PoSiarina plačana. Štev. 8. Posamezna SSsv. Din 0*50. V Ljubljani, v petek dne 23. februarja 1923. Leto V!. UpravnlštvD „Domovinc" v Ljubljani, Prežernova ulica 54 Uredništvo »Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 ZTirotalna: Četrtletno Din 3-—, polletna 01b 6-celoletno Dia 12*—. Manifestacija za jugoslovansko demokratsko stranko Številno obiskan zbor* zaupnikov JDS Zbor zaupnikov Jugoslovanske demokratske stranke, ki se je v nedeljo vršil v Ljubljani, je pomenil najveličastnejšo manifestacijo zmagovite demokratske ideje. Številna udeležba, prekipevajoče navdušenje vseh prisotnih zaupnikov, katerih je bilo okoli 600, ter burni pozdravi demokratskemu prvoboritelju dr. Gregorju Žerjavu in štajerskemu kre-menjaku Ivanu Rebeku so dali zborovanju pečat neomajne discipline in prisrčne demokratske vzajemnosti. Dvorana Narodnega doma je bila nabito polna zaupnikov iz Kranjske, Štajerske in Prekmurja. Zastopani so bili prav vsi okraji Slovenije in vsi stanovi, v posebno častnem številu tudi slovensko obrtništvo in kmetijstvo. Opazili ste sivolase izkušene bojevnike za napredno stvar v sredini čvrstih zavednih mož in žilavih mladeničev, videti ste uradnika, delavca, kmeta, obrtnika, vse v navdušenem razpoloženju in bratski slogi, h kateri jih spaja demokratska misel. Med viharnimi vzkliki je otvoril zborovanje dr. Gregor Žerjav. S kratkim nagovorom je izrekel prisrčen pozdrav številnim prisotnim somišljenikom, nato pa v globoko zasnovanem govoru začel razvijati NAČELA DEMOKRATSKE POLITIKE. Izvajal je v glavnem nastopno: Volilni program demokratske stranke temelji na jugoslovanskem narodnem in državnem edinstvu. Vidovdanska ustava odreja oblastno in okrajno samoupravo, ki ko edina omogočila razvoj in napredek poedinih okrajev in oblasti ter s tem napredek vse države v gospodarskem in narodnem oziru. Klerikalci govoričijo o avtonomiji, dobro se zavedajoč, da bi avtonomija poedinih pokrajin le pospeševala plemenski razdor, avtonomno Slovenijo pa bi tirala v gotovi gospodarski propad. Ko so bili klerikalci na vladi, so izšle najbolj centralistične naredbe. Toda takrat je bilo vse prav in v redu. Danes pa se poganjajo za avtonomijo, hoteč si z njo za vedno zasigurati oblast In silo nad slovenskim življem. In klerikalcem je le za oblast. Vse drugo mora potem služiti njihovim samopašnim namenom. Ako bi tudi postalo neizbežno, da se popravijo poedine ustavne naredbe, bo demokratska stranka čuvala, da se v ustavi ne pojavi ni-lesar, kar bi moglo spraviti v dvom naše državno in narodno uedinjenje Ur svobodo narodnega šolstva. Izenačenje davčnega zakonodajstva je ena najboij perečih potreb. Demokrati bodo v novi skupščini podpirali vsa tozadevna stremljenja. Posebno pozornost bodo posvečali šolskim zakonom, valutnemu vprašanja, ki naj sc čim prej uredi, in novi carinski tarifi. Glede prometnih vprašanj je demokratska stranka dosegla že velike uspehe. Gradnja proge Murska Sobota-Ormož in zagotovljeni načrti drugih železniških zvez v Sloveniji so njena zasluga. Demokrati bodo napeli vse moči, da se čim prej otvori zveza Ljubljane z morjem, kar bo imelo za slovensko gospodarstvo ogromen pomen. Govornik dr. Žerjav se je nato pečal s stališčem demokratske stranke napram posameznim stanovom. Državni nameščenci uvidevajo, da je demokratska stranka zanje vložila največ truda. Zato jo kodo tudi zvesto podprli pri volitvah, ker od malih strank ne morejo pričakovati ničesar. Posebno pozornost pa demokratska stranka obrača tudi na obrtniški in kmečki stan, ki tvorita glavno jedro slovenskega plemena. Velik del zagotovil, ki jih je demokratska stranka pri prejšnjih volitvah dala obrtništvu, je tudi izpolnila. Vkljub obupnemu odporu klerikalnih in socialističnih demagogov je za obrtništvo odpravila prenapetost osemurnega delavnika ter sprožila vprašanje obrtnega kredita, ki ga je zavist veleagrarnih krogov mogla pač le začasno odriniti. V novi narodni skupščini bodo demokrati postavili sledeče glavne zahteve: 1.) enotni obrtniški zakon, 2.) preuredba trgovskih in obrtniških zbornic, 3.) stomilijonski kredit za obrtno kreditno zadružništvo, 4.) ureditev obrtno-nadaljeval-nega šolstva, 5.) ustanovitev samostojne obrtniške zavarovalnice za mojstre in za delavce male obrti, 6.) končna ureditev delovnega časa, odstranitev vseh ovir za razvoj obrtniškega stanu, prometne olajšave za obrtne pošiljatve ter uvaževanje zadružnih ponudb pri državnih oddajah sirovin in dela. Glede kmetskega stanu je demokratska stranka prepričana, da bo samouprava okrajev in oblasti podala največ pogojev za njegov moderni napredek. Povzdiga slovenske živinoreje, kmetijsko zadružništvo in čim rednejši kmetijski pouk bodo zagotovile slovenskemu kmetijstvu najlepši razmah. Vprašanje kmetskega kredita se mora rešiti. Istotako vprašanje zavarovanja zoper elementarne nezgode. Slovenski kmet ne mere odobravati veleagra- rizma, ki s cenami glavnih ljudskih živi!: žita« masti in sladkorja izvaja glavni vpliv na rastočo draginjo. Samostojna kmetijska stran«, ka si je postavila za vzvišeni cilj ustanovitev zemljoradniškega bloka. To je njena usodna pogreška, posebno glede slovenskega kmet©« valca. Zemljoradniški blok bi dobro poslužil včleagrarnim magnatora v južnejših pokra« jinah, nikakor pa ne slovenskemu kmetovalcu, ki ima povsem druge zahteve in — kar je glav« no — druge nujne potrebe. Demokratski stranki bodo neprestano pred očmi interesi kmečkega stanu, ker s tem, da pomaga nje« govemti napredku, podpira razvoj vseh ostalil} stanov, vsega naroda. Delavski stan in invalidi uvidevajo, da jo demagoška gonja proti demokratski stranki z ozirom na njihove potrebe povsem neupravi-. čena in tudi že izjalovljena. Nclrt invalid« skega zakona, ki ga je izdelal dr. Žerjav, je po sodbi strokovnjakov eden najmodernejšili in bo omogočil vsakemu invalidu ustanovitev samostalnega gospodarskega položaja. De> mokratska stranka bo pazila, da se bo invalid« ski zakon tudi dosledno in človekoljubno iz« vajal. Slovensko delavstvo, razcepljeno na raz«: lične strančicc, je dandanes razočarano nad svojimi voditelji. Saj mu tudi niso izpolnili niti ene izmed številnih obljub. Demokrati pa so mu dali socialno zakonodajstvo. Morda je v njem še kaj pomanjkljivega, a se bo dalo izboljšati, ako delavski razred s sodelovanjem v demokratski stranki sam pripomore s predlogi. Delavski stan, izkušen in prevaran od vseh. ki so doslej z obljubami in demagogijo izvabili od njih volilne kroglice, storili pa nič, naj se v čim večji meri in zaupno oklene de« mokratske stranke, od katere lahko pričakuje resne pomoči v boju za svoje gmotne in kulturne pravice. V ostalem pa je treba ugotoviti, da je led že prebit, kajti demokratska stranka objema že razveseljivo število narodnozaved« nega delavstva, ki se ne da slepiti z meglenimi obljubami komunističnih kraljestev na luni! Jugoslovanska demokratska stranka, U združuje v sebi vse pravilno jugoslovansko in socijalno čuteče napredne sloje, stoji v Slove« niji na braniku proti vsakemu nazadnjaštvu, klerikalnemu ali t. a veiesrbskemu. V strnjeni! fronti se podajamo v volitve. Napredno Slo« venstvo naj ne dopušča, da bi nad njim trium« firali plemenska enostranost in nazadnjaštvo« Ko je dr. Žerjav zaključil svoja izvajanj*,, ki so se vseh prisotnih doimila globok«, ie sta« idilo dolgotrajno burno odobravanje. Za dr. Žerjavom je povzel besedo Ivan Rebek, ki Je z živahnimi besedami očrtal zmagovito >orbo štajerskih demokratov, združenih v ra-predni kmečko-obrlni zvezi, ki to zlomila odpor nasprotnikov in se podaja v volitve s trdno zavestjo popolne zmage. Ivan Rebek, „oče štajerskega obrtništva", je žel za svoj krepki govor prisrčne ovacije. Mariborska prvoboritelja dr. Franjo Li-pold in za njim dr. Vekoslav Kukovec sta v odločnih in čvrstih potezah naslikala novi narodni boj ob naši severni meji, ki ga je izzvala radikalna stranka s svojim zaplotnim in brez-načelnim barantanjem za našo narodno last. Toda, dokler stoje na straži naši zavedni demokrati, si potlačeno nemškutarstvo ne bo več opomoglo k svoji nekdanji oholosti. To tudi ne s pomočjo mešetarskih radikalcev. — Burno odobravanje je spremljalo možate besede obeh govornikov. Živahno pozdravljen je nato nastopil dr. Albert Kratncr s predlogom demokratskih kandidatur. Pojasnil je brezuspešni trud in popustljivost demokratov glede ustvaritve Naprednega bloka, ki se je izjalovil zaradi pre-ohole samozavesti samostojne in narodno-so-cijalistične stranke. Demokratska stranka stopa v volitve, svestna si, da se je bodo oklenili vsi, ki res čutijo napredno. Dr. Kramer prečita nato kandidatno listo za okrožje Ljub-ljana-Novo mesto, katere nosilec je DR. GREGOR ŽERJAV. Ob tej priliki je vsa dvorana priredila dr. Žerjavu več minut trajajoče ovacije. Po soglasni odobritvi kandidatur so bile pretitane resolucije, ki poudarjajo vzorno enotnost in disciplino slovenskih demokratov, ostro obsojajo radikalsko-nemške kupčije, kakor tudi stališče onih politikov, ki so onemogočili skupni nastop naprednjakov proti klerikalnemu in radikalnemu nazadnjaštvu. S pevanjem borbene himne «Hej Slovani« je nato bilo zaključeno zborovanje. Zborovalci so se pred Narodnim domom zvrstili v dolg sprevod in z dr. Žerjavom na čelu krenili, živahno pozdravljam, po ljubljanskih ulicah v Kazino, kjer se je vršilo skupno kosilo. V najlepšem razpoloženju so petekale popoldanske ure. Izrečena je bila dolga vrsta napitnic in krajših govorov, v katerih se je izražala zavest čvrste discipline in strnjenosti v demokratski stranki ter popolnega zaupanja in vdanosti v njene voditelje, na čelu jim vele-zaslužnemu dr. Gregorju Žerjavu. Nedeljsko zborovanje zaupnikov je dokazalo, da poganja Demokratska stranka bolj in bolj globoke korenike v tla slovenske domovine, kajti JDS. zastopa vse stanove v bratski slogi. Osemnajsti marec bo Jugoslovanski demokratski stranki omogočil najpopolnejši razmah, jugoslovanska demokratska stranka bo izšla iz volitev kot najmočnejša stranka v •Jugoslaviji in kot takšna se bo mogla v narodni skupščini z uspehom boriti za to, kar danes obljublja svojim pristašem. Somišljenikom JDS im deželi Potem, ko smo vložili kandidatske liste, pride čas za podrobno delo. V to svrho naj se v vsaki občini osnuje volilni odbor, četudi majhen in zaupen, ki naj začne z delom od moža do moža. Prepričati se je treba, ali so .v zadostni meri razširjeni naši časopisi in ako niso, naj se v tem ozira nemudoma popravi, kar je zamujeno. Vrše naj se mali sestanki, čeprav ne v obliki shodov, pa vsaj v obliki razgovorov. Treba je neprestano paziti na delo nasprotnikov in vsak poizkus beganja nemudoma za-treti. Poučiti je treba volilce, da noben glas, pa bodi oddan v najoddaljenejši občini, ni izgubljen, ampak je častno priznanje jugo-slovenske ideje in pride v prilog našim kandidatom na skupnem računu. Volilni odbori naj neprestano stojijo v pismeni zvezi z ljubljanskim, tajništvom JDS ali pa nosilcem naše liste dr. Žerjavom v Ljubljani za okrožje Ljubljana-Novo mesto, oziroma z mariborskim okrožnim tajništvom JDS ali pa nosilcem naše liste dr. Kukovcem v Mariboru za okrožje Celje-Maribor. HaprecSni blok ustanovljen V Ljubljani se je prošlo leto pojavil neprijeten spor med naprednjaki, ki so ga izzvali razni ljudje, ki so od prepira pričakovali koristi. Predvsem je to delala Jadranska banka, ki je danes pokazala svoje pravo lice in izdaja iz lastnih sredstev v Ljubljani dnevnik, ki je glasilo radikalske stranke. Ta prepir je prinesel 3. decembra nesrečo pri ljubljanskih občinskih volitvah, ker je zmagal klerikalno-komunistični blok. Cim pa so bile razpisane volitve v Narodno skupščino, je demokratska stranka napela vse moči, da ustvari enotno napredno ironto v vsej Sloveniji. Ponudila je sporazum svojim nasprotnikom, zatajujoč ponos in pozabivši na naj-grše žalitve. Narodnc-socijalistična stranka je skupen nastop naprednjakov odklonila, češ, da hoče poizkusiti svojo srečo sama in da se čuti sama strašno močna. Ce le ne bo tako izpadlo kakor je v tisti povesti o žabi in volu. Slabo se je obnašala tudi SKS. Njeni najboljši pristaši na deželi so se sicer izjavljali za Napredni blok in na vse načine so v tej smeri vplivali na nas, premalo pa so imeli vpliva na svoje lastno vodstvo. Ko so prišli na odločilno razpravo, so se ustrašili, da bi jih proglasili za prikrite demokrate, pa so obmolknili in odločili so zeleni generali, ki hočejo na vsak način boj. Ti so rekli, da hočejo stvoriti veleagraren blok in da zato n. pr. dr. Žerjava ne morejo sprejeti na skupno listo, ker bi se s tem pregrešili zoper svoje kmetsko razredno stališče. Rekli so, da stranka, ki ne stoji na istem stanovskem stališču kakor kmečka stranka, ne more biti v koaliciji z njimi. Mi pa smo odgovarjali, da jedro SKS tvorijo možje, ki so bili še pred kratkim organizirani demokrati, dalje, da je boj proti klerikalizmu glavna stvar, in rekli smo, če je mogoče, da je šel ljubljanski škof volit komunista, fco tudi lahko g. Pucelj oddal svojo kroglico za dr. Žerjava. JDS je zahtevala na Kranjskem na deželi samo en mandat, vse drugo z nosilcem liste na čelu je hotela prepustiti SKS. To pa zategadelj, da se pod skupno zastavo mobilizirajo vse sile in se tudi pri teh volitvah potisne nazaj klerikalizem. SKS je na oduren način odklonila sporazum. Kako malo je iskrenosti v tem početju vodstva SKS, dokazuje dejstvo, da je bila v Mariboru vložena lista te stranke, na kateri se nahaja kot kandidat SKS Madžar, vele-industrijalec krščansko-socijalnega mišljenja Geza Hartner. Ta gospod, kajne, je bližji programu gg. Drofenika in Puclja in ima več srca za slovenskega kmeta nego dr. Žerjav?! Že dolgo nismo doživeli pri Itaki stranki tako grde napake, napake, ki se da razlagati samo iz tiste človeške slabosti, da domišljavi voditelji skušajo izpodriniti sposobnejše, zato da bi njihova lučka izgledala svetlejša. Zato pa se je v Ljubljani v poslednjem trenutku posrečilo ustanoviti Napredni blok. Vsakega naprednomislečega človeka je pri občinskih volitvah pogrelo, da so radi razkola med naprednjaki spričo posebnemu značaju volilnega reda odnesli uspeh klerikalci-komu-nisti. Zato je prevladalo mišljenje, da se mora za skupščinske volitve doseči kompromis za vsako ceno. JDS je v tem oziru šla do skrajnosti, češ da ji ni za kak strankarski uspeh, ampak da bi rada videla zmagati naprednega kandidata, ki bo obenem nudil jamstvo za čimprejšnjo rešitev službene pragmatike našega trpečega uradništva, poduradništva, slug in železničarjev. Tako je prišlo do sporazuma, ki je bil podpisan v ponedeljek popoldne. Po tem sporazumu je kandidat Naprednega bloka v Ljubljani dosedanji demokratski poslanec profesor Jožef Reisner, njegov namestnik pa odvetnik dr. Vladimir Ravnihar, kateremu v korist se bo Reisner umaknil, čim bo sprejeta službena pragmatika. Ta dogodek bo gotovo krepko odmeval v srcih vseh naprednomislečih ljudi na deželi. Že se nam poroča, da se v posameznih občinah ustvarjajo krajevni napredni bloki, ki temeljijo na medsebojni obveznosti, da naprednjaki nikdar več ločeno ne pojdejiJ v nobene volitve, ne občinske, ne okrajne, ne oblastne in da se bodo pri določanju kandidatur ozirali na moči posameznih stanov. Za 18. marec za volitve v narodno skupščino pa v teh naprednih blokih prevladuje mišljenje, da je treba oddati glasove kandidatski listi JDS, in to 1.) predvsem radi tega, ker je ona edina pokazala voljo, da se za vsako ceno ustvari Napredni blok. Ona je iznesla idejo Naprednega bloka in jo je radi tega treba hvaležno uvaževati. 2.) Za NSS se ne sme oddati noben glas, ker je vsak tak glas izgubljen. Že doslej so bile moči, ki so podpirale to stranko, vržene v vodo, in je škoda vsakega glasu, ki na ta način neposredno podpira klerikalizem. Marsikdo se je te stranke oklenil v čisto drugačnih upih, ona pa si je nesmrtno opekla prste ob znani Peskovi aferi, ki ga je hotela kovati med svetnike, potem pa se je po vrsti objemala z vsemi strankami, dokler ni obsedela med tremi stoli. JDS je ravno tako narodna in socialistična kakor NSS, samo s to razliko, da so tam le besede, pri nas pa dejanja. 3.) Za SKS. se glasovi ne morejo oddati, ker je ona glavni krivec, da ni prišlo do velikega naprednega bloka, dalje, ker se je izrekla za veleagrarni blok, ki pomeni milijonsko izgubo za Siovence in tudi slovenskega kmeta, ker razdira slogo med stanovi, dalje pa tudi, ker je radi dveletne nedelavnosti spravila napredno misel na deželi na rob propada. SKS je bila v cvetju, dokler so zanjo delali in se žrtvovali demokrati in dokler je delaia z njimi roko v roki. Cim pa je nehvaležno dete začelo rovati proti materi in jo je nazadnje hotelo še ubiti, je razvidno, da je ta stranka izgubila pravo pot. Dovršila je svoj čas in pojde neizbežno po isti poti kakor NSS. Kdor hoče, da pride čim prej do popolne združitve naprednih elementov na deželi, se mora zato odločiti, da voli JDS. 4.) Za radikalce se ne ogreva noben pošten človek. Zanje bodo glasovali samo Nemci in nemčurji. O Slovencih, ki se zavzemajo za to koruptno družbo, bodite prepričani, da so ali plačani ali pa pričakujejo plačila v denarju ali službi. Z njimi je treba obračunati na kratko, t. j. postaviti jih je treba pred prag. Vsi podeželski napredni bloki bodo združili svoje moči, da čim več glasov rešijo proti kle-rikalizmu in komunizmu. Tu je naš pravi delokrog in to je naše pravo narodno delo. Male kandsdatske liste Zk OKROŽJE LJUBLJANA-NOVO MESTO (Kranjsko). Nosflec liste: dr. Gregor Žerjav, minister n. r. v Ljubljani Okrajni kandidati: Ljubljanska okolica: kandidat Jos. T u r k, prevoznik in posestnik v Ljubljani; namestnik Franc Šušteršič, posestnik in gostilničar y Št. Vidu uad Ljubljano. Črnomelj: kandidat Kare! Miiller, trgovec in posestnik v Črnomlju; namesnik Jožef R e i s n e r, profesor in narodni poslanec v Ljubljani. Kamnik: kandidat Andrej S! o k a r, posestnik in trgovec z lesotn v Domžalah; namestnik Franc H o m a r, zidarski mojster v Kamniku. Kočevje: kandidat dr. Anton S c li i f f r e r, zdravnik v Ribnici; namestnik Jožef O b e r -star, posestnik v Sodražici. Kranj: kandidat Josip A m b r o ž i č, obrtnik, Ljubno pri Podnartu; namestnik Franc Holzhacker, zobotehnik v Kranju. Krško: kandidat Ivan P o 1 o v i č, dimnikarski mojster v Kostanjevici 49; namestnik Vinko M e r g o 1 e, posestnik na Štritu, občina Bučka. Litija: kandidat Franc Cencelj, posestnik in župan v Aršišah; namestnik Ognjeslav F i n c i n g e r, kovač v Šmartnem pri Litiji. Logatec: kandidat Franc H o m o v c, posestnik in gostilničar v Cerknici; namestnik Franc Primožič, mizar in posestnik v Novi vasi, občina Žid. Novo mesto: kandidat Karel M ii 11 e r, trgovec in posestnik v Črnomlju; namestnik Jožef R e i s n e r, profesor v Ljubljani. Radovljica: kandidat Josip A m b r o ž i č, obrtnik v Ljubnem pri Podnartu; namestnik Franc Holzhacker, zobotelinik v Kranju. ZA OKROŽJE MARIBOR-CELJE (Štajersko s Prekmurjem). Nosilec liste: dr. Vekoslav Kukovec, odvetnik v Mariboru. Okrajni kandidati: Brežice: kandidat dr. Fran R o š, odvetnik in župan v Laškem; namestnik Josip H o I y, obrtnik v Brežicah. Cele: kandidat Ivan Rebek, obrtnik In posestnik v Celju; namestnik Fran Mravlja k, profesor v Celju. Dolnja Lendava: kandidat Štefan K 0 h a r, posestnik v Markišovcih; namestnik Peter Kovač, posestnik in trgovec v Dol. Lendavi. Konjice: kandidat Fran P e t e 1 i n š e k, posestnik in kolar v Oplotnici; namestnik Fran S e r u č a r, posestnik in kovač v He-benštreiUi pri Konjicah. Laško: kandidat dr. Fran Ro§, odvetnik in župan v Laškem; namestnik Josip HoIy, obrtnik v Brežicah. Ljutomer-Goraja Radgona: kandidat Fran Cvetko, nadučitelj v Vuči vasi; namestnik Janko Horvat, slikarski mojster v Ljutomeru. Maribor, levi breg: kandidat Ivan Rebek, obrtnik in posestnik v Celju; namestnik Fran M r a v 1 j a k, profesor v Celju. Maribor, desni breg - Slovenska Bistrica: kandidat Fran G u m z e j, ključavničarski mojster in podžupan v Slovenski Bistrici; namestnik Peter M r a v 1 j a k, obrtnik in posestnik v Vuhredu. Mozirje: kandidat Fran Kocbek, nadučitelj v Gornjem Gradu; namestnik Ivan L i p o 1 d, obrtnik v Mozirju. Murska Sobota: kandidat Štefan K ii h a r, posestnik v Markišovcih; namestnik Peter Kovač, posestnik in trgovec v Dolnji Lendavi. Ormož: kandidat Lovro Petovar, posestnik v Ivanjkovcih; namestnik Janko D e b e 1 j a k, posestnik Med ribniki. Prevalje: kandidat Fran Kocbek, nadučitelj v Gornjem Gradu; namestnik lvau L i p o 1 d, obrtnik v Mozirju. Ptuj: kandidat Lovro Petovar, posestnik v Ivanjkovcih; namestnik Janko Debel j a k, posestnik Med ribniki. Slovenjgradec: kandidat Fran G u m z e j, ključavničarski mojster v Slovenski Bistrici; namestnik Peter M r a v I j a k, obrtnik in posestnik v Vuhredu. Šmarje-Rogatec-Kozje: kandidat Franc Pukla ve c, vinarski ravnatelj v Mariboru; namestnik Anton M a 1 g a j, viničar v Zibiki MESTO LJUBLJANA. Kandidat Josip Reisner, profesor v Ljubljani; namestnik dr. Vladimir Ravnikar, odvetnik v Ljubljani. Poliiicni pregSecO Čim bolj se bližajo volitve — in od njih nas ne loči več niti en mesec — tem bolj se razvija tudi volilna borba. Ta borba se vrši v glavnem med demokratsko in radikalno stranko in iz nje se vidi jasno že danes, da bo v novi narodni skupščini demokratska stranka najmočnejša, ker bo dobila brezdvomno več poslancev kot njena glavna nasprotnica. Radikalce slabi posebno velika razdvojenost v njihovih lastnih vrstah, demokrate pa jači ravno njihova sloga in enotnost v celem volilnem nastopanju. Radikaici imajo skoraj v vseh volilnih okrožjih po več svojih kandidatskih list, ker se ne morejo med sabo razumeti, demokrati se pa samo v dveh okrožjih (užiškem m pirotskem) niso mogli sporazumeti in so sestavili po dvoje kandidatskih list. Ampak vrhovno vodstvo stranke je poseglo vmes z vso odločnostjo in proglasilo, da je lista demokratske stranke samo ona, ki jo je strankino vodstvo odobrilo in demokratski volilci imajo glasovati samo za to listo. Ker vlada v demokratski stranki vzorna disciplina, se bo tako tudi zgodilo. Na Slovenskem vlada popolna razdvojenost in kmalu bo menda vsaka vas imela svojo posebno stranko. V ljubljanskem volilnem okrožju bo menda kakih deset kandidatnih list, in sicer: demokratska, klerikalna, šusterši-čeva, samostojno-kmetska, radikalna, dve republikanski, dve socijalistični — in kdo ve, kake liste še! Razsoden človek bo vedel, kaj mu je v tej zmešnjavi storiti: glasovati za demokratske kandidate, da pride v Beograd čim več demokratskih poslancev, ki se tam združijo s hrvatskimi in srbskimi demokratskimi poslanci. Samo in edino na ta način bodo naši volilci glasovali za svojo lastno korist, ker koristi našega kmeta in obrtnika bodo najbolj zastopane po demokratski siranki, ki zastopa široke ljudske sloje vsa Jugoslavije. Naša država dolgo ni prišla do končno veljavne meje z Albanijo, ker je mednarodna komisija, ki je imela izvršiti natančno razmejitev, delala prepočasno. Ti «strokovnjaki» so za čas, dokler se ne določi končnoveljavna meja, ustvarili med našo državo in Albanijo nekak par kilometrov širok »nevtralni pas», na katerem se niso smeli nahajati niti naši, niti albanski vojaki in orožniki. Zato je postal ta nevtralni p2S nekako zatočišče raznih razbojnikov, ki so napadali in ropali naše ter albanske vasi, ko so pa prišli v stik z našim ali albanskim vojaštvom ali orožništvom, so jo lepa popihali v varno zavetje (za razbojnike) — v nevtralni pas. Tega je imela kmalu dovolj naša in albanska vlada in zato sta se obe obrnili skupno na veleposlaniško konferenco v Parizu in zahtevali, da se nevtralni pas odstrani, kar se je že zgodilo in razbojniki ne bodo več imeli mirnega in varnega zavetišča, ker ne bo prostora, kamor ne bi smelo priti vojaštvo in orožništvo. Sploh postaja razmerje med našo državo in Albanijo vedno bolj prijateljsko, na veliko jezo Italijanov, ki bi radi izigravali Albanijo proti nam. No, pa v Albaniji so tudi spoznali Italijane z resnične strani in so prišli do prepričanja, da imajo več koristi od prijateljstva z nami kot z Italijani. Ker se Turčija ni mogla sporazumeti z velikimi silami zaradi svojih novih mej in drugih vprašanj, se je splošno misiilo, da pride do nove vojne. Sedaj se pa že vidi, da Tnrčiji ni do nove vojne in se je začela približevati državam male antante, v prvi vrsti Jugoslaviji in Rumuniji, kateri dve državi bosta nastopili najbrž kot posredovalki med Turčijo in velikimi silami. Pričakovati je, da se bo posredovanje posrečilo in da se odstrani vsaka nevarnost novih vojnih zapletljajev na bližnjem vzhodu. Razne vesti se zopet razširjajo o nekdanji habsburški dinastiji, tako med drugim, da se nahaja bivša cesarica Žita v denarni zadregi in zato jo je obiskal te dni v San Sebastijanu na španskem madžarski grof Apponyi, da se po naročilu madžarske vlade informira o njenih razmerah. Grof Apponyi se poda iz San Sebastijana v Pariz, kjer bo veleposla-niški konferenci priporočal določitev vzdrže-valnine za bivšo cesarico in njeno družino, h kateri naj bi prispevale vse nasledstvene države. Položaj, ki je nastal zaradi zasedenja nemškega Porurja po francoskih četah, kaže vedno večjo napetost med Francijo in Nemčijo in konflikti na zasedenem ozemlju se množijo, ker se Nemci ne pokoravajo odredbam francoskih oblasti in večkrat napadejo kakega posameznega francoskega oficirja, vojaka ali orožnika. Seveda, Francozi poiem ostro kaznujejo cele kraje, ako ne dobijo krivca v pest. I< dobremu vse to ne more voditi in zato je zasedba Porurja danes največja skrb Evrope. SPOMLADNO GNOJENJE PŠENICI. Pridelek zimske pšenice lahko povzdignemo z gnojenjem v zgodnji spomladi. Po deželah, kjer je poljedelstvo bolj razvito kakor pri nas, pomagajo pšenici z umehrm gnojenjem. Po pšenici trosijo umetna gnojila, siično kakor jih trosimo pri nas po travnikih. V ta namen porabljajo d uši ona ia in fos?atna gnojila, vsaka zase ali pa tudi skupaj. Du-šičnata gnojila pospešujejo rast in vplivajo siično kakor gnojnica, fosfatna gnojila pomagajo pa k bolj uspešnemu razvoju zrnja. Po nekaterih krajih pomagajo zimski pšenici tudi z gnojnico, ki jo vozijo v prvi pomladi na njive, da jo zalivajo ob mokrem vremenu. Tako n. pr delajo gospodarji v okolici Goric?. delajo pa tudi drugod. Pri nas je treba gnojnice predvsem za •ir vniks, ki nujno kličejo po tem gnojilu. Za zirssko pšenico pa pridejo v poštev umetna gnojila, m sicer zlasti apaetrt dtsšik in saper-fc-fat. Aprcni dušik je treba trosili v prvi spomladi. Priporoča se na njivah, ki imajo premalo gnojilne moči, bodisi da je bila njiva prejšnje leto slf.bo gnojena ali na, da se je zemlja z dvojnim pridelkom prošlega leta ali pa z bogatim zadnjim pridelkom preveč izinolzla in da potrebuje sedaj nujne pomoči z dušična:im gnojilom. Za en mernik posetve vzamemo 15 kg apnenega dušika. če pa hočemo vplivati v prvi vrsti na pri-dehk zrnja in je dušika dcsti v zemlji, potem moramo pomagati s soperfosfatosi, ker je fosforova kislina zelo merodajna za tvorbo zrnja. Superfcsfat kostne moke je v tem slučaju posebno učinkovit. Za en mernik posetve vzamemo po 20 kg tega gnojila. Ako pa sodimo, da manjka v zemlji oboje;,;?., namreč dušika in fosforove kisline, poiem je najbolje, da gnojimo z apnenim du-oni in superfesfaiom. Če imamo v eno in drugo gnojenje pre-jr:v!o zaupanja in se bojimo večjih stroškov za tako gnojenje, napravimo pa vsaj majhen poizkus s temi gnojili na prostoru enega ali več arov, da se prepričamo o uspešnosti in dobičkanosnosti takega gnojenja. POMAGAJMO MAFOVITEMU TRAVNIKU! Mah, ki raste po travnikih, je zmeraj priča ali mokre lege ali pa pomanjkanja potrebne rodovitosti ali pa obojega skupaj. Največkrat razodeva mah oboje. Če hodiš v zgodnji pomladi po takih travnikih, se ti pod nogami udirajo in češče pride moča na dan. Mah je najbolj nadležen plevel naših travnikov. Kjer je travnik pokrit z mahom, je košnja zmeraj slaba. Mah izpodriva dobre trave. Zato je po takih mestih ruša bolj redka, krma pa slaba. Če trpijo mahoviti travniki zaradi moče, potem ni druge pomoči, kakor da take lege osnšujemo. Preobilna moča mora izginiti. Druge pomoči ni. Dokler tega ne dossžemo, je vs?ka druga pomoč zastonj. V takem slučaju je vse gnojenje z umetnimi gnojili polovičarsko ali pa sploh brezuspešno. V zemlji, ki jo voda stalno napaja, tudi apnena gnojila ne učinkujejo. Tukaj je edina pomoč osuševanje z jarki, ki so lahko odprti ali pa pokrili. Najbolje je, da take lege z združenimi močmi osušujemo. Drugače je pa na travnikih, ki so mahoviti zaradi tega, ker jih zanemarjamo, ker jih nič ne gnojimo in re obdelujemo. Na takih travnikih se pa iznebimo mahu z dobrim ob-delovanje-n in gnojenjem. Take travnike je treba najprej s travniško brano ostro prevleči, da se mah kolikor mogoče izruje, in potem jih je treba še dobro gnojiti, da pridejo dobre trave in de'.elje zopet do moči. Če travnik strada, potem je naravr.o, da ne more drugega rediti kakor mah in plevel. Z dobrim gnojenjem in branenjem se ta položaj hitro izpremeni. Kmalu se pokažejo žlahtne trave in druga dobra zelišča, ki so dotlej pod vplivom mahu in pomanjkanja hirale in v rasti zastale. Mahoviti travniki naj se povsod popravljajo in izboljšajo, da bo več košnje! rfete glasnik o V Črnomlju je razstavi! lepo pohištvo, narejeno v domačem slogu, mizarski mojster Jože šimec. To je prvi pojav narodnega slo- ga pri mizarstvu v Beli Krajini. Belokranjsko obrtništvo kaže sploh veliko pojmovanja za narodni slog, ki ga bo treba čim prej in čim bolj razširiti po naši domovini. Vsekako pa je potrebno belokranjsko obrtništvo nove orientacije, kar mu bo v veliko materijalno in moralno korist. Prihodnjič prinesemo o tem kaj več. o Obrtnoindustrljska razstava v Mariboru. Slovensko obrtno društvo v Mariboru je sklenilo, da priredi v času od 27. julija do 15. avgusta III. obrtnoindustrijsko razstavo, združeno z vinskim sejmom. KMETIJSKI POUK NA DEŽELI. Oddelek ia kmetijstvo priredi v zadnjem tednu t m. nastopne poučne tečaje in predavanja: V nedeljo 25. t. m. 1.) V Trebnjem po prvi maši v Soli, o najboljših podlagah za sadno drevje, o režnji trt, okr. ekonom Kafol; ob 15. uri v občinski hiši, o živinoreji in izboljšanju hlevov, živ. inštruktor (Jregorc. 2.) V Gorjah pri Beli, ob 15. uri v Društvenem domu, o prevešanju, čeb. pot. učitelj Okorn. 3.) V Predosljib ob 15. uri v Ljudskem domu, o umni prašičjereji za gospodinje, pomočnik okr. ekonoma llladnik. 4.) V Svibnem pri Radečah ob 10. uri v šoli, o obnovi vinogradov, ob 11. uri istotam. o organizaciji mladinskih klubov, pomočnik okr. ekonoma Ambrož. 5.) V Stari cerkvi pri Kočevju ob 14 uri t šoli, praktični pouk o sadjarstvu, pomočnik okr. ekonoma Zdolšek. 6.) V Podgorju pri Kamniku ob 15. uri, gospodarski sestanek za pospeševanje sadjarstva, pomočnik okr. ekonoma Marinček. 7.) V Grahovem po i»rvi maši, o gnojenju z naravnim in umetnim gnojem, pomočnik okr. ekonoma Matjašič. 8.) V Družmirju o pridelovanju krnskih rastlin in o živinoreji, okr. ekonom Wernig. 9.) V Prihovi pr1 Konjicah v šoli ob 9. uri, predavanje o gnojenju; po predavanju praktični pouk o snaženju sadnega drevja in o reinji trt, pomočnik okr. ekonoma Štamberger. 10.) Pri Sv. Petni na Medvedjem Selu ob 9. uri pri g. Verku, o živinoreji, izboljšanju hlevov in gnojišč, živ, inštruktor Zu|ianc. k smeh !n firstefi ess 1 R.siivm: Fes z dolgim repom. Prvi lovec (ki ima jisršavega psa z dolgim repom, pa si vendar domišlja, da poseduje lepo žival): »Malo dolg rep ima moj ku-žek, drugače pa je lepa livalca, kajne ?» Drugi lovec: »Res, res, odrežite mu rep in ea obdržite, a psa vrtite proč!« V dobi draginje, Ožbovt: «Prižgi mi vžigalico, groš mi je padci na tla.s Gašper: »Škoda vžigalice za groš. Ti rajši (dam drugega.» leva Mežika . XII. Bilo je teden dni pozneje. Preteči oblaki so se podili nad Tičjim vrhom. Pripravljalo se je k hudi uri. Daleč z doma se ni upal nihče, bati se mU je bilo, da ga sedaj pa sedaj vjame nevihta. Nežika je klečala v svoji čumnati . . . Požegovi so bili vsak na svojem delu in se niso brigali za njo, ki je klečala že cele ure, da so jo bolela kolena, in upirala motne poglede v mašno knjigo, ki je ležala odprta pred njo . . . Sedaj je v glasni molitvi dvignila roke proti rebu in knjiga se je zaprla sama od sebe. Začelo se je temniti pred njenimi očmi . . . Naenkrat se je stresla 1 po vsem životu, kot se strese šiba ' na vodi, ko potegne nenadoma ve- ter. Zdrznila se je in zamahnila boječe z rokama, kot bi se bala, da sedaj pa sedaj pade v prepad. Zdajci se je zabliskalo zunaj in Nežika se je silno prestrašila. Treščilo je in votlo zagrmelo. Nežika je skočila pokonci: «Bog se krega, molimo! V imenu Boga očeta in Sina in sv. Duha...» Prekrižala se je, pokleknila zopet in molila na glas. Zunaj se je vsul dež in glasno je pokalo pod kapom. «Pome gredo, vzeli me bodo...!» V hiši so se zbirali Požegovi okoli mize, na kateri se je kadilo iz velike sklede. Vsi so že bili skupaj pri kosilu, le Nežika je še manjkala... «Kje je Nežika?» je vprašal Luka. «Ne vem, vse dopoldne je nisem videla. Mogoče je zgoraj v čumnati. Stopi no in jo pokliči, naj gre juži-nat!» je odgovorila mati. Luka je odšel in res je našel svojo ženo v njeni sobici. Začudil se je, ko io je videl klečati v kotu in moliti . . . «No, ali ne pojdeš južinat? Vsi te že čakajo!» «Pusti me, molim! Sedaj ne grem nikamor! Le južinaj'e sami!* Luka se je vrnil; ni ji hotel dvakrat reči, naj gre. Mislil si je: Ko bo lačna, bo že prišla. Nežika pa se je bolestno nasmehnila, ko je odšel mož in rekla sama pri sebi: «Ali si me mislil? Kako prijazno govori, ako bi šla z njim, bi me pa zopet pretepel. Nič več me ne boš tepel, nič več! Ako boš ti pogubljen, ali misliš, da moram biti pogubljena tudi jaz? Ah, jaz hočem moliti zanj, da ne bo pogubljen . . In začela je zopet moliti. Molila je vedno glasneje. Domačim se je nazadnje vendar čudno zdelo, ko tudi popoldne ni hotela priti iz čum-nate . . . Kaj naj to pomeni? Saj mora biti vendar lačna! Luka je stopil še enkrat proti njerti sob;: p*ed 11.) Prt Sv. Benedikta v Soli ob 8. uri, o izboljšanju kmetijstva, okr. ekonom Štrekelj. 12) V Dokležovju v Prekmurju v občinskem uradu ob y214. uri, o izboljšanju hlevov in o živinoreji, okr. ekonom Vojsk. 13.) V Kraščab v Prekmurju ob 14. uri. o izboljšanju travnikov, o izbiri dobrih plemenjakov, pomočnik okr. ekonoma Pavlica* = Vrednost našega denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 20. t. in.: i dolar za 102 do 103 dinarje, 100 češkoslovaških kron za 306 do 307 dinarjev, 100 lir za 491 do 495 dinarjev, 100 avstrijskih kron za okoli 14 par, 100 madžarskih kron za 3 dinarje 65 par do 3 dinarje 75 par. — V Curihu je veljalo 100 dinarjev 5 frankov 5 santimov. = Cene živini. Sobotni zagrebški teden jo bil zopet zelo slab. Dogon in dovoz je bil neznaten. Konj in goveje živine na sejmu sploh ni bilo. Cene za kilogram žive teže so bile nastopne: sremske pitane svinje 26 do 2fiVs dinarja, mesnatih svinj ni bilo. Teleta 13V4 do 14% dinarja. = Cene krmi. Na zadnjem zagrebškem sejmu se je ponujalo: seno po 175 do 212% dinarja in detelja po 225 dinarjev. Slame ni bilo. = Cene žitu. V Vojvodini so bile dne 19. t. sledeče cene žitu za 100 kg (v dinarjih): pšenica 440 do 450, ječmen 312V3, oves 287,50, koruza, nova 220 do 230, fižol, beli 395; moka «00» 655, «0» 645, «2» 620, «6» 225. «8» 445. = Naša žetev v letu 1922. V letu 1922. se je pridelalo v naši državi: pšenice 11,569.740 centov, koruze 22,510.000 centov, rži 1,133.298 centov, ječmena 2,331.154 in ovsa 2,470.558 centov. = Novčanice po 1000 dinarjev pridejo Iz prometa. Zagrebško časopisje poroča, da bodo vzeli koncem meseca marca ali začetkom aprila novčanice po 1000 dinarjev iz prometa. Nove novčanice se že tiskajo. = Izvoz koruze v Albanijo. Naša vlada je z ozirom na potrebe Albanije dovolila prost izvoz koruze iz naše države v Albanijo. Dopisi POLJANSKA DOLINA. V naši dolini volilno gibanje še ni posebno oživelo, vendar kažejo znaki, da bomo kmalu sredi volilnega boja. Posebno klerikalci bodo dobro uporabili za nje tako ugodni postni čas, Čas kosanja in pokore-' za agitacijo v obliki raznih izpraševanj in velikonočne spovedi, imeli smo doslej, ko Vam pišem, le en javen shod SKS, na katerem je bivši minister g. Pucelj z okrajnim kandidatom g. Ažmanom razvil program svoje stranke, pravzaprav podal sliko s«ianjega |osebno slovenskih, a najdalje se je ba-vil z radikalci, ki silijo sedaj tudi med Slovencu. Dotaknil se je tudi drugih strank in seveda tudi naše demokratske. Shod so obiskali tudi številni pristaši drugih strank. Tudi klerikalcev j« bilo precej. Tratareki župan Uršič je sicer skušal nekaj nasprotovati, a je bil dobro zavrnjen z odobravanjem |>ristašev vseh naprednih strank. Pri nas ljudje le tega ne j>ojraujejo, zakaj so g. Pucelj in ostali voditelji SKS odbili |iredlog za napredni blok. To zamerijo gosp. Puclju mnogi lastni pristaši. Napredni blok bi vršil proti črnemu klerikalizmu mnogo izdatnejši boj. — Naši klerikalci že agitirajo še po predvojnem receptu in kričijo: «Vera je v nevarnosti, za vero se grel* Seveda tega noben pameten človek ne verjame, vendar se ie vedno dobi pri nas vse polno kalinov, ki se vjamejo le na ta lim. Klerikalci vpijejo na ves glas: «18. marca se vi diino!» Da, 18. marec bo |>okazal, da so kleri kalci izgubili na zaupanju, ker niso v narodni skupščini ničesar delali. Vse laži in opravljanja »Domoljuba« ne bodo zalegla pri pametnih ljudeh ničesar. Da je tako, bi vedeli povedati v dolini gospodje duhovniki, ki zbirajo in |x>birajo denar in drugo za razne cerkvene naprave. Ne gre več gladko. Tudi zvesti klerikalni ali katoliški možje se upirajo in morajo go«|»odje duhovniki že od teh j*jgoltniti marsikako neprijetno, a resniftno. Ne gre več kot j® Slo pred leti In če pada moč in ugled teb gos|»dov, so sami krivi, ker ne ujjoštevajo napredka časa, da bi [Ki njem uravnali svoje delo in zahteve ter ne bili vsiljivi s Uan. kar nima s cerkvijo in vero nobenega stika. Nihče jih ne presranja in ne moti |ri izvrševanju njihove «lužlie. Zadnji «Domoljub« ima daljši dopis s Trate, v katerem hoče zvaliti vse nekdanje nadostatke in nerodnosti, ki so se zgodile |ired leti, na hrbet Sokola, ki ga še sploh ni bilo. Pa kaj bi se o tem pregovarjali. Res je, da klerikalna in orlovska iz-obrazba gre le za maščevanjem. Orlovsko nasilje bi bilo mnogo večje, če bi bilo le mogoče, a časi to taki, da to ne gre in ne bo nikdar šlo. — Veliko se danes jai na.« ugiba tudi o valuti. Kdo je pred vojno vodel med preprostim •»»rodom, kaj eta valuta in borza. Danes pa je skoro prvo vprašanje, ko pridejo listi: »Kako je z valuto?* Najboljši valutni barometer v dolini je avtomobil. Kadar je ta natrpano poln veselili žensk in moških, da niti prostora ni dobiti, tedaj je znak, da naša valuta ni dobra, in da lire stoje visoko, kajti večina v avtomobilu natrpanih so valutni verižniki z lirami, ki se peljejo veselih obrazov menjat v Skofjo Loko in Ljub-. Ijano lire ter se vračajo navadno še bolje po& ložem. Naša dolina je žal ravno ob meji, zato se bo, dokler bodo te meje, težko dalo tihotaj* stvo docela zatreti. KANDRSE PRI VAČAH. Naši občinski klrišel na to, da se ob-, čina ne sme tako oškodovati. Gospodarstvo na« ših mož: Pražnikarja, Bogataja, Božiča in drugih je takšno, da moramo plačevati izredno visoke ol>činske doklade, vrh tega pa še visoko trošarino na vino. Oni mogoče lahko plačujejo, mi |a žal težko. Možje in lantje, pomislite, kam bost«} vrgli kroglico 18. marca. GRM PRI NOVEM MESTU. Zadnji «Dom« ljub* udriha po kmetih, ki so zavedni svojega položaja in se nečejo podati v roke Ustih, katerim je glavni cilj. držati vajeti v rokah in ko-mandiratl Ti ubogi zaslepljeni kmet, ubogaj! Slovenski napredni kmetje, ki ste se otresli klerikalnega jerokstva, niste napredni samo po političnem |«-epričanju, temveč tudi po svojem gos[iodarskem razvoju. Naj>redni kmet se zaveda. da njegov naj»redek ne tiči v strankarski gonji, temveč v razumnem gospodarstvu; zato se o|«rime modernega poljedelstva, sadjarstva, vinogradništva. Ko je bil na Grmu razjrisan tridnevni kleparski tečaj, so se ga udeležili le na-j rod ni kmetje. In ko sem se sestal z nekim klerikalnim pristašem ter ga vprašal, zakaj se ni udeležil tečaja, mi je dejal."da nikakor nI utegnil. Nato sem mu očital, da za klerikalno agitacijo .nu ne primanjkuje časa. in odgovoril mi je: «To pa je moja dolžnost!* Nisem se hotel z njim prepirati. Ce je zaslepljen, pa naj tak ostane, dokler ne bo na lastni koži oličutil svojega nazadovanja. Slovenski napredni kmetje moramo biti samo ponosni, ako se r nas zaletava »Domoljub*, ker s tem je dokazano, da mit; vratmi je postal in poslušal: in slišal je, kako je Nežika še vedno molila, kot da je zamaknjena. Hitro se je vrnil, ne da bi vstopil. «Mati, slišite, kaj pa ji je? Pojdite no pogledat! Ali se ji meša ali kaj!» «Kaj se ji bo mešalo! Kuja se in nalašč dela tako!» Luka je odšel iz hiše po svojem delu, starka pa je ostala doma in se ni brigala za Nežiko. Zunaj je še vedno deževalo. Ura je minula za uro, a Nežike še vedno ni bilo na izpregled. Starko je začelo skrbeti: kaj, ko bi se ji res kaj pripetilo! In proti večeru je stopila v Nežikino sobo. «Kaj pa misliš, da ne prideš jest? Toliko časa sem te čakala, pa te le ni bilo!» «Ne morem, mati. Tako sem sita -— pa tudi moliti moram, če ne, bo vsa biša pogubljena. Le jejfe sami, jaz ne smem jesti, sicer bom še jaz pogubljena, kakor bo pogubljen moj otrok, ki je šel nekrščen na oni svet!» Starka se je prestrašila ... in prvič se ji je začela oglašati vest v njenih prsih. Začela je spoznavati, da z Nežiko ni ravnala prav in da bo največ kriva, ako se ji res kaj pripeti. Kako naj sedaj vse to popravi, kar je zakrivila tekom dolgih let? Vse hudobije, ki jih je zagrešila proti Nežiki, so ji po vrsti stopile pred oči: kako je hujskala — sina zoper njo, kako jo je obrekovala in mučila. In danes ji je bilo žal — silno žal, sedaj, ko je bržkone že prepozno. Šele sedaj se ji je vzbudila vest, ko je žrtev bržčas že padla. Sedaj bi rada popravila, ko ne more več! — Pustila je za trenutek Nežiko samo in hitro stopila v kuhinjo, da ji napravi malo kave. Kmalu se je zopet vrnila s skledico v roki. «Na, Nežika, skuhala sem ti malo kave! Na, hitro pij — in tu imaš malo belega kruha!» »Aha, ste gotovo prilili strupa! {znebite se me na ta način in me spravite pod zemljo. Ne maram kave, ne maram kruha! Pustite me pri miru in ne motite me sedaj.» •Nežika, prosim te, pij vsaj malo! Kaj vendar misliš! Nisem primešala strupa, ne, skuhala sem ti malo kave, ker vidim, da si bolna!* «Kaj, jaz bolna? Zdrava sem kot riba v vodi!* «Na, le pij! Kako je dobra!* Pomešala je z žlico «n pokusila. In Nežika je vzela skledico in pila — ali pila je prav malo . . . •Sedaj pa pojdi vendar iz svoje čumnate, saj si se že namolila . . .* «Ven ne grem. Zunaj grmi, zunaj se Bog krega! Iz svoje sobice ne grem nikamor; mati, Ie pojdite, jpz moram zopet moliti...» Znamenje. Svltloslavu Prati sol je izgubila 51etna hčer-i kiča Mirica. Ves ob-, upan se je podal na* policijo, katero je milo i prosil, naj mu jo pomaga najti. Policaj: «Bomo že naredili, samo povedati morate, po čem jo bomo najlažje spoznali*; Svitloslav: «Po tem,, da zelo rada jč hruške.* Policaj: «To pa n! kakšno posebno zna-' me nje. Hruške jedo vsL otroci radi* Svitloslav (v solzah): Ah, pa nobeden tako rad kakor moia Mirica.* ¥ je naša naprednost trn v peti, medtem ko si on vzgaja same nazadnjake! — Povedati moram še par besed o šentjernejskih kimovcih, ki so res pridni v udrihan ju po zavednih in naprednih kmetih. Gospodje v župnišču in okrog njega sklepajo zmešane politične račune, a vse brez oštirja. Bliža se nsodepolnl dan, ki bo čez vaše «rajtnge» iztegnil križ. Povedati pa moramo, da bi nas bolj zanimali vaši občinski računi! Radi bi vedeli, koliko se ob sem ti jih nabere «štantjiine», koliko računate od živinskega potnega lista, koliko za (»renos lastninske pravice Itd.'? Zakaj se ne naredi nobena tabela? Najvljudneje vas prosim, da to vestno prečitate in ee pripravite na odgovor. Po volitvah se namreč natančneje pomenimo, ker mi demokrati ne trpimo nobenega mišmašenja! — Demokrat. STIČNA. Dne 11. t. m. sta nas obiskala gg. Pucelj in Majcen ter priredila samostojni volilni shod v Rojcetovi gostilni. G. Pucelj se je spravil nad industrijo. Ker pa je le-te v Jugoslaviji še bore malo, bi bilo veliko bolje, da bi nam bil g. Pucelj raje podal pregled naših skromnih industrijskih obratov. Nadalje nam je povedal, da je v srbski radikalni stranki skoro večina srbrkih kmetov. To je prav povedal, ampak tudi mi smo točno razumeli, kajti dandanes že vemo, da beseda «kreet» označuje v Srbiji mogočnega podeželskega magnata, ki pohaja od kavarne do kavarne, posedava ob črni kavi, puši in se razgovarja, ne dela pa nič, ker živi od žuljev — seljakov. Ravno tako je pri ras v Sloveniji. Imamo nekaj veleposestnikov, ki so na las podobni srbskim «kmetom». In kskor so srbski kmetje organizirani v kapitalistični radikalni stranki, tako nekateri slovenski kmeiski magnati odločujejo v «samo-stojni* stranki, katere voditelji vodijo tako politiko, da je koristna samo veleposestniku, zato pa naravnost škoduje nižjim slojem, ki morajo za drag denar kupovati moko in mast. In pri nas v Sloveniji, kjer le malo pridelamo, je od take politike prizadet vsak manjši in srednji, pa cesto tudi boljši kmet, ki ne pridela dovolj za svojo družino; prav posebno pa še delavec in uradnik. Sam gospod Pucelj se je na shodu izrazil, da je pravi «samosiojni» kmet le tisti, ki ima 70 hektarjev njiv, travnikov, povrh še obsežen gozd in kako vinsko gorico. Zal nas" g. Pucelj ni vprašal, koliko izmed nas udeležencev shoda poseduje tako površino. Prerokoval nam je tudi g. Pucelj, da bo čez dvajset let le še troje strank: meščanska, delavska in samostojna kmetijska. Seveda, če bi šlo po njegovih načrtih, bi se tako že zgodilo. Toda, kaka bi bila posledica? Vsi ■trije stanovi bi si napovedali neizprosen boj in tekom enega leta bi se znašli v popolni zmedi, če ne v krvavem metežu. Ali niso vsi stanovi vredni enake časti, ali niso odvisni drug od drugega? Slovenski posestnik, obrtnik, delavec, uradnik izpolnjujejo svojo nalogo ter si z vzajemnostjo vzdržujejo obstanek. — Ko se je končno g. Pucelj začel bahati, kaj so samostojni vse napravili za svojo stranko, ga je neki somišljenik spravil v nemilo zadrego z opazko: «Le tako naprej! Kupcujte s konji in prašiči, dajajte zemljo v najem, pušite fajfce veselo naprej in točite sladko vince, pa si boste pridobili še več zaslug. Drugo vprašanje pa je, ie vas bo kdo za take zasiuge volil še na-■dalje. Mi smo namreč preponižni, da bi se štulili med vas, zato se raje pridružimo oni stranki, ki zdržuje tri brate in spoštuje vsak stan. Slovenski napredni posestniki, obrtniLi in delavci bomo na dan osemnajste- ga marca oddali svojo kroglico Jugoslovanski demokratski stranki in njenemu zaslužnemu prvoboritelju dr. Žerjavu!* CERKLJE PRI KRŠKEM. V našem kraju ne prodajamo dolgega časa, ker nas zabava klerikalni «Lažiljub». Zadnjič se je zopet enkrat razkuril in začel ponujati stari Zič-karjev brod, napisal slavospev novemu mostu in oznanil, da se v kratkem ustanovi klerikalna požarna bramba v Krški vasi. Baje imajo že 35.000 k^on zbranih in to naj bi zadostovalo za belo-črno uniformo, za dom in celo za brizgalno z «motormašino»! O, dragi krščanski ognjegasci, le zbirajte še naprej za svoj motor, ker zaenkrat imate premalo še za bezgovo brizgalno. Cerkljansko požarno brambo pa pustite pri miru, sicer vam bo treba hladiti razgrete glave. Župnik Jaka in kaplan Tiček imata tudi kaj posebne navade. Župnik zahaja ogledovat na zaupne stranke naprednjakov, kaplan pa s prižnice oznanja, da naprednjak S. ne bo dobil gostilne. V šoli pesti otroke in mora zato odgovarjati pred sodnijo, kjer mu prisodijo po 800 kron kazni. Takih in sličnih slučajev imamo še precej na razpolago. Sicer je pa vse to izvrstna priprava za bodoče (sami jim pravijo: «bodeče») volitve. Radi pa bi vedeli, kaj je z novimi zvonovi. Povsod v okolici lahko poslušate mile, čiste glasove bronastih zvonov, pri nas pa še vedno klenka železni lonec. G. župnik Jaka je že neštetokrat pobiral «oier» in vselej se je nabral precejšen kupček. O zvonovih ,pa vseeno še ni duha ne sluha. Menda se raje briga za Kašperl-dom, kjer bodo lahko Marijine družbenke poskušale «ježo na kameli*. Na vprašanje, kje je denar, se gospod Jaka zmeraj izgovarja na cerkvena ključarja, ki ju je sam postavil. Ti trije tički imajo čisto svoje račur.e. Torej na kratko* naročite zvonove, ali pa nam z utemeljitvijo razložite, kje se suši nabrani denar! SUŠJE PRI RIBNICI. Le redkokdaj se čuje kaj iz naše občine. Ker j« presega komunistična razpasenost pri nas že vse meje, se čutim |X)klicanega oglasiti se s par vrsticami. Odkar se namreč bratijo komunisti in klerikalci, ne čujemo od strani klerikalnih voditeljev našega okraja nikakega protinastopa. S prižnic grmi pa samo proti »Domovini* in «Kmetijskemu listu«. V komunistično blato so zašli w najuglednejši posestniki, katerim se niti ne sanja, da pridejo v slučaju uresničenja komunističnega programa ob svoje imetje, temveč mislijo še nekaj parcel pridobiti in živeti na stroške drugih. Farovški agitatorji liujskajo proti državi, obetajoč nam čase kakor v deveti deželi, če dobimo avtonomijo. Ce jim bo le kdo šel na ta lim? Klerikalnega poslanca Škulja smo pa tudi že sj>oznali. Že dosti nam je obljubil, naredil pa prav nič. Zatorej proč s takimi agitacijami in hujskanjem proti naši domovini, mi Šušanci pa pokažimo in povzdignimo svoj glas s tem, da vržemo kroglico v skrinjico demokratske stranke. ČRMOšNJICE PRI KOČEVJU. Dne 11. t. m. je tukajšnje gasilno društvo priredilo plesni venček in tombolo. Cisti dobiček iznaša 12.000 kron. Društvo se tem potom zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k lei>emu uspehu. — Odbor: R. Ercker, Josip Frank, Ivan Matzele, Franc Peča ver, Franc Žabkar, Franc Juran in častni kapetan A. Pitzel. SV. KRIZ NAD JESENICAMI. To je tista gorska vas, kjer spomladi cvete toliko narcis. Ko so minulo pomlad odcvetele narcise, nas ;e zapustil bivši župnik g. Hiti z opazko, da smo tukajšnji župljani presirovi, da gojimo premalo spoštovanja in radodarnosti napram duhovnim gospodom. Od gotove strani se nam je tudi na-tnigavalo, da ne dobimo nobenega župnika več, ker za prejšnjim nismo nič žalovali in tudi nič prusili za novega. Pa sc se vendar v Ljubljani spomnili in so nam hitro [»oslali novega dušnega pastirja v osebi g. Kastelica. Ne vemo, ali zato, ker bodo zo|>et v kratkem začele cveteti dehteče narcise, ali zato. ker se prihodnji mesec vršijo volitve in v tako važnem trenotku ni varno pustiti izgubljenih ovčic na milost raznim agitatorjem, ki ljudem odkrivajo čudno vlogo klerikalne gospo le. Novemu gospodu župniku pa ne želimo nič hudega, saj gotovo pozna naš pregovor: Kakor se nam posojuje, tako vračamo. Upamo, da se bo jiotiin ravnal. GORENJI LOGATEC. Preteklo nedeljo je počastil našo vas sam g. bivši minister Pucelj in priredil volilni shod. Da bi ga ne bil! S svojim veleagrarnim programom je odbil cd sebe še tistih par ljudi, ki so sicer še nekoliko zaupali zapeljivemu imenu njegove stranke. Iz njegovih ust so šele dobili naši ljudje pravo prepričanje, kdo je prav za prav kriv današnje draginje. Lepo ime ne zadostuje g. minister, ako so pa Vaša dela taka, da naravnost škodujejo malemu kmetu, da ne govorimo o delavcu in obrtniku. Čudili smo se samo navzočim klerikalcem, ki so ugovarjali ministrovim izvajanjem, ko je vendar vsem znano, da se tudi klerikalni poslanci potegujejo za prost izvoz brez ozira na domačo potrebo. Edini, ki je bil zadovoljen s Pucljevo politiko, je bil izvozničar in mesar Korenčar iz Dolnjega Logatca; še ta jo je po shodu naglo odkuril, ko je videl, da njegov pokrovitelj ni žel nobenega odo« bravanja za njegove sicer lepe in izbrane besede. Okrajnega kandidata Medena pa že ni nihče več poslušal. Škoda za trud. Hkon-cu šamo še vprašanje: Gospoda kandidata, zakaj sta prišla delat zmedo v napredni Gorenji Logatec, zakaj ništa šla raje izpreobra-čat klerikalnih Dolenjelogatčanov? To ni lepo, pa tudi ne korajžno od dveh tako naprednih mož! POLENŠAK PRI PTUJU. Naši strumni klerikalci še vedno ne upoštevajo pravila, da naj jsonietejo pred svojim pragom. Posebno brhkim Orlicam bi priporočali treznost in zmernost, to tudi tedaj, če jih pogosti sam gospod župnik. On ne utegno podati ka,kega tozadevnega nauka, ker sam menda smatra za merilo strankarskega pripadništva, da one, ki ga lepo sprejmejo in pogostijo, drži za svoje pristaše, druge, ki niso tako odprtih rok, pa za »liberalce*. — Pred kratkim je mariborsko sodišče končalo pravdo zaradi spomenika, postavljenega pri nas v spomin padlim rojakom. G. župnik je v drugič pogorel. In stroški so baje narasli že na 20.000 kron. To jo malo hudo! Namesto pravdanja naj bi g. Poplatnik raje posvečal več brige verouku v šoli. Ker preveč uganja politiko, so celo otroci pred njim izgubili rešpekt. Kakor slišimo, sta mu poseben trn v peti tukajšnja stara dva trgovca, ker ne marata tako plesati, kakor bi on rad žvižgal. Pa se onadva ne brigata mnogo za njegovo nejevoljo. Naj dela g. Juža kakor hoče, naj opravlja reklamo, za hogar hoče, njima pač ne more škodovati, ker si znata tudi brez baha-rije ohraniti dobro ime. — V »Slovenskem klo-basarju* z dne 25. januarja 1.1. se klerikalci pritožujejo, da [>ri pošti na Polenšaku ni vse v redu, ker prihaja premalo izvodov »Slovenskega klobasarja*. Pa kako naj jih bo več, ko je naročnikov komaj osem, ostali izvodi pa so za ude »katoliškega* izobraževalnega društva. Saj razumemo, kaj naše klerikalce najbolj peče; namreč to, da ima »Domovina* v našem kraju že 42 naročnikov. In mislijo, 6e se dalo na kak način pošto dobiti v roke, potem bi 6« le tudi dalo Škodovati »Domovini«, ki jI klerikalci drugače na noben način ne morejo do živega. No, no, le počasi, nič s« ne razburjajte radi pošte, temveč raje jazito, da mi enkrat ne |>o-gledamo pri župniku in cerkvenih ključarjih, koliko je še kaj vinčka za Orle in Orlice ter kako kaže blagajna! Torej pozor, gos|>od Juža 3n čestiti polenski klerikalci! Če ne [»rej, se vidimo pri volitvah, ko bomo farani dokazali, da je Polenšak v taboru Jugoslovanske demokratske stranke! Beležk® '+ Javen shod Jugoslovanske demokratske stranke za Poljansko dolino se vrši v nedeljo dne 4. marca 1923. ob 3. uri popoldne v Sokolskem domu v Gorenji vasi nad Škoijo Loko. Somišljenike iz občin Poljane, Trata, Javorje in Oselica vabimo, da se tega shoda zanesljivo in mnogobrojno udeleže. + Klerikalci in Cirilova tiskarna v Mariboru. Napad na Cirilovo tiskarno v Mariboru, ki po novih ugotovitvah pač ni povzročil nikake »velikanske škode«, so klcrikalci izrabili za najbesnejšo politično gonjo. Posrečilo se jim je, spraviti v neki beograjski list zavito laž, da se je v Mariboru izvršil napad na — cirilico. Seveda je ta gorostasnost bila takoj popravljena, ostane pa kot dokaz, kako zlobno bedastih zavijanj so sposobni slovenski klerikalci. V ponedeljek, dne 19. februaria ob eni popoldne je v Ljubljani umrl dr. Ivan Tavčar. Z bliskovito naglico se je ta vest raznesla po Ljubljani in kmalu nato tudi širom slovenske domovine ter dalje preko njenih mej. Čeprav je bil dr. Tavčar že v visoki starosti — doživel je 72 let — in poslednje mesece stalno prikovan na bolniško posteljo, je vest o njegovi smrti vendar učinkovala nepričakovano in v slovenskih srcih vzbudila globoko spoštovanje do velikega pokojnika. Zakaj ime Tavčarjevo pozna vsak Slovenec in je tudi ie za vedno vklesano v granit slovenske zgodovine. Z dr. Ivanom Tavčarjem leže v grob eden najslavnejših sinov, kar jih je rodila slovenska mati in odnihala v borni kmetiški zibelki. Mogočna pojava njegova je tekom zadnjega polstoletja bila vezana z vsemi panogami slovenskega javnega in kulturnega življenja. Kot politik je bil dr. Tavčar oče slovenskega naprednjaštva. Ustanovil je nekdanjo narodnonapredno stranko. Dr. Tavčar si jc kot državni poslanec ter dolgoletni ljubljanski župan pridobil ogromno zaslug za slovensko domovino. Kot pisatelju bo dr. Tavčarju v slovenski slovstveni zgodovini vedno odmerjeno posebno poglavje, kajti ustvaril je leposlovna dela, ,v katerih bo sam živel večno. Povesti »Otok In struga«, «Ivan Sonce« in obilica drugih spisov bo vedno tvorila najnžitnejše čtivo slovenskega ljudstva. Poslednja leta, ko se je poslovil od političnega življenja, je na svojem gradiču na Visokem pri Poljanah zopet segel po peresu in zapustil dvoje mojstrskih del: •Jesensko cvetje« in »Visoška kronika«. Osebno je bil dr. Tavčar močna, grčava korenina. Njegova krepka zunanjost je po- vsem odgovarjala njegovi neomafljlvi volji in odpornosti proti vsakemu življenjskemu viharju. Duša njegova je bila dobra in plemenita. Dr. Ivanu Tavčarju — večna slava! • Z današnjo številko smo nekoliko iz- premenili obliko lista. Zaradi velikega števila naklade «Domovine» moramo namreč tiskati list na rotacijskem stroju, kjer gre tiskanje hitro od rok. Tiskanje na navadnem stroju bi trajalo predolgo in bi večina naročnikov ne moglo lista pravočasno prejeti. Ker so s tem strani našega lista nekoliko izgubile na obsegu, bo «Domovina» imela od časa do časa prilogo. — Naša povest «Vrtnarjeva Nežika» se že približuje h koncu. Opozarjamo cenjene čitatelje in čitatelji-ce. da imamo pripravljen že nov lep roman. Povejte to prijateljem in znancem, ki še niso naročniki «Domovine». Najbolje agitirate za naš list, ako ga daste vsakomur, ki ga še ne pozna, čitati. Gotovo bo potem postal naš naročnik. • Sožalje vlade zaradi smrti dr. Tavčarja. Ministrski predsednik Nikcla Pašič je poslal predsedstvu pokrajinske uprave v Ljubljani brzojavko, v kateri v svojem in v imenu vlade izraža sožalje rodbini pokojnega drja. Ivana Tavčarja. * Dr. Alojzij Rašin — umrl. češkoslovaški finančni minister dr. Alojzij Rašin, na katerega je bil dne 5. januarja t. J. izvršen atentat, je v nedeljo umrl. Krogla, ki mu je obtičala v hrbtenici, je po enomesečnem hiranju povzročila njegovo smrt. Za mrtvim ministrom žaluje vsa Češkoslovaška in z njo vred mi, kajti dr. Rašin je bil iskren prijatelj našega naroda, sobojevnik za osvobojenje izped tujčeve pete. Kakor čudež se zdi poročilo zdravnikov, da je dr. Rašin v svojih poslednjih trenutkih, ko mu je srce že po-jiolnoma zastalo, šepetal besede o domovini in svobodi. Slava spominu mučenika in junaka, ministra dr. Rašina! • Odlikovanje mladega rešitelja. Veleposestnikov sin Cenci Glatz iz Krčevine pri Ptuju, ki je dne 15. t. m. s skokom pod led rešil tri fantke gotove smrti, je bil zdaj od kralja odlikovan s srebrno kolajno za državljanske zasluge. * Dvorski ples, ki se je vršil 13. t. m. v Beogradu, je obiskalo 7G0 oseb. Ples sta otvorila kralj in kraljica. * Smrtna kosa. V Zadobrovi pri Celju je v starosti 70 let umrl posestnik Janez Novačan, oče pisatelja drja. Antona Novačana. — V Skopem na Krasu je umrla gospa Marija Spangber, roj. Furlani. — Na Svibnem pri Radečah je v v visoki starosti 93 let umrla gospa Marija Sovre. Bila je do zadnjega dne čila in zdrava. — V š t. Jerneju na Dolenjskem je umrla gospa Neža Novosclc, posestnica in trgovčeva soproga. — V Ljubljani je umrl bivši ruski caristični general Aleksander Kuzmin Karava|ev. Udeležil se ie rusko-turške, rusko-japonske in svetovne vojne. Kot begunec si je v Ljubljani služil kruh z dnevno službo pri pošti. Prirejen mu je bil lep pogreb. — V Lescah je umrl posestnik g. Ivan Zark. Bil je značajen in kremenit naprednjak. — V Sprednjih Vodalah pri Medvodah je umrl veleposestnik in gostilničar g. Fran Flajs, star 59 let. Truplo so prepeljali v Tržišče. — V Slivnici pri Mariboru je umrla ga. Julijana Jehart, mati profesorja dr. Jeharta. — V P! a« zovju pri Laškem je umrl posestnik Jernej Pečr.ik. —- Na Malni pri Sv. Juriju v Slov. gor. je umrl kmet Janez Muršec. — Blag jim spomin! * Sneg nas je obiskal v ponedeljek. Ker smo ga tako doglo pričakovali, se nam je tokrat oddolžil tem izdatneje. Snežilo je ves dan. Zdaj počivajo vsa naša polja in travniki pod zaželjeno debelo odejo. Dobro je to za ozimino, toda izgleda, da ga bo navzlic debeli plasti kmaiu zmanjkalo. Bi p* vendar bilo bolje, da sneg opravi svojo nalogo še zdaj v postu, da ne bomo imeli bele, temveč svežezeleno Veliko noč. * Slovenski kmečki mladeniči, vabljeni 1« Češkoslovaško. Prejeli smo: »Zemedčlska Jed* nota« Češkoslovaške republike nas vpraša, aH je v našem interesu in ali imamo možnost po* slati več kmečkih mladeuičev v Češkoslovaško^ kjer bi stojrili v prakso juri raznih kmetijskia obratih in podjetjih. Kadi zmanjšanja stroškom bi bila omenjena »ZemčdeLska Jednota« pripravi, ljena jiosredovati j»ri čeških kmetovalcih, da bi dobili praktikanti po možnosti U-ezjiločJio stano-, vanje in hrano. Putnino bi jia moral nositi vsakdo sam. Priporoča se, da bi naši fantje nastopili to prakso v mesecu marcu in bi ostali na, Češkem do novembra, tako da bi videli delo % celi seziji. Na koncu prakse bi se ju vršili izleti na zadružna kmečka posestva in bi se v svrhtl izpopolnitve in boljega razumevanja |om)adanski veliki sejem v Pragi. — Zar družna zveza v Celju. * Kaj bo z otrobi? Pile jo nam: Prejšnja vi*,! da je hotela preskrbeti kmetovalccm-živinorej-j cem otrobe po C K za kg. Kmetijske podružnico so naročile obvezno več vagonov, ker je po-j manjkanje krme. To velja zlasti za Belo Krajino, ki nestrpno čaka na otrobe. Kakor se čuje, ue bo z otrobi nič, ker je sedanja radikalsk* vlada dovolila prost izvoz otrobov. Ce se tO zgodi, jKitem balo Slovenci, zlasti pa prevar, rani Belokranjci. jako hvaležni svojemu ministra, rojaku. Pozivamo vlado, «ia jošlje takoj naročeno otrol>e. Če je bilo naročilo za narod obvezno, mora biti nj^ga izvršitev tudi za vlado; obvezna. Pozivamo pa tudi našega ministri rojaka, Ja takoj zahteva izvršitev naročil. * Klerikalci in »hudič«, črno pobarvana! «Murska Straža* prinaša dolgo sramotilno pesem o nekem Jurkoviču. Pesem ima 1 mana in jo nato popihal urnih krač, preden ga je za tako junaško pobalinstvo mogla dose*i zasluženo plačilo. V ostalem pa temu ne uide, toda nam bi se zdela najbolj umestna kazen, da ga vlada imenuje za častnega poslanika v kaki zamorski deželi, kamor spada po svojih manirah. * Strašna nesreča z eksplozijo smodnika se je dogodila v Muljavi na Dolenjskem. Posestnikov sin Josip Kutnar je v Višnji gori kupil sedem kilogramov smodnika za razstreljevanje kamenja. Prišedši domov, je vrečo s smodnikom postavil na mizo blizu vročega likalnika. Mati njegova je namreč ravno likala perilo. Zaradi vročine, ki je prihajala iz hladilnika, se je smodnik razgrel Nastala je strašna eksplozija. Mati je še ob pravem času zbežala iz hiše. Vneti smodnik je v trenutku zažgal strop. V nekaj hipih je bila vsa hiša v plamenu ter je zgorela do tal. Jcsip Kutnar, njegov brat in sestra so dobili težke opekline. Hvala Bogu so jih vsaj rešili žive in jih prepeljali v ljubljansko bolnico. • Boljševiškega agenta so aretirali v Mariboru. Piše se 1 eon Picki in je poljski Žid. Že več kot eno leto je opravljal kurirsko službo rred boljševiško centralo na Dunaju in komunističnimi organizacijami v naši državi. Končno so mu pa le prišli na sled. Ko so ga prejšnji ponedeljek prijeli ob prihodu vlaka v Maribor in ga preiskali, so pri njem našli obilo važnih dokumentov. Iz njih je razvidno, da je vršil tudi šptjonažo. Aretiranca so odpravili v Beograd ter ga izročili oddelku za zaščito države pri notranjem ministrstvu, kjer mu bodo strogo preobračali žere. Iz raznih krajev * V Nasovčah pri Kamnika je bil posestnik Matevž Barle obstreljen iz zasede. Krogla ga je zadela v trebuh. Težko ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnico. * V Dolini pri Mirni sta nekega večera dva roparja prišla v mlin Marije Uduč ter 8 kuhinjskim nožem v rok« zahtevala srebrn in zlat denar. Udučeva je vsa v strahu izročila denarnico z 18.000 kronami denarja. * V Kamni gorici je neznan mož prišel v kuhinjo k Apoloniji Zdešar, ji nastavil samokres na prsi in zakričal nad njo: »Denar sem, če re crkneš!* Zdešarjeva pa se je korajžno vrela na roparja, ga podrla na tla in začela klicati na pomoč. Ropar se je s silo komaj iznebil Zdešarjeve in urno pobegnil. Ga menda ne bo več na obisk. * Na Savi na Gorenjskem so se v tamkajšnjem »Delavskem domu* na pustni veselici stepli komunisti sami med seboj. Tekla je kri. Brez žrtev ni zmage .. * V Braslovčah se je v nedeljo vršil sestanek, na katerem se je sklenilo osnovati Orjuno Priglasilo se je že nad 20 članov. * V št. Juriju ob Taboru, ki je popolnoma kmetska občina, šteje tukajšnja Orjuna nad 80 članov. Sokolsfvo Sokolsko društvo v Sodrožlcl je priredilo 13. t. m. poslovilni večer bratom, ki odhajajo v vojaško službovanje. Slovo je bilo iskreno In prisrčno in pot jim ni bila težka ob misli, da bodo služili svoji domovini in svojemu kralju. Kličemo jim še enkrat »Zdravo!» in po odsluženju zopet na svidenje v naših vrstah. Sokol v Javerniku je dne 17. t. m. priredil lepo uspeli poslovilni večer k vojakom vpoklicanima bratoma Albinu Svetlimi in Štefanu Fcrjanu. Posetill so nas tudi jeseniški bratje. Sledili so jedrnati govori bratov staroste nad-učitelja Barage, Matije Sušnika, učitelja Bu-lovca in Jožefa Krofa s Save. Iskrene besede so jasno pričale, kako globoka ljubezen vlada med sokolstvom. Razveseljevali so nas zvonki glasovi tamburic in prisrčne napitnice. Večer je potekel v najlepšem razpoloženju. Vpoklicanima bratoma šc enkrat sokolski Zdravo! Zanimivosti PRIČAKOVALCI KRISTUSA. V Ameriki dviguje obilo prahu razprava proti Židu Puruellu, ki je leta 1903. ustanovil posebno versko sekto «pričakovalcev Kristusa*. Začel je zbirati svoje židovske so-plemenjake ter jim razlagati novi evangelij, da se Kristus v kratkem zopet povrne na s.et in da prinese odrešenje vsem židovskim plemenom, posebno onemu iz hiše Davidove. Krivi prerok Puruell je znal tako omamiti svoje »vernike*, da je od njih izvabljal velike vsole denarja ter je — v imenu novega odrešenja — prevari! in zapeljal marsikatero dekle. Seveda ni nikoli mislil, da bodo vsi njegovi grehi prišli na dan. Zdaj sta dve dekleti vložili tožbo proti Puruellu, ker se jima je posrečilo ugotoviti, da je Puruell uničil vse imel je njunih staršev. Predložili sta sodišču tudi poedine dokumente in pisma, ki svedočijo o marš kateri nečastnosti židovskega preroka Purueila. Ko so prišle senzacije na dan, so se Američanke začele silno zanimati za zapeljivega oznanjevalca nove vere. A so se hitro razočarale: Puruell je namreč silno oduren mož z neestriženimi lasmi in brado, kar ie zahteval tudi od svojih vernikov, ki so se v pričakovanju Kristusa dali briti samo od sleparskega Purueila samega. BOLEČINE? V obrazu? V udih? Poizkusite pravi Fellerj-v Elzafluid! Vsi *e bonie čudilil Dobrodejen drgnjenju celega telesa in kot kosmetikum za kožo, zol«e in negovanje ust! Močnejši in boljši kakor francosko žganje in če* 25 let priljubljen! Z zavojem in poštnino: 3 dvojne aJi l s|iecijalna steklenica 2-t dinarjev; 3<» dvojnih ali 12 s|iecijaltiih steklenic 208 dinarjev g 5%nim doplačilom razftošilja: lekarnar EIIGEN V. FF.LI.Elt, STUB1CA DONJA, Elza-trg št. Hrvatsko. P □ sra Bremen - New York DUoktna rvoza • krasnimi amerliklml vladnimi parnlkl. Naprekos-Ijlvl po udobnoatl. čistosti In po Izbornl oskrbi. Hl-.ro In varne ladjo. „G«or;s Wash!ng:on" HAmerlca" ..President Rooseveit" „Presldent Hardlng" Zahtovajto podi obna pojasnila In brodar. list it 285. UN8TEP STATES LINES Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Beograd, Palata Beo.gradske Zadrugo □ □ Ena steklenica Elzofiuida nadomesti tri steklenice francoskega žganja! pgT" Vsebina to naredi!_ So-ta>a Kellerjeve/a Ktaattui la je izmed najmočnejših esenc »dravilnih srli.-d, cveti*, korenin in listja * najfinejšim d-stilaiom rgimja. t<- čez 25 let m? netiroi ljudi v t»«Ii delih g v »-ta zalnaljuje, ker jim kakor doher prijatell r težkih dneh pteieue bolečine. Imate Ii bolečine * ml h? V hrbtu? /obole l? Nahod? Ste li Klihi, prenapeti, i/.mičeni in preveč otxutljivi? Želita dul>er kostiieiikiim r.» sobe, robno meno, lice, (lam? Ali želite r vseh primerih imeti zanesljiva sredstvo v bi4i? Poizkusile pravi Fellerjev Elzar fliiiil? Km*in boste rekli tudi Vi : j To Je najboljše, kap sem kdaj okušal! Je mnogo Un>CueJ-i iu iz latuejec:aliiiti steklenic 116 (»in, 3R •bojnatih ali 12 specialnih steklenic 203 I)in. Kor primoti Elia-oftlli pra l kurjim ofesam I in 3 Din: Elza-mentolnl trlnlkl 4 Din; I Iza-poslpalnl pra«ek 3 Din; tlza-rthje olje 20 i In; Klta-voda zi usta 12 Din; t Iza- olonaka voda 15 Din; fclza-Sunukl mlns rs sobo IS Llln; Ulicerln 4 in IS Oln. Ušel. Usoform 12 Din; Kineikl ta) od I Dl« dalj«, originalno Kadlkum francosko iganj« velika steklenica 13 Din; ttza-tmčesnl prašek T Din; strup za podgane In ml« / Din. č* prlmot s< zavojnlna In poštnina posebej računata. Na te mu« m raiuua ie 5 ", d-.nUrila Adresirati natančno: EtJ3EN V. FELLEB, lekarnar, 8TUBICA DONJA, Eimatrg it. 360, Hrvatsko. Odgovorni urednik Andrej Ražera. Izdaja konzorcij Domovine. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani