. Stotnik je bil ne-oženjen. Pravijo, da bi ga bili imeli zaslišati zaradi samomora, ki ga je bil izvršil njegov sluga z njegovim revolverjem; mnenja so, da je stotnikov samomor v zvezi s to zadevo. * Kavalirski in junaški častnik. V Temeš-varu je šel hišnik Josip Burghard v stanovanje poročnika Elemerja Juhasza in je zahteval od njega vratarino. Poročnik mu je ni hotel dati. Hišnik je nato prosil poročnika, naj mu izroči ključ od vrat; tudi tega ni liotel storiti. Zategadelj sta se sprla in je poročnik potegnil sabljo. Hišnik pa mu jo je spretno izvil iz rok in jo vzel sabo. čez nekaj časa pa je prišel pred hišo poročnik s 25 vojaki in je poslal 10 mož v hišnikovo stanovanje s poveljem, da mu prineso sabljo. Vojaki so izvršili povelje in so hoteli tudi hišnika vzeti s sabo. Medtem pa se je zbrala velika množica, ki je oprostila hišnika iz militarističnih rok. Ponosen ravno ne more biti poročnik na svoje početje; najprej ne plača, kar bi bila njegova dolžnost, potem pa še pošlje nad »navadnega« civilista celo krdelo vojakov! — Predrzen vlom na Reki. Minulo nedeljo opoldne je v pisarno lesne tvrdke Minach & Co. na Reki vlomila petorica zlikovcev in se spravila na vrtanje pri blagajni. Mislili so, da so ob tem času popolnoma varni in bi bili tudi prišli do plena, da jih ni slučaj izdal. Tvrdkin uradnik Franjo Feraglia je namreč hotel pisati nekaj privatnih pisem in se je zato podal v pisarno, kjer je našel nepoklicane goste na delu. Ker ni imel nobenega orožja, se je moral pokoriti vlomilcem in biti tiho, ko so hoteli pobegniti. A usoda jim ni hotela biti mila: v veži jim je prišel nasproti solastnik tvrdke Minach in ker so se mu na prvi hip zdeli sumljivi, je hitro od zunaj zaklenil vežna vrata in tekel po policaje. Medtem je trojica vlomilcev tvegala skok n prvega nadstropja na neko streho in od tu ušla, dva pa so zalotili v uradu. Kasneje so dobili v pest še dva druga. * Tragedija zločina in ljubezni. Očesni zdravnik dr. Philipp v Berlinu je imel delj časa razmerje s svojo gospodinjo Marijo Krečma-novo, ki ni ostalo brez posledice. Na željo Krečmanove je dr. Philipp odstranil posledice njiju razmerja in se nato kmalu ločil od svoje ljubice. Pred dnevi pa se je gPšpodinja nenadno vrnila in zahtevala od zdravnika, da jo poroči. Ko dr. Philipp ni hotel o tem ničesar slišati je šla na policijo in naznanila dr. Philippa. Dr. Philipp je izvedel o ovadbi in se je zastrupil 7. morfijem; pa tudi Krečtnanova si je hotela s svetilnim plinom končati Življenje. Pacient dr. Philipp je našel samomorilca in ga 'dal odvesti v bolnico, kjer leži dr. Philipp v brezupnem stanju. Krečmanova pa je pbhtbila treqo-tek, ko je bila neopazovana, ter se pognala s tretjega nadstropja na cesto, a se Ji p6 Čudnem naključju ni zgodilo nič. * Žrtev poklica. Prosektor na monakov- skem anatomičnem institutu in docent dr. Herman Hahn se je pri rezanju mrtvega trupla vrezal v prst. Dasi so takoj vporabili vsa sredstva, da bi ustavili strup, je bilo vendar prepozno. Dr. Hahn je umrl čez enajst dni v najlepši dobi svojega življenja. * Zanimiva skeletna najdba v Pompejih. V zadnjem času so zadeli v Pompejih pri odkopavanju na štiri okostnjake, ki dajo sklepati na pričetek katastrofe. Nesrečniki so nameravali zbežati na prosto, ko jih je presenetil na pragu pepelnati dež in jih zadušil. Gre za družino, obstoječo iz štirih oseb. Starši so se držali za roke. otroka pa sta se tesno držala objeta. Okostnjake puste na kraju, kjer so jih našli, samo zavarovali jih bodo s stekleno streho. + Modrost mestnih očetov. V Nemčiji je država Hessenska, na Hessenskem je mestece Fritzlar in mestece Fritzlar ima jako modre mestne očete, ki so svoji domovini nedvomno v veliko čast. Le poslušajte! Kakor marsikje so tožili tudi fritzlarski poljedelci nad škodo, ki jo napravljajo lačne vrane njih sestram. Mestnim očetom je šla ta tožba k srcu in na zgodovinski seji so obsodili vse vrane na smrt. Smrtno obsodbo so hoteli izvesti na jako zvit način. Nakupili so mesnih ostankov po mesnicah in jih zastrupili s strihninom. Nato so preplavili vso okolico s temi strupenimi mesnimi nimi ostanki. Raztrosili so jih po njivah; estetični okus mestnih očetov se tudi prav nič ni upiral, ko so jih obesili po drevesih. Tu so visela pljuča, tam jetra, tam ledvice in tako naprej. Uspeh je daleč prekosil vsa pričakovanja. Že drugi dan so našli enajst mrtvih vran. Ali kako naj popiše pero brezmerno osuplost mestnih očetov, ko so videli, da je storilo kakih 20 žoln in na stotine senic neumnost, da so tudi jedle razobešeno in raztlano meso. Polja in travniki so bili kar posejani z mrtvimi trupli ubogih živalic. Razentega je poginilo tudi pet psov, ki so jedli zastrupljeno meso. Mestni očetje se baje ukvarjajo z mislijo, da vbo-doče napravijo svarilne tablice za sinice, žolne in pse ter jih obesijo poleg mesnih koscev. * Tatvina v cerkvi. V Pizi so vlomili neznani tatovi v stolnico in odprli grobnico, v kateri leži mestni patron sveti Ratiieri. Svetnikovo truplo so dvignili iz grobnice, položili na oltar ter ga oropali zlate krone, škofovega prstana, zlatega pasa in raznih dragocenosti. Truplo je nepoškodovano. Ukradeni predmeti so velike umetniške vrednosti. Iz tabernaklja so odnesli tatovi srebrni križ in zlat ciborij. * Ogromna poneverjenja. V Niedermoos-dorfu na Hesenskem je propadla hranilnica in posojilnica. Prijeli so bili že več oseb. Dne 7. t. m. so aretirali zasebnika Mozesa Izaaka, ki je na sumu, da je ponaredil menice za dva do tri miljone mark. * Znamenje časa. V Londonu se je nudil pred kratkim občinstvu nenavaden prizor. V eni izmed najživahnejših ulic so opazili ljudje zelo skrbno oblečenega moža, ki je šel počasi svojo pot. Na hrbtu pa je imel pritrjen plakat z naslednjim napisom: »V vseh pisarniških delih dobro izvežban trgovski sotrudnik želi službe. Obrniti se je do njega samega tu!« Dokaz, kako vedno ostrejše oblike zavzema v današnji kapitalistični družbi boj za obstanek med izkoriščanimi sloji. * Gospodarstvo v militaristični državi. Francoska vlada zahteva za leto 1912 dodatni kredit v znesku 12,800.000 frankov. Od te svo-tice odpade približno 12 iniljonov za nove smodnišnične zaloge vojnega brodovja, ker se je izkazal stari smodnik za nerabnega. Tako odpravlja militaristična blaznost sama tisto, kar je pred kratkim zahtevala — ljudstvo pa mora plačevati. * Svatje so zmrznili. Blizu Kologriva so praznovali ženitovanje. Na potu je presenetil svate silen snežen metež in je zmrznilo trinajst oseb. * Velik požar žvepla. V Cataniji je užgal velik požar v vseh žveplenih skladiščih tvrdke Trevella ogenj in ga razširil s tako usodno naglico, da je bilo vse gašenje zaman. Ko je prispelo vojaštvo iz Mesine in Caltanisette, je bilo že vse prepozno; storiti se ni dalo ničesar več kakor da so ogenj omejili. Skladišča so bila na hribu; v široki reki se je vlilo raztopljeno žveplo nizdol. Zgorelo je nad 10.000 ton žvepla; škode je pa za 4 miljone kron. * Lepa zagovorniška nagrada. Kijevski odvetnik Gurianov je rešil dvema ubožnima kmetoma dedščino v znesku sedmih miljonov rubljev. Dogovor med zagovornikom in njegovima klientoma je bil, tla dobi zagovornik polovico dedščine, ako kmeta dobita pravdo Potem takem dobi Gucianov trjinpol rubljev nagrade. * Pogreb noge. V San Frančišku je prišel na magistrat Viljem Nicholson in zahteval z vso vljudnostjo pogrebni list. »Za koga?« ga je vprašal uradnik. »Zame!« — »Ne u-mjajte slabih šal!« — »Reči sem hotel: za del mene,« je naglo odgovoril Nichelson. »Dal sem si bil odrezati nogo in zdaj želim, da jo popolnoma pravilno pokopljem. Uradnika je ta želja presenetila in jo je sporočil višji oblasti. Ta se je obotavljala in je povabila Nicholsona. Nicholson 'e zastopal svoje stališče: »Bilo bi nelogično, ako bi me ovirati, da pokopljem svojo mrtvo nogo v rodbinski grobnici. Noga je vendar nekaj od moje osebe, kar naj že v mojem življenju počiva. Čemu čakati, da umro tudi človekovi možgani? Zakaj me silite'da pokopljem svojo nogo v tuji zemlji, ko sem bil že plačal za svojo grobnico? Ali ne spoznate, kake neprilike mi napravljate za tisti dan, ko se zbudim cel in bom moral iskati svoj ud nekje v daljavi?« Ti Nichol-sonovi razlogi so prepričali, dobil je svoj pogrebni list. Nato je dal; napraviti primerno krsto in položil vanjo nogo; v spremstvu prijateljev je prenesel krsto na pokopališče. Ob grobnici je govoril poslovni govor, v katerem se je zahvalil nogi izkazane usluge. Nato je bila pogrebna pojedina', ki $e je veselo končala. Ljubljana in Kranjsko. — Škandalozne razmere pri ljubljanski mestni policiji. Z ozirom na notico v listu »Zarja« z dne 6. t. m. št. 226, 2. in 3. stran, stolpič 3 odnosno 1, pod naslovom: »Škandalozne razmere pri ljubljanski mestni policiji« prosi podpisana oblast, da izvolite po določilih § 19. tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1862 št. 6 drž. zak. ex 1863 odnosno člena II. zakona z dne 15. oktobra 1868, št. 142 drž. zak. priobčiti nastopni uradni popravek, in sicer: Ni res, da policijski uradniki že par dni iščejo važne poizvedovalne akte na rotovžu, ki jih pa ne bo mogoče najti, ker se že ve vnaprej, da ne bo iskanje imelo uspeha, kajti akte je eska-inotirala in uničila precej merodajna oseba na mestni policiji, ker bi bile prizadete vplivne klerikalne osebe. Res je, da se nobenih poizvedovalnih aktov ne išče, res je, da jih ni ne es-kamotirala, ne uničila nobena oseba na mestni policiji. Ni res, da na magistratu ni nikake o-vadbe več proti »klerikalnemu agitatorju« Antončiču. Res je, da se je podala proti naveden-cu ovadba na c. kr. državno pravdništvo z dne 6. marca 1912, št. 7486, pustivši obdolženca na prostih nogah, ker za izročitev niso bili dani predpogoji v smislu § 175 kaz. pravdnega reda. Ni res, da si je privoščil gospoda Lauterja ma-gistratni svetnik Šešek. — Res je, da si magistratih svetnik (ne ravnatelj) gospod Šešek ni privoščil in ne more privoščiti svetnika Lauterja. ker za to ni danih pogojev. Ni res, da naj se uvede čimpreje preiskavo, da se pojasni te afere in da napravi red in snago v tem Avgije-vem hlevu. Res je, da ni treba nobene preiskave in da ni nobenega Avgijevega hleva; res je, da je afera popolnoma jasna in bila praviloma obravnavana. Ni res, da te razmere pričajo, kaki škandali so se doslej prikrivali na magistratu in ni res, da policija potlačuje velike meščanske lumparije, delavce preganja in vtika v zapore za vsako malenkost, kakor da ne veljajo za vse ljudi enake postave. Res je, da se ni prikrivalo na magistratu nikakih škandalov; res je, da policija ne potlačuje nobenih meščanskih lumparij ali koga preganja; res je, da se policija pri izvrševanju službe ravna izključno le po zakonskih predpisih. — Zupan: dr. Ivan Tavčar. — Kam pa jutri po kosilu? Glinčani, Vičani, Ljubljančani in Šiškarji pa še marsikdo drugi bodo imeli jutri prijazno zabavo na Glin-cah. Ondotna podružnica »Vzajemnosti" priredi namreč dramatično predstavo »Malomestne tradicije". Diletantska družba bo podala predstavo izborno, živahno, kakor zahteva igra sama. Družabno življenje je med Glinčani in njih sosedi vedno jako prijetno, posebno pa ob taki priliki, ko nas vabijo na priredbo, ki jo prirejajo v po-vzdigo socialnega pokreta. Začetek ob 5. popol dne. Po predstavi prosta zabava. Vstopnina samo 30 vin. Pot do Gline bo lepa, čeprav je deževalo že nekaj dni, in predstava z veselico se vrši tako rano, da se lahko povrnete še ob mraku domov, četudi pridete oddaleč. Sicer bomo pa itak imeli, kakor vse kaže, lep večer. Torej vsi k Travnu! — Iz Spodnje Šiške. Konzumno društvo za Ljubljano in okolico v Ljubljani se res prav lepo razvija. Člani vedno pristopajo, potrebe po novih prodajalnah in novih podjetjih nastajajo. Sedaj se na novo otvori v Spodnji Šiški na Celovški cesti še ena prodajalna, ki bo deveta po številu. Otvori se pa tudi še ta mesec zadružna pekarija. Tozadevna dela so že vsa v teku. in upati je, da se otvori pekarija še ta mesec. Pekarija bo v Spodnji Šiški na Celovški cesti. — 4. t. m. se je vršil v Spodnji Šiški znamenito obiskan shod članov konzumnega društva, okrožje Spodnja Šiška. Ravnatelj so-drug Ant. Kristan je v daljšem poročilu obrazložil razvoj konzumnega društva v I. četrtletju 1912 (to je od 15. okt. 1911 do 15. jan. 1912.) Na podlagi številk je dokazal, da podjetje lepo uspeva. »Imamo sicer — dejal je — obilo sovražnikov. ki bi nas radi v žlici vode utopili; razširjajo laži o nas, ko jih primemo za besedo, se delajo najbolj nedolžne in izjavljajo: mi nič, mi smo prepričani, da je vse laž itd.« Težko je delo res, ali — zdravo je in uspešno. Sporočil je dalje govornik, da se ustanovi pekarija ter ena filiala. — Po poročilu sodr. Kristana se je vnela živahna debata, v katero so posegli mnogi navzoči. Eni so navduševali zbrane na marljivo agitacijo, drugi so omenjali zahrbtno rovarenje in obrekovanje nasprotnikov konzumnega društva. Zlasti nekateri izstopivši člani, ki ne dobe dividend, da obrekujejo in se jeze, ker niso dividend dobili. Ravnatelj Kristan je pojasnil, da se namreč vsi tisti jeze brez vzroka. Po zadružnih pravilih imajo le člani pravico do dobička. § 55 pravi jasno: Čisti dobiček se razdeli med člane kot dividenda po meri zneskov, ki so jih ti v računskem letu vplačali za blago. — Članstvo pa preneha po § 3 vsled prostovoljnega izstopa, vsled smrti in vsled izključitve. Prostovoljno izstopivši ali izključeni nimajo nikake pravice do premoženja zadruge. Shod je bil prav živahen. Vsi člani so obljubili, da bodo doslej še bolj marljivo delovali za procvit društva. Tako je tudi prav! Parola v današnji dobi mora biti: konsumentje skupaj! Vsi v konzumno organizacijo! — Zaradi pekarije so se med nekatere člane razdelile vprašalne pole, ki jih naj člani takoj odgovore ter jih takoj oddado v prodajalni konz. društva v Sp. Šiški. — »Klub slov. amater-iotografov« v Ljubljani si usoja naznanjati, da bo v kratkem pričel razpošiljati svojim rednim članom krasno opremljeni in bogato ilustrirani list »Wicner Mitteilungen photographischen Inhaltes«. O-menjeni list, čegar velezanimiva in poučna vsebina z raznimi koristnimi recepti in navodili bo nedvomno zelo ugajala, prejmejo redni člani društva brezplačno dvakrat na mesec, dokler si mlado društvo v gmotnem oziru v toliko ne opomore, da si najame prepotrebni društveni lokal z laboratorijem in prične izdajati svoj lastni strokovni list. — Pozor pred sleparjem. Po Ljubljani se klati in nadleguje razne osebe š prošnjami za podporo mlad ŠOvekj, ki si nadeva ime Ivan Jeretina, petošolec druge državne gimnazije. Preiskava pa je nedvomno dokazala, da si do-tični nadležnež le po zlobi nadeva ime pravega petcšolca Ivana Jeretine, ki o zlorabi svojega imena ni nič vedel. Naj se sleparju ničesar ne da! — Modra glavica. Pred kratkim je bil v gostilni na Mesarski cesti kmetič iz Gorenj- i skega. Ker je imel še nekaj potov, je dal zgornji suknjič spraviti natakarici s pripomnjo. da je v njem denar. To je čul v gostilni brezposelni mesarski pomočnik in se priplazil, ko se ie natakarica odstranila v posebno sobo. ter iz suknjiča izmaknil bankovec za 20 K, s katerim si je takoj opomogel. Za ta denar je kupil svoji ljubici, s katero skupaj stanujeta v Vodmatu, par čevljev in plačal tudi najemščino. Mesarskega pomočnika so prijeli. — Rudniški župnik »mož - beseda«. Dne 6. t. m. bi se imel, kakor je bil g. župnik sam z moško besedo obljubil, izvršiti v Rudniku krst novorojenca ob treh popoldne. Dogovorjeno. storjeno. Natančno ob določeni uri, vzlic hudemu dežju, so se pripeljali botri z otrokom in babico v cerkev, da bi mladi pagan prejel zakrament sv. krsta. A kako so bili razočaram ko jim župnikova dekla naznani, da se vrne »gospod« šele ob 6. iz mesta. Kaj storiti z malim. bolehnim otrokom v tako mrzlem dežev- ,K nem vremenu? Tri ure čakati, ali pa naj pagan ostane pagan. Gospod župnik! Po našem mne- , nju je prvo služba, potem je politika. — Smrt pod stopami. V Škofji Loki se i® igral osemletni deček Zdravko Klun z dvema drugima dečkoma v mlinu najemnika Ivana Prevodnika. Dečka sta odšla, Klun pa je ostal sam v mlinu. Ker ga ni bilo delj časa domov, so bili starši vznemirjeni in so ga šli iskat. Našli so ga mrtvega v mlinu. Najbrže je prišel pre' blizu stopam, ki so ga zgrabile in stlačile. — Javna seja občinskega odbora mestne občine idrijske bo v sredo 13. t. m. ob 6. zvečer v mestni dvorani. Spored seje obsega: !• Računski zaključek mestne občine za 1. 1911; 2. Proračun za leto 1912. 3. Slučajnosti. Pfl proračunski točki se bodo obravnavale zelo važne stvari in sicer; o prezidavi občinske hf' še št. 509, o mestni klavnici, o dijaških in U' božnih podporah, o gradnji in popravi raznih cest in kanalov itd. Seja bo zelo zanimiva, in vzbuja precej pozornosti med občinstvom. — Zaupni shod članov podružnice »Unije® in občnega konsumnega društva v Idriji je bil v pivarni »Črnega orla« dne 5. t. m. Na shodu se je sklenilo zahtevati od rudniške uprave sledeče za delavstvo važne reči: 1. Žito naj se daje rudarjem one vrste, ki se sami izrečejo zanjo in le kolikor ga sami za svojo potrebo potrebujejo. 2. Drva naj se mesečno odtegujejo, ne pa celotni sprejem hkratu. * Akordno delo se pod minimalno dnino ne sin® plačevati. Ti sklepi naj veljajo, dokler se definitivno ne reši mezdno vprašanje. i — Jesenice. Tudi med nami železničarji gre naprej! Imamo svojo zadružno prodajalno, ki lepo od meseca do meseca napreduje. Konzumno drušvo za Ljubljano in okolico se ni varalo,, ko je ustanovilo za nas prodajalno na Jesenicah. Seveda še ni vse storjeno. Še i® precej konzumentov — naših tovarišev, ki stoje izven naše zadružne organizacije. Pa tu' di te moramo pridobiti z marljivim delom. » ta nmen smo sklicali v četrtek 7. t. m. zvečer člansko zborovanje, na katerem je poročal o razvoju konzumnega društva za Ljubljano in okolico ravnatelj sodr. Ant. Kristan. V lepem govoru se je spominjal tudi stavke angleški!1 rudarjev, ki imajo v vsakem revirju močna konzumna društva, ki jim bodo sedaj izborno služila. — Govorili so še sodr. Pillwachs. gvvitz in Narad. Sodr. Jugwitz je povdarja* važnost organizacije konzumentov, sodr. Narad pa je poživljal na delo za pridobivani® članov. Štajersko. — Smrt mladega rudarja. Dne 4. t. m. se je peljal v Trbovljah 191etni rudar Emil Zel®1!' ko zadnji iz rova. Med vožnjo se je začela kr*' pa zibati; Zelenko se je skušal oprijeti in se J® sklonil ven. V tem se je pripeljala od zgofj11 druga kripa in je udarila Zelenka s tako sil® po glavi, da je telebnil mladi rudar 50 metrO; globoko ter obležal mrtev z razdrobljenim1 udi. — Za kobilo ga je osleparil. V Spodnjem Doliču je prodal posestnik Henrik Primus najemniku Juriju Kameniku kobilo, vredno ^ korn; Kamenik ni mogel takoj plačati in je stal vsoto dolžan. Čez tri dni pa je gnal ko' bilo v Velenje na konjski semenj in jo proda*-Ko je Primus to zvedel, je zahteval od Karl1^ nika kupnino. Ta pa ga je tolažil, da tudi sam še ni dobil denarja za prodano kobilo, kar Pa bilo res. Podjetnega najemnika je obsodilo ceIr sko sodišče na trimesečno ječo. . Goriško. — Lokavec. V nedeljo, 10. t. m. ob 3, Pf' poldne bo v prostorih J. Slokarja v Loka^cU javen ljudski shod z dnevnim redom: 1. Kn'®]’ delavec, in socializem, predava sodrug dr. ‘ ; Tuma iz Gorice; 2. Mladinska organizacij9’ 3. Konzumne zadruge. — Dramatični odsek društva »VzaJ®|® nost« v Nabrežini, vabi vse, kateri imajo ves Ije do iger, naj se zglasijo v nedeljo. dne 1 ‘ marca t. 1. predpoldne v pisarni »Javne ljuds& knjižnice«, med 9. in 12. uro. y — Izpred »abrežinskega kolodvora. , svarilo vsem tistim, ki še ne uporabljajo lei^ nih strojev in ki se pregibljejo s svojimi J* ' Pripetilo se je meni in ne bi želel, da si šc K polomi kosti. Ko sem prišel z nabrežinske P ■ : staje, nisem videl niti pota ob izborni ra^sv ^ Ijavi in ko setri šel na levi strani, sem °P^L šele takrat kupe šodra, ko sem padel črez w in se mi je vtisnil dalj časa trajajoči sponut‘y* na o prijetno dogovščino. Nato sem hotel na drugo stran ceste; a na sredi celo močvin^ tako da so obuvala obstajala, na desnp dospevši seni se pa boril s kupi suhega Upamo, da kt Vse to čimpreje odstrani m se pota osnažijo — zaradi varnejše hoje. o njegovem zdravilnem iu kaMj tola&^eBI DnkUp če imate nahod, če ste hripavi, zasliieni in teiko dihate, Fellerjev fluid t mamko .EUafluid." Prepričali * vplivu. Tucat za poskušnjo 5 kron, dva tueata 8 kron 00 vinarjev franko. Itdaluie . so samo velika noč, Božič (tudi oba druga paznika), Novo leto in Prvi maj. Če se bo na "redvečer Božiča in Novega leta manj delalo, obe zidarji plačano samo za čas, v katerem ^ delali. Akordno deio. - 3. Kakor dosedaj ostane tudi v bodoče pre- *n,vedano akordno delo. D Kako? Kakor do sedaj? Seveda. Tudi v (taJ .L P°£odbi je bilo akordno delo prepove-iii 7 J (?cla PreP°vedano je ostalo le na papir-zid' ^ Takoj PO sklenjeni pogodbi so tedaj »ZrnPi-Zapustili. organizacijo. To so delodajalci Sed- • Se n'so na Pogodbo nič več ozirali. Pridi I)a k°*^° zna*> zidarji varovati te svoje _ uobitve. če ostanejo močni, ohranijo seveda Pridobitve. Najnižje mezde. ra,.'1-. Glede mgzd sy zidarji razdeljeni v tri do on , vajenci, b) mladostni delavci od 12. ba H' • a’ delavci od 20. leta naprej. Pogod-.__101)1 v veljavo s 3. marcem 1912 in je ve- Nič ni boljšega za hitro prireditev jako okusne goveje juhe kot mid* a JEVE krilcem kocke za govejo juho a 5 vinarjev. MAGGI-jeve kocke za govejo juho so Cista, najboljša goveja juha v trdi obliki in vsebujejo it — tudi posebno sol za diSave. 1 !*g?no pristno z Imenotp MAOOI In znamko, zvezdo s križcem. ljavna do 31. decembra 1916. Mezde so: za de-levce od 20. leta naprej od 3. marca 1912 do 31. avgusta 1912 55 vin. na uro. Od 1. septembra 1912 do 31. decembra 1913 bo 1 vin. in potem vsako leto 3 vin. na uro več do leta, ko neha veljavnost pogodbe. Ako štiri mesece pred pretekom pogodbe nobena od pogodbenih strank ne odpove, velja pogodba še leto naprej in se zidarjem zopet zviša mezda za nadaljne 3 vin. Tako gre naprej; dokler ena izmed obeh strank ne odpove pogodbe. — Mezda mladostnih delavcev se določi na 43 vin. na uro, ko stopi pogodba v veljavo in se potem zvišuje avtomatično kakor starim delavcem. Kdor se prijavi kot zidar in je prestopil 20. leto, ga je priznati kot takega. V slučaju pa, da ga delodajalec ne bi spoznal za sposobnega, določi komisija zadružne posredovalnice. Zidarji, ki še niso dovršili 20. leta, bodo uvrščeni med mladostne delavce, ako se izkažejo z izpriče-valom, ki mora biti vidirano od konzorcija. Glede na kvalifikacijo zunanjih zidarjev določa imenovana komisija. Določba o minimalni plači obvelja, ko stopi v veljavo pogodbo o splošnem povišanju mezd. Posredovalnica dela. Izredno delo. 5. Glede na izredno delo ostanejo v velja- vi dosedaj veljavne določbe. Glede na varnost in zdravje delavcev se je strogo držati obstoječih zakonitih določb in ministrskih naredb. Vsakemu delavcu se sme delo odpovedati, ako v pondeljek ne pride na delo in ako svojega absentiranja ne more opravičiti. Posebno natančna dela se bodo izročala za to sposobnim delavcem. Eventualne spore med delavci in delodajalci morajo delavci naznaniti uradnikom svoje organizacije, ki bodo spore rešili dogovorno s predkedništvom konzorcija. Ustanovi se posredovalnica dela, ki bo poslovala v konzorciju in katero bo vodila od delavcev nalašč za to izvoljena komisija. Glede zaupnikov veljajo določbe pogodbe med dunajskimi zidarji in delodajalci. Ako bi se kateremu zaupniku odpovedalo delo samo zaradi njegovega poslovanja kot zaupnik, posreduje predsedništvo konzorcija. Izredne ure dela bodo plačane po 20% več kot navadne. Delo na visečih odrih se plača z 20% več kot navadno in delo na stopnicah Martinelli s 50% več. Delo, izvršeno vsled nujnosti ob nedeljah, se bo plačevalo s 50% več kot navadno. Iz vsega je razvidno, da je pogodba za zidarje velika pridobitev bodisi v gmotnem, bodisi v moralnem oziru. Nam ne preostaja drugega, kot da zidarjem iskreno čestitamo, da jih vabimo, da naj vedno bodo složni v svoji organizaciji v zgled onim, ki raje trpe kakor da bi se organizirali. Trst. — Z bojišča dela. V prosti luki je nesel težak Just Gaio težko vrečo riža. Nenadno se je spotaknil in se zgrudil pod ogromno težo, ki mu je strla hrbtenico. Prepeljali so ga v bolnico. kjer se bori s smrtjo. — V tehničnem zavodu je prišel delavec Josip Viezzoli, preblizu električnega toka in se ga dotaknil. Bil je takoj mrtev. Umetnost in književnost. Jz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v soboto se poje po osmih letih zopet prvič velika Millockerjeva opereta »Dijak prosjak« v novi režiji in novi opremi z gospo pl. Foedran-spergovo. gdč. Thalerjevo, g. Uičičem, g. Hor-skym in g. Povhetom v glavnih ulogah! Pred-sava se vrši za nepar-abonente. — V nedeljo popoldne ob 3. uri se uprizori prvič velezani-rniva komedija »Mala harfenistka«. angleški spisal Moncton Hoffe, z gdč. Wintrovo, gospo Šetrilovo, g Nučičem, g. Danilom in g. Verov-škom v glavnih ulogah; zvečer ob pol 8. uri se poje izven abonnementa, za lože par opereta »Dijak prosjak«. Za oratorijske koncerte »Glasbene Matice«, v katerih se bodo prvikrat izvajal Satt-nerjev oratorij »Vnebovzetje Marije Device«, se po pravici kaže veliko zanimanje ne le v Ljubljani, ampak po vseh slovenskh krajih. Vstopnice si naročajo v velikem številu Ljubljančani, pa tudi posetniki iz Zagreba, Trsta, Gorice. Maribora tu iz drugih slovenskih mest in trgov, kakor tudi iz dežele in sicer že sedaj za vse tri koncerte v trafiki gdč. Jerice Dolenčeve v Prešernov t ulici._______________________ Vestnik organizacij. Klesarskl shod bo danes zvečer ob 5. v gostilni .Petriča' na Resljevi cesti. Podružnica »Vzajemnosti" za šolsko - poljanski okraj ima ustanovni občni zbor jutri ob pol 10. dopoldne v fjostllni pri .Zlati ribi*. Vse člane in prijatelje podruinice, ki bi slučajno ne bili dobili vabila, vabimo, da se udeleže občnega zbora. Jutri.Snji sestanek krakovsko-trnovsklh članov in prijateljev ^Vzajemnosti14 je ob pol 10. dopoldne v gostimi g. Erbežnikove (prej Breskvar) v Veliki čolnarski ulici. »Vzajemnost" za Šentjakobski okraj v Ljubljani inia v pondeljek 11. marca ob 8. zvečer v salonu gosp. L Pogačnika, FJorjanska ulica št. 6. svoj prvi redni letni občni zbor z dnevnim redom: 1. Poročila funkcionarjev. 2. Volitve. 3. Raznoterosti. Liani in prijatelji društva se vabijo na polnoštevilno udeležbo. Trbovlje. Prihodnja vaja pevskega zbora ne bo v nedeljo, dne 10. t. m., temveč v soboto, dne 9. t. m. ob 6. zvečer. Tržič. V nedeljo, dne 10. t. m. ob 3 popoldne bo v Pelarjevi gostilni ustanovni občni zbor tržiške podružnice kranjske delavske zveze .Vzajemnosti*. Sodrugi, vsi na shod, vsak naj postane član delavske izobraževalne organizacije! Škotja Loka. Na nedeljo, dne 10. t. m dopoldne ob pol 10. sklicuje krajna politična organizacija v Cmidovo pivovarno javen ljudski shod. Sodrugi, skrbite za obilno udeležbo 1 Delavsko gibanje. =5 Nekaj statistike iz socialistične stranke v Ameriki. Osrednji odbor socialistične stranke v Združenih državah je zbral tele podatke o svojih članih: Po narodnosti je: 71% rojenih Amerikancev; 8 */* Nemcev; 4 % Angležev; 2% Fincev; 5% Skandinavcev; pol % Avstrijcev in ostalih 9% pripada na druge narode. Po poklicu 20% težakov (laborer); 41% profesionalnih rokodelcev; 5% transportnih delavcev; 19% farmarjev; 9% odstotkov trgovskih uslužbencev; 5 % raznih poklicov (zdravnikov, advokatov, učiteljev itd.) 3% hišnih gospodinj. Po prejšnjem političnem prepričanju: 35% republikancev; 40% demokratov; 6% neodvisnih; 4 % prohibitionistov; 15 % raznih drugih strank. Faktor, ki jih je pripeljal v socialistično stranko: 39% čitanje socialističnih časopisov; 13% čitanje socialističnih knjig; 4% čitanje brošur; 8% pocestni shodi; 7% predavanja; 19% debate; 10% študije. Iz navedenih številk je razvidna važnost in uspešnost socialističnega časopisja za razširjanje socialističnih idej. Državni zbor. Dunaj, 8. marca. Na današnji seji je poslanska zbornica nadaljevala kartelno razpravo, ki pa ni nudila nobenih novih zgledov Zanimivejši je bil odgovor finančnega ministra viteza Zaleskega na interpelacijo posl.Pantza in tov. ter posl.Reizesa in tov. zastran zvišanja glavnice delniške družbe za izdelovanje orožja. Molk v najkočljivejših točkah vse afere je glasno izpričal, da ima vlada slabo vest in da so jo pri dovolitvi navedenega poviška vodili špekulativni nagibi. Navedena družba, ki stoji pod finančno pa-tronanco »Bodenkreditanstalta« je v kar naj-črnejših barvah slikala svoj položaj; še neugodnejša poročila o položaju družbe so se slišala na občnem zboru »Bodenkreditanstalta«, vsled česar so akcije na borzi močno padle in so jih špekulantje prav ceno pokupili. Tri dni pozneje pa je finančno ministrstvo v dogovoru z ministrom notranjih zadev pritrdilo povišku akcijskega kapitala, vsled česar so akcije hipoma zopet poskočile in je ostal v žepih informiranih špekulantov ogromen dobiček. Te okoliščine so napravile na javnost ne le v Avstriji, temveč tudi v inozemstvu najmučnejši vtisk in so zbudile prepričanje, da avstrijska vlada pri vsej zadevi ni ohranila čistih rok. Interpelacije so spravile nečedno afero v razgovor, ampak finančni minister s svojim nepopolnim odgovorom ni razpršil težkih dvomov o solidnosti finančne uprave. Najkočljivejših točk se je oprezno izogibal, dasi so ga interpelantje z medklici pozivali, da naj se dotakne tudi teh stvari. Interpelantje se z ministrovim odgovorom niso zadovoljili in so predlagali otvoritev debate o odgovoru, čemur je zbornica proti kršan-sko-socialnim(!) in poljskim glasovom pritrdila. Zbornici se za prihodnji teden obeta razprava o špekulativnih manipulacijah finančnega ministrstva in utegnejo priti na dan nečedne reči o intimnih stikih politike in finance... Zoper brambno predlogo. Na koncu seje je posl. Nemec (soc. dem.) ugovarjal dnevnemu redu. Kakor ga je naznanil predsednik. Socialno-demokratična stranka nima zanimanja za brambno razpravo, tem manj, ker je v ogrskem parlamentu padla pod klop. Z dostojanstvom parlamenta se ne sklada, da bi razpravljal o predlogi, ki jo vlada lahko že jutri zataji. Vsled tega predlaga, da se odstavi brambna razprava z dnevnega reda prihodnje seje in da se postavijo namesto bramb-ne predloge na dnevni red poročila legitimacijskega odseka in predloga o zgradbi vodnih cest. (Pritrjevanje soc. demokratov.) Nemčev predolg je bil s 151 proti 100 glasovom odklonjen. Za razpravo o brambni predlogi, ki naklada težka bremena ljudstvu na vrat, in sicer ob nedostojnih okoliščinah, ko nihče ne ve, če vlada danes ali jutri predloge ne umakne, so glasovali tudi slovenski klerikalci. Prihodnja seja bo v torek. Pošljite naročnino, če je še niste! T ZADNJE VESTI. SKRB ZA ŠOLSTVO V AVSTRIJI. Lvovska univerza v nevarnosti, da se podre. Lvov, 9. marca. Včeraj je odpotovala na Dunaj deputacija vseučiliščnega senata, da nujno opozori ministrstvo na pospešitev gradnje novega poslopja za univerzo; dvorane v višjih nadstropjih so morali podpreti z bruni, da se ne zrušijo. Od vspeha deputacije je odvisno, ali razglase študentje na univerzi splošno stavko. KHUENOVO NASILSTVO. Budimpešta, 9. marca. Vse stranke izimši Justhovce so neprijazne provizorni rešitvi brambne predloge. Ker velja za izključeno, da bi bila poverjena sestava nove vlade Justhovi neodvisni stranki, je izprememba dosedanjega kurza neverjetna in je prav lahko mogoče, da se Khuen vrne. V političnih krogih cirkulira tudi naslednja ministrska lista: predsedstvo in finance Ladislav Lukacs, notr. zadeve Kabos, trgovski portfelj grof Battyany (Justhovec), na-učni portfelj Wlasslcs ali pa Berzevlczy, poljedelski portfelj grof Serenyl. Honvedski minister bi ostal tlazai ali pa bi postal bivši sekcijski načelnik Hofftnann, minister a latere pa grof Ivan Zichy. Lukacsev kabinet bi imel nalogo izvesti brambni provizorij in volilno reformo. VOLITEV PREPSEDSTVA V NEMŠKEM DRŽAVNEM ZBORU. Berlin. 8. marca. V današnji seji je državni zbor definitivno izvolil svoje predsedstvo. Za predsednika je bil izvoljen dosedanji predsednik KSnipi (svobodomiselna stranka) z 192 glasovi proti 187 glasovom, ki jih je dobil cen-trumaš Spalm. Na mestu socialnega demokrata je bil izvoljen narodni liberalec Paasche s 197 glasovi; Scheidemann je ostal s 155 glasovi v manjšini. Za drugega podpredsednika je bil izvoljen dosedanji podpredsednik Dove (svobodomiselna ljudska stranka) j 209 glasovi; so-cialncdemokratični kandidat Scheidemann je dobil 107 glasov. — Liberalci so klavrno kapitulirali pred farško-junkersko gonjo zoper so-cialno-demokratičnega podpredsednika Schei-demanna. ODMEVI ANGLEŠKE RUDARSKE STAVKE. Mezdno gibanje rudarjev v avstrijski Šlezlji. Katovice, 9. marca. Predvčerajšnjim je bil tu shod rudarjev, ki je sklenil, da predlože rudarji posamičnih rudnikov na gornjem Šleskem ravnateljstvom zahteve po petodstotnem povišanju mezde od 1. aprila naprej in po odpravi velikih razlik med plačami rudarjev enake starosti. Kritičen položaj na Vestfalskem. Bochum, 9. marca. Akcijski odsek rudarske trozveze se je včeraj ves dan posvetoval. O izidu posvetovanj strogo molče. Odločitev za stavko ali proti njej pade danes na velikem javnem shodu. Za nedeljo je sklicanih nad 60 shodov, kjer se razglase sklepi revirnih konferenc. V rudniku Schornstein je šlo včeraj izmed 1100 delavcev samo 86 na delo. Doslej je prišlo v Bochum in Dortmund 400 orožnikov in več sto policajev. Skrajno kritičen položaj med belgijskimi rudarji. Bruselj, 9. marca. Položaj po belgijskih rudniških okrožjih je skrajno kritičen; splošno rudarsko stavko smatrajo za neizogibno, akotraja angleška stavka čez pondeljek. Enodnevna splošna stavka francoskih rudarjev. Lens, 9. marca. Izvrševalni odbor rudarske organizacije je izdal manifest na rudarje, kjer jih poziva, da v pondeljek 1 1. t. m. ne gredo na delo, v torek 12. t. m. pa zopet prično z delom v polnem obsegu. Ta enodnevna stavka naj bo opomin, da se rudarjem izpolnijo njih zahteve. Posledice na Ruskem. Peterburg, 9. marca. Cena premogu se je na Ruskem podvojila, ker je skoro vsa Rusija navezana na angleški premog. Velike posledice na Norveškem. Kristianija, 9. marca. Vsled angleške rudarske stavke sta morali obedve veliki norveški družbi za parno plovbo ustaviti promet. Tudi manjše družbe so sklenile, da omeje svoje vožnje na Angleško, v Hamburg in v luke vzhodnega morja. Pomanjkanje premoga na belgijskih železnicah. Bruselj, 9. marca. Belgijske državne železnice ne sprejemajo nobenih hitrih pošiljatev na Angleško, ker je promet na progi Dover Harwich-Queensburg popolnoma v neredu. SPLOŠNA STAVKA ANGLEŠKIH RUDARJEV. Brezuspešna pogajanja. London, 9. marca. Doslej niso pogajanja za sporazum prav nič napredovala. Industrijski svet je preložil svojo posvetovanje do prihodnjega četrtka. Vlada je zopet sama prevzela, vsa pogajanja. Kritičen položaj. London, 9. marca. Položaj je od dne do dne bolj kritičen. V Tabarxu je hotel kaziti stavko neorganizirani delavec; stavkujoči so naskočili rudnik in preprečili njegovo izdajstvo. ITALIJANSKO-TURŠKA vojna. Boj za Mergeb. Carigrad, 9. marca. Na vojno ministrstvo je dospel brzojav, da so turško-arabske sile 5. t. m. ponoči zopet naskočile Mergeb in ga osvojile. Boj še traja dalje. Za Dardanele. Koln. 9. marca. »Kolnische Zeitung« poroča iz Carigrada: Ministrski svet je sklenil, da izžene vseh 12.000 Italijanov iz Carigrada, ako napadejo Italijani Dardanele. Turki mrzlično izpopolnjujejo trdnjavske naprave ob Bo-sporu. JUŽNI TEČAJ ODKRIT? Prva vest. Kristianija. 9. marca. Lista »Aftenposten« in »Tydens Tegn» sta prejela iz Hobarta naslednji brzojav, ki je bil oddan 7. t. m. ob 3. uri in 40 min. : Raold Amundzen je dospel na južni tečaj med 4. in 17. decembrom 1911. Na krovu je vse zdravo. Častltke. Kristianla, 9. marca. Kralj, vlada, parlament in geografska družba so brzojavno časti-tali Amundzenu. Amundzen ali Scott? ^ Berlin, 9. marca. »Lokalanzeiger« poroča iz Londona: V Londonu dvomijo, da bi bil Amundzen dospel na južni tečaj. Poročnik Shakletnn je mnenja, da je Scott dospel na južni tečaj, da pa se po dosedanjih poročilih ne da reči nič gotovega. _ m« ' 1 ' " Odgovpfni medni* Fiftn Iidaja la iftloiba Zarje. TUka Učiteljska tlakama v Uubljani. Kavama „Central“. Danes in vsak dan dunajskega dam. elitnega orkestri. Z velespoštovanjem Štefan Mihollč, kavarnar. Išče se spreten čevljarski pomočnik za Bovec na Primorskem. Delo trajno, plača po dogovoru. Ponudbe sprejema Anton Komac, Spodnja Šiška štev. 147. Gramofoni - automati!! o 1=3 □ tovarniška zaloga a a a ....... ■ BOB -------- za suknenino za gospode in dame, ki bodo obiskovali privatne naročnike sprejme proti visoki proviziji, eventualno pozneje proti stalni plači prva razpošiljalnica sukna. Ponudbe pod „WELTFIRMA 952“ na anončno ekspedicijo M. Dukes Nachf., Dunaj 1/1. dobre gospodinje. 1 Ljubi svojega moža in svoje otroke in več-• krat jim postavljaj na mizo z Vertesovim guljaževim pridatkom napravljene jedi, ker kaj boljšega ni dobiti. 2 Ne bodi svojemu možu nadležna s prehu-* dimi, sedanjemu času nepremernimi nežnostmi, akopokončanem dnevnem delu pride izmučen domov, nego okrepčaj ga najprej z jedjo z Vertesovim guljaževim pridatkom, ker to daje moč in zbuja ognjene poljube. 3 Ne muči se po nepotrebnem s tem, da bi • mast, čebulo, dišave itd. šele z mnogim trudom in izgubo časa si priskrbovala in pripravljala, nego vzemi za to Vertesov guljažev pridatek, ki je takoj poraben in najboljše slasti. 4 Ljubi svojega bližnjega in ako te kot gost • nenadejamo napade, pogosti ga z jedili, ki jih kakor bi mignil napraviš z Včrtesevem guljaževim pridatkom. K Bodi varčna, ne troši denarja za nepotrebne ’*• druge stvari in kuhaj zatorej pogosto z Vertesovim guljaževim dodatkom kosilo za ma- lo vinarjev. A Bodi uvidna tudi nasproti svojim ljudem. Daj jim tedensko lkrat do 2krat čas za iz-prehod in pripravi si večerjo sama z Vertesovim guljaževim dodatkom. Saj gre to tako pripravno, hitro in brez truda, da ti pomočnic ni treba. Restavracija —------——— v Ljubljani --------------------------- sporoča, da ima vpeljano dobro domačo ter pristno češko, dunajsko in italijansko kuhinjo, ter se priporoča za prireditev skupnih banketov, obedov in večerij. Za večerje je poskrbljeno pred In po gledališki predstavi. Sprejemajo se deklice za učenje v kuhanju. Zajtrki od 20 vin. nadalje, kosilo od 60 vin. nadalje, večerjo od 40 vin. nadalje. Dobra vina in vedno sveže pivo. Veliki gostilniški prostori in arena so jako primerni za občne zbore, shode in zborovanja. Vsako nedeljo in praznik je ves dan in zvečer kegljišče na razpolago. Na vrtu krasen prostor za balincanje. Vljudno se priporoča Marija Dražllova gostilničarka. as -o ya/ Jfuunaa& a\aeor/& Aiicr 7 Naj te nikoli ne zmoti skušnjava, da bi od- • stopila od že dolgo preiskušenega nepre-kosljivega Vertesovega guljaževega pridatka, nego zahtevaj pri svojem trgovcu vedno izrecno Vertesov guljažev pridatek. Q Ne obžaluj nikoli po krivici. Ako se ti z O* Vertesovim guljaževim pridatk. kaka jed proti pričakovanju ne obnese — kar se ti je tudi pri drugih jedeh že tudi pripetilo — si tega kriva samo ti sama. Izdelki solidni Zaloga pohištva in tapetniškega blaga Ceno posteljno perje! 11 Najboljši češki nakupni vir. —■ -■— 1 kg sivega dobrega, pu-ljenega 2 K; boljšega 2-40 K; prima polbelega 2 80 K, belega 4 K; belega puhastega 5 10 K; velefinega snežnobelega, puljenega 6 40 K, 8 K; puha sivega 6 K, belega, finega 10 K; naj* finejši prsni puh 12 K. '/Naročila od 5 kg naprej rranko. iz gostonitnega rde-„ čega, modrega, be- lega ali rumenega nankinga, pernica 180 etn dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12,14in 16K, zglav-nice 3, 3 50 in 4 K Pernica 200 cm dolga, 140 cm šir. 13, 14 70,17 80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 on šir 4 50, 5 20 in 570 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14 80 K- Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr. S. Benisch, Dešenice 758, Češko. Marije Terezije cesta štev. 11. Kolizej, Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zniednice na peresih, ::: podobe, zrcala, otročje vozičke itd. ::: iTT”" Tli Sprejemajo se tudi jjp=a opreme hotelov. A Zaupaj Včrtesovemu guljaževemu pridat-ku. Sestavljen je najpripravneje iz najčistejših, naravnih živilnih sestav, preiskan od c. kr. splošnega preizkuševališča, na sto in stoti-soče odjemalcev ga hvali in tvrdka o vsem potrebnem rada daje pojasnila. Benisch | Zmerne cene, -j A Ne bodi sebična. Ko si Vertesov guljažev !"• pridatek preizkusila in se prepričala, da na vsem svetu nima primere, ne stavi luči pod mernik, nego povej vsakemu, zlasti pa vsaki ženski kar naravnost in brez ovinkov, kako neutrpljiv zaklad si našla v Vertesovem gulja-ževem pridatku, kako okusna in cenena jedila pripravljaš z njim. Kupi si tablico, zadosti za 3-—4 osebe za 20 vinarjev. Dobiva se po vseh boljših trgovinah. Edina izdelovalnica Tvornice za živila Vertes & Co., Lugos 492, (Južno Ogr-,sko). Francosko žganje ,Diana* je najbolje domače sredstvo dobiva se pri vsakem boljšem trgovcu na deželi, ter v Ljubljani v lekarni gospoda Gabriela , Piccoli in pri gosp.: Franc Babič, Josip Mihelič, Berjak & Šober, J. Oblak, | 't Viktor Cantoni, J. Perdan, /i I ""STIl B. Cvančara, V. Petričiča nasl. ( Jd 5-y*s. \i la L. Češnovar, J. Samec, \ I Marija Jemec, Ivan Pintar (Šiška), Jk 'J 11h"lvan Jelačin, J. Rossbaupl, Nhd , A. Jerše. A. Stacul, 11 3KX' lp - r-—■ Anton Kanc, A. Sušnik. H vi B Lod. Kotnik (Šiška), A. Šarabon, //[ 1 Kf J| I J. Krivic, F. Sark, J I J T ■B Ant. Krisper, M. Spreitzer, ] yi--|-nr-p fl Leskovic & Meden, Franc Terdina, MBS n 1 1 Antonija Mehle, J. Vodnik (Šiška) pr I R Tomaž Mencinger, ll* ,Konsumnem društvu'za Ljubljano in okolico. tovarniška znamka ter se naroči na nadaljnje z najnovejšimi brzoparniki z dvema vrtinlcama, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, posteljo, kopelj itd. Odhod parnikov . .... v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško: SIMON KMETETZ, I4ubjjana, ■ — Kolodvorska ulica štev. 26. ——— Potniki — v severno in južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrfjsbt progi Avstro-Amerikana Trst-Newyork, Buenos Aires-Rio de Janelro B. Gotzl, Ljubljana ikladišče oblek Mr domačega Izdelka -flfcl m Q| | gospode in dečke. — Vefika izfeera tu- la I zemskega blaga za obleke po meri. Mestni trg št. 19. - Stari trg št 8. Solidna postrežba. - Vedno nizke eena.