VESTNIK
2<mM)nmmnmu!mnmtmmmtm)ummmmtnnmmmn!HK
Poštni urad 9020 Ceiovec =	Verlagsposfamt 9020 Kiagenfurt	§
izhaja v Ceiovcu
Erscheinungsort Kiagenfurt
E	=
Posamezni izvod 3 šiiinge E	mesečna naročnina 12 šiiingov	E
= ceioietna naročnina 120 šiiingov =
P. b. b.
^tmHUHmmutnnmmntuuntmmtmnmnHtnmmmunmttiš
LETNiK XXXV
CELOVEC, PETEK, 24. OKTOBER 1980
ŠTEV. 43 (1991)
Dne 73. wg;g 7933 je po JeMt let trg)g)oč;7; pogg/gM);7; l;;!g Mg DgMg-)g poJpJgMg gwtn^M JtžgfMg po-goJM. Ne^g; wMecev /;o2Me;e ;e zg-če! veljgtl pon-l^CM g^tgvMt' zg^oM, zgwzg;e repg^ll^o Jwtr!jo ^ trg;M! tteftrglMoHl. DMe 7-7. JeceMtMg 7933 pg ;e Mg Justrljg ^prejetg MteJ Jt-žgw člgMlce ZJrgžeM;'!; Mg^oJov.
Tg^o je zgče! jMe 72. M;g;g 79#0 ^!g JMtpozljg o gwtzl;7^1 ZKHgnp litimi woje prcJg*ugg;e g*Mtr;;M zg-tiggj; M;;M;7ter Jr. IVlllIMIJ Pg7?r. Njegovo preJgfgMje je Mo precej
Nekaj misli
ob državnem prazniku
'^OC-OOOOOOOO ooooooooooooo
o&štrMo ;M Jotg^M;! se je fsel: po-tMewM;7; v;J;7:ov gvstzljs^e zgMgMje po!;t;7;e ;M prejwew Jrzgwe pogojne. Le MgroJge wgwjj;r;e v y4wtJ;l je ..pozg^J" oweM;t! :w preJwew čleM 7 Jržgwe pogojne, čeprgv ;Mg zelo ^gžeg zgMgM;epo!!t!ČM; powerr.
VegJgr Me worewo verjeti, Jg M ZgMggj; MHMMfer čleM 7 eMOStgVMO požgi;;!; MgsprotMo se vslljgje M:, Jg je M pr! 7eM! v ozgjjg povsew JoločeM slsteM:.
Ko se ol< g*oHrij.s^crM JržgvMew prgzMt^g 26. oMoMg — posel^Mo letos, ^ool'7'gjgM;o23-!etM;coJržgvMe pogojne — ^ot pr:pgjM;^7 sloveMs^e MgroJMe sMpMOSt! Mg Koroj^erM sprg-fgjeMto, ^gj je MgprgfJg Jrggg gv-^trljs^g repgl;!!M zg svoje MgroMe 7MgMjš:Me, M!orgM20 ggotovltl, Jg res rre velijo. M?M zgMgMjl MttMtster je po^gzg/, Jg %?;' grgJMg Jvstnjg Mgj-rgje Mr „pozg7*Jg" čleM 7 JržgvMe pogojne, poJo^Mo Aot tlstg Joločllg tegg weJMgro Megg JoMtMeMtg, oMezgjejo /lvsMjo gleje prepovej; ^gelstlČMll? ;M MeoMgelstlČM;!; Jejgv-ttostl. Zgto gotovo M: pretlrgMO ggo-fovJi, Jg je /e vzrrgjgMje MtgMjštM ;M JerMoMgJcM7) sJ prlveJlo Jo tegg, Jg zlvstrljg tel? svoj:/; ol?vezMost! M: tMOglg eMOStgVMO pOZgl?!t! 7M Jg 7MO-
rgjo Me7; zgMgMj; MHMisrer Pg^r ;M z "jJr; ce/g vrs7g Mgj^o/j gg/eJMiT? po/7-ti&ov veJMO s/g^o vest, MJgr je Jo-tMg /M prej TMeJMgroJMiM jorgrM; go-Vorg o M7gMjŠ7Mg^ 7M O pojgViP JeSM7-čgrsMgg e^streTMiZ/Mg.
Ng teM! Mtestg M: treM poMgvfjgt;', M^o ve/7^ je M prispevek ^oros^;/; ^(oveMcev, MgsiT? borcev ;M pgrtizg-t!ov, v Mjg zg vzpos7gv:7ev Move, t!eoJ:'sMe ;M JerMo^rgtiCMe Zvstr;'je. M^rgt, M rlvstrjje Mg evrops^eM? 2eM!/jev;Jg spjo^ M: ^Jo, so se Mgs: pgrtizgM; s^gpgj z vseM!t gMJjgsist; s pgsM v ro^; ^or;7; /zrot; jgs:ZM!g — 2g MOVO ZvStnjo 7M zg MOVO /ggos/g-ftjo,- preJvseM! seveJg z že/jo, Jg J s/oveMs^:' MgroJ Mg 7(oros^eM! iz^o-r:7 tg^e pogoje, M!g ^oJo zg veJMO orMogočJ; obstoj 7M rgzvoj ter cMgM-prgvMost v ^rogg evrops^;7; MgroJov. M prtspeve^ ^o ostg/ z z/gtM; crM-M zgpisgM v gvstrtjs^: zgoJovtM; :M je sgMvo prgv, Jg so v zgjMjJ? /etJ) vsgj MeMter; 7-orci prejel' gstrezMO pnzMgMje t;<J; z Mgjvtšjegg Mtestg.
Če MgMt JgMes še veJMO poJJMvg-jo Me/ojg/Most iM se rgz^grjgjo zgrgJ: oJPMvgMjg pgrttzgMov, potetM je tre-^g ze/o jgSMo povejgtj' to Je/gjo ^jgjje z rjgvo prete^/ostjo, /jgJje, v MtenT; zgvest; še veJMO Mt prostorg M gvstrtjs^o Mgctjo tM MeoJvtsMo ztv-^tršjo, Mr so še veJMO prežet; z ve-^eMeMtš^o M;;se/Mostjo. Koroš^M Sfo-feMceM: /ojg/Most; Jo repg^/;^e Jv-^tr;'je vseM^or M; trcM veJMO ZMOvg pogjgrjgt;, ^gjt; to /ojg/Most stMO :z-prtegj; tg^rgt, M swo s ^rvMtM Jgv-^OM; prtspevgj; ^ osvo^oJttv; :M oM r:ov;'tv; Jewo^rgt;cMe gvstrtjs^e re-pg^/;^e.
zfvstrtjs^; poj;t;^; je gspeJo, Jg se
Z!i sadovi ziorabijanja 10. oktobra
za razpihovanje narodne nestrpnosti
Čeprav je bita letos vsaj uradna proslava 60-letnice plebiscita - že iz ozira do navzočih najvišjih predstavnikov Avstrije — bolj ali manj „umirjena" in vsaj na zunaj ni poudarjala tistega izrazito nemško-nacionalističnega in protislovenskega značaja, ki smo ga sicer vajeni od dtugih tovrstnih prireditev, pa kljub temu tudi letošnji 10. oktober ni ostal brez posledic. Neodgovorno zlorabljanje te obletnice za razpihovanje narodne nestrpnosti je tudi tokrat rodilo svoje zle sadove.
Fizični napadi na igralce in funkcionarje Slovenskega atletskega kluba munilo nedeljo v Celovcu (o njem poročamo na drugem mestu)
Lazar Mojsov
novi predsednik ZKJ
Predsedstvo CK ZKJ je za novega predsednika najvišjega vodstva Zveze komunistov ju-gosiavije izvoiiio Lazarja Moj-sova, in sicer za dobo enega leta, kakor to predvideva poslovnik. Dosedanjemu predsedniku Stevanu Doronjskemu, ki mu je potekel mandat, pa so izrekli priznanje in zahvalo za uspešno opravljanje odgovorne funkcije.
Lazar Mojsov je bit med drugim jugoslovanski veleposlanik v Moskvi in na Dunaju. Prav tako je svojo državo zastopal tudi na sedežu Združenih narodov Mr bil v letih 1977-1978 predsednik glavne skupščine OZN. Po vrnitvi v domovino pa je bil namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve. Na vseh teh položajih je pokazal veliko razumevanje tudi za težnje in potrebe slovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji.
gotovo ni le „pijana zadeva" ali ..športno nesoglasje, marveč izrazit nacionalistični izpad; kajti nesoglasja v športnih zadevah se navadno ne urejajo z besnim pretepanjem, ki ga spremljajo psovke ..Tschuschen" in „Jugo-Schweine". Duhovno sorodni ..nastop" policiji baje že znanega huligana tik pred 10. oktobrom na slovenski gimnaziji pa prav tako ni le pobalinstvo posameznika, temveč je korenine takih pojavov treba iskati v nacionalističnem močvirju, ki ga na Koroškem načrtno gojijo.
Pri tem pa krivda nikakor ni omejena na kroge, ki to počenjajo bolj ali manj ..poklicno" in deklarirano. Soodgovornost nosijo tudi tisti, ki to po ustavi in državni pogodbi sploh prepovedano dejavnost dopuščajo in ji dajejo pobudo s svojim oportunizmom; v prvi vrsti tisti, ki o sebi radi trdijo, da nosijo glavno odgovornost v deželi. Odgovornost namreč ni deljiva! Torej so soodgovorni tudi za zle sadove, ki jih rodijo hujskanje proti Slovencem, razpihovanje narodnostne mržnje in zastrupljanje političnega ozračja. Posebno seveda tedaj, če pri tem sami sodelujejo.
Tak primer je tudi nesramni napad na Oktobrski tabor in še posebej na slovenske organizacije, ki ga je te dni objavil ..ideološki odbor" koroške SPO. S tem pamfletom, ki je po duhovni usmerjenosti in po izrazoslovju očividno soroden zloglasnim hujskaškim izlivom v KHD-jevskem „Ruf der Heimat", si torej merodajni ljudje v ..najbolj odgovorni" stranki dežele sami izstavljajo spričevalo demokratične nezrelosti ter samo potrjujejo pravilnost in upravičenost sodbe, ki so jo o njihovi ideološki naravnanosti in zvestobi socialdemokratskim načelom izrekli njihovi lastni študentje.
je v p'ovojMfM; čg$g gve/jgvJg v Evropi ;M v tvetg. K teM;g to poleg ve-čtMtMgg MgroJg pntpevgfe tgj; MMM;-š;Me; tg&o SloveMC: ;M Hrvgt;, gl; Če-lj ;M SlovgM, MMr tgj; AfgJžgr; ;M KoM. Po Jrgg; ttrgM; veMJgr Jv-ttrljg vte Jo JgMet M; IzpoMlg čle-Mg 7, M j; Mglggg oMcznott; MgprgM; JoveMtM ;M MvgšM MMM;š;M;', M;t; M;
zggotovllg eMg&oprgvMegg rgzvojg vtew OttglM MMMjŠlMgM!. Prgv tgM pg Jej M prej IgMoMšljeMo :M po-vrŠMo jeMje tgj; tvoje JolŽMott; gle-Je pojgvov Mgc:oMgl;ZM;g ;*M MeoMg-c;'zM7g, tgj te tile vlJMo prlJoUvgjo Mg vpllvg ter pogotto gtpeŠMo pote-ggjo tgj; Mg poJročjg, zg Mterg je prlttojMg ;M oJgovorMg grgJMg pol;'-t;M. PotleJlcg popgščgMjg tetM tJgtM M; M le zloglgtM: .tg/elttgrMt", gw-pg/b Motijo ZMg^e MpltglgMtttvg preJ MjM; tgj; zg^oM o MgroJM;A t^gp;'-MgA, poloMjg Z g.gOtgvljgMjefM M!gMj-š;M ;M tMMOg; Jrgg; protMgMjšlntM g^rep;.
Zgto je l^rez Jvowg MeggtlvMO tp*r;-čevglo zg repgM^o Jvttrljo, če te M;orgjo Jemo^rgt; ;M gMtljgšltt; zg JržgVM; prgZM:^ zl^rgt; v AfggtMg-teMg, Jg Mg ^rgjg Mgc;tt;ČM;l> zločl-Mov opozorijo Jomgčo ;M meJMgroJ-MO jgVMOtt, M^O JgMgŠMjg Jvttrljg tpoštgje tvoje meJMgroJMe oMezMott; ;M M^o čgtt; tpow;M vtel; tlttll), M to te Mr!!! :J žrtvovgl! zg MjeMo otvoMJItev. Le ^tprel;oJ!" v Mgrgvo (M pg to očItMo eJ;Mg vte^Mg prgz-MovgMjg JržgVMegg prgZMlM/J MJo v gvttrijsM?M IjgJttvg pgč zelo težM gtrJ!!! zgvett o teM;, Jg to l^lle zg MeoJvltMo gvttrljt^o repgl?!;^o Jo-prmešeMe ogrorMMe žrtve IM Jg te je zg JeMioMgtlcMe prlJol<!tve p-rot!/g-šlttlČMegg l?ojg trel;g l;or;'t! veJMO ZMOvg, če j;A EočeMto ^rgMtt!.
Korošci SloffMc! te potrebe tegg l;ojg vte^g^or zgveJgM;o ;M gg MMto zgto tgJl MgJgljevg!!. Prgv tgM pg te tgJ! Me l<oM;o MeMl! boriti zg prg-v!ce, M Mgw prlpgjgjo po čleMg 7
ZVEZA KOROŠKiH PARTfZANOV
vabi
na odkritje
nagrobnega spomenika
Kartu Prušniku-Gašperju
v soboto 25. oktobra 1980 ob 15. uri na pokopaiišču v Kotmari vasi (ob vsakem vremenu), kjer bo obenem tudi letošnja
osrednja počastitev oh Onevu mrtvih
Na sporedu: govori, poiaganje vencev, nastopi pevskih zborov SPD „Danica" Šentvid in SPD „Zarja" Žeiezna Kapia ter mešanega pevskega zbora „Franc Pasterk-Lenart".
Častni odbor:
Zveza koroških partizanov — Lipej Koienik-Stanko,
Janez Wutte-Luc;
Zveza siovenskih organizacij na Koroškem — Franci Zvvitter, Feiiks Wieser;
Narodni svet koroških Siovencev — Fridi Sabotnik, Mirko Oraže; KZ-Verband — Josef Nischeivvitzer;
Verband soziaiistischer Widerstandskampfer — Hans Pavviik; UVP-Kameradschaft — Ferdinand Puganigg;
Repubiiški odbor Zveze združenj borcev NOV Siovenije — Pavie Žaucer-Matjai, Jože Knez-Koija.
ZSO o dogodkih
okoli letošnjega 10. oktobra
Izvršni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem je na svoji seji 22. oktobra 1980 med drugim razpravljal tudi o letošnjih plebiscitnih proslavah in dogodkih okoli njih ter zavzet naslednje stališče:
Zveza siovenskih organizacij na Koroškem ugotovijo, da so si ob ietošnjth prosiavah piebiscitne obietnice prire-dtteiji sicer prizadevati, da bi tem tradicionalno nemškonactonaiističnim prireditvam vzeit tzraztto protisiovensko ost, vendar pa se btstvo tn vsebina pohoda tn spremijajočth prireditev nikakor nista sprementia. Kljub nekaterim vidikom, k) jih je treba upoštevat) kot pozitivne v ietošnjem tako imenovanem jubitejnem ietu — znanstveni simpozij, nekateri poudarki posameznih siavnastnih govornikov —, pa je na
ter IroMto veJMO ZMOvg opozgrjgl; Mg to, Jg JržgfMg pogoJM še M! ;zpol-MjeMg. JvstrljsM JržgVM! prgzM!^ pg ^oM:o z wetM srceM; IgMo prgzMovgl! — ;M M;;s!;tM, Jg eMgM sojljo tgJ! vse Jrgge rMgMjš/Me v Jvstrlj! — šele teJgj, ^o IroJo JosleJMO gresMlčeMC vseprgvlce, MMgtMjt^zggotgvljgjo gvstrljsM gstgvg, JržgvMg pogoJl^g ;M Jrgg! tMeJMgroJM; Jo^gweMt;. To M tg^rgt, ^o MtgMjštMe Me ^oJo več ogrožeMe oj stglMe MevgrMOSt! gsl-Mlgclje ;M gerM;gM;zgclje, M se MJo Mez s^rl;! zg MgJgljMj! obstoj Ig/r^o eMg^oprgVMo vMjgčJc v IzgrgJMjo s^gpMe JomovtMe.
Tg^o ^orošM ^loveMcl rgzgrMewo gvstrljs^l JržgVM;' prgzM;'^ ;M gg v teM; Jgl?g tgj; prgZMgjemo — Me le v ŽelezM; Kgp!!, Mg 7?gJlšgl: ;M še ^je, M;grveč tgJl povsoJ tgm, ^jer še veJMO vlgJg MZMeMje, Jg je prgZMo-vgMjg vreJeM le 70. o&toMr.
dtp), inž. Fettt[*Wteter
iojnlk ZSO
drugi strani treba videti tudi dejstva, kako koroške oblasti dovoijujejo in dajejo potuho skrajno reakcionarnim pojavom, kot so srečanje na Uirichs-bergu, zborovanje MDP, srečanje bivših SS-ovcev in voditeijev Hf ter podobno. Posebno pa je opaziti, da so tudi ietošnje prostave 10. oktobra negativno vpiivaie na vzdušje v dežei), saj drugače si namreč n) mogoče raz-iožiti fizičnih napadov na siovenske športnike in funkcionarje, ponovnega oživijanja teorije o vindišarjih in ziasti grobega diskreditiranja Oktobrskega tabora.
V zvezi z Oktobrskim taborom ZSO poudarja pomen te že tradicionaine prireditve, ki je ietos že četrtič privabita množico miadih, od nacionaiistič-ne miseinosti neokuženih in zgodovinsko neobremenjenih ijudi. Ta skupna prireditev Avstrijcev siovenskega in nemškega materinega jezika, na kateri je prostora za vsakogar, ki s koroškimi Siovenci vred žeii enakopravno in mirno sožitje ter bratstvo in prijateijstvo med narodi, je iahko zgied za ta, kako je zgodovinsko obremenjenim dogodkom mogoče vzet) njihov nedemokratični značaj. Zato Zveza siovenskih organizacij zavrača vsak poskus, da bi s sredstvi poiitičnega diskreditiranja razdvojiii in razcepiti soiidarnostno akcijsko enotnost nemško in siovensko govorečih sodežeionov, prav tako pa tudi poskuse izsiijevanja doiočenega poiitičnega staiišča s strani viadajoče stranke v dežeii.
Vsekakor pa je tudi ietošnji oktober pokaže), da pot za reševanje odprtih vprašanj ni v zamoičanju in razdvajanju siovenske narodne skupnosti, niti v oiepšanju razmer in vsiijevanju ne sprejemijivih rešitev, temveč edinoie v kooperativnem in sporazumnem prf-stopu h konkretnemu uresničevanju pravic, ki nam grejo.
„Dve je več kot ena"
Pod zgornjim nastovom sta — kakor smo kratko poročati že v zadnji števiiki — pripraviti avstrijska in siovenska teievizija skupno oddajo in jo 14. oktobra tudi obe ob istem času oddajati. V podnasiovu oddaje je biio rečeno, da gre za prikaz ..skupnega živijenja dveh narodov na Koroškem". Oddajo sta pripravita za ORF Heimut Andics, za siovensko TV pa Boris Bergant, ki sta spregovorita tudi uvodne besede. Prvi je povedat, da gre za prvi tak poskus skupne informacije; da je morai eden kot drugi požreti marsikatero grenko, ker mu ni ugajaio vse, kar je bii siišai; da niso žeieii „riti" po starih ranah, marveč prikazati današnje stanje in s tem prispevati k temu, da bi šio v bodoče boijše. Drugi pa je opozorii, da je probiematika siovenske manjšine na Koroškem moraina in poiitična obveza Avstrije, toda to, kako bo Avstrija svoje že precej zaostaie obveznosti iz čiena 7 izpoiniia, „je in mora biti predvsem vprašanje avstrijskih demokratičnih sii, izraz njihovega prepričanja in usmeritve, izraz njihove strpnostipoudarit je, da je to vprašanje rešijivo samo v neposrednem in trajnem diaiogu med poiitičnimi predstavniki večinskega naroda in manjšinskih organizacij, pri čemer ie manjšina sama iahko zares kompetentno oceni, kaj potrebuje in česa primanjkuje; v tej zvezi je omeni) tudi siabe izkušnje iz pretekiosti, kadar je večina skušata manjšini vsiiiti doiočene rešitve proti njeni voiji in mimo njenega sodeiovanja; nagiasii je naravni in nesporni interes matičnega naroda za svoje pripadnike zunaj
mativna" v tem smislu, da so tokrat tudi koroški Slovenci imeti možnost in priiožnost, da preko avstrijske TV (v kateri so sicer skrajno mačehovsko obravnavani) široki koroški in spioh avstrijski javnosti predstavijo svoj položaj in opozorijo na veliko število vprašanj, ki še niso urejena ali v najboljšem primeru le nezadovoljivo rešena. Naj je bilo govora o uporabi materinega jezika v javnosti, v uradih in pred sodišči, o šolstvu in predšolski vzgoji, o kulturnem delovanju, o gospodarstvu, o škodi, ki so jo utrpeli v nacistični dobi in jo trpijo nenehoma zaradi posledic raznarodovalne politike (ki se manifestira v najrazličnejših oblikah pritiska in zapostavljanja, v širjenju narodnostne mržnje in navajanju k asimilaciji) — vedno je prišlo do izraza dejstvo, da sedanje razmere na Koroškem manjšini niso naklonjene, da s takoimenovano „vzorno" rešitvijo ne more biti zadovoljna.
meja in ugotovit: ..Pravice sieherne manjšine so v prvi vrsti stvar demokratičnosti družbe, v kateri živi skupaj z večinskim narodom. Poiitična aritmetika aii števiičnost manjšine sta že v načeiu brez pomena. Zato tudi ne morejo veijati raziična meriia, ko gre — denimo — za vprašanje Koroške aii Južne Tirotske. " Svoj uvod je zakijučii z žeijo, da bi postaia manjšina na Koroškem — v duhu Evrope iz Heisinkov — most, ki zbiižuje in ne razdvaja; toda manjšina iahko to postane samo kot subjekt in ne kot objekt aii predmet, zato je treba ustvariti možnosti, da to tudi postane.
Po uvodnih besedah predstavnikov obeh soavtorjev oddaje se je v enournem zaporedju zvrstila cela vrsta ljudi, pripadnikov obeh narodnosti na Koroškem, ki so povedali svoje mnenje k različnim vprašanjem. Pri tem pa ni šlo za konfrontacijo različnih stališč, marveč je vsak povedal le svoje mnenje (slovensko govoreče sobesednike
so spraševali sodelavci avstrijske TV in nemško govoreče sodelavci slovenske TV). Na ta način je bila oddaja brez dvoma informativna in je predvsem tistim gledalcem, ki s „koroško stvarnostjo" niso podrobneje seznanjeni, povedala marsikaj zanimivega o današnjem položaju na Koroškem.
Predvsem je bila oddaja „infor-
prisp e
K mirnemu soži(/u na Koroškem
oJJgja „Dvf ;e več ^ot ena" je /wc/<z
Noros^eni ze/o r/c/jen oJwev. A/e</-tew :o nekateri v/Je/; M?no pozZ-t!VMo m r/rHg/ Mwo MegabvMO stran, jo je vefz^a večtna spreje/a pač takšno, ^a^rsna je Ma/ z Jo/rr/n?/ /n ntanj r/o/rrZrMZ, če že ne rečemo zzra-ztto s/a^fmf podrobnostmi, /n res je btfo pr; oddaji vsabega nebaj, tabo da je tab raz/ičen odziv ta-di' razam-/ji'v i'n a pravičen.
Afanj razam/jiv m povsem neapra-vičen pa je način, babo so do/očeni brogi' tadi to prdožnost z/orabdi za sčavanje na narodnostno mržnjo m za bajsbanje proti sosedni državi. Vendar pri tem ne vznemirja znani vobaba/ar, bi' je značden za borosbe ?M<rZo?M/ZsfZČMf bajsbače; saj smo ga vajeni' i'n si' ti' jjadje s svojim Zzrczo-s/ovjem /e sami izstav/jajo spričeva/o svoje ba/tarnosti oz. neba/tarnosti. To/ibo bo/j pa vzbaja zasbrb/jenost dejstvo, da se v to gonjo vb/jačaje tadi aradna stran.
Način, babo je aradna stran reagira/a na opozori/o g/ede neporavnane sbo<de, bi so jo borošbi 3/ovenci atr-jre/i v časa nacizma, je vsebabor zna-či/en primer enostransbega in pri-stransbega manipn/iranja javnega mnenja. V oddaji namreč ni bi/o govora o popravi sbode s/ovensbim iz-se/jencem, marveč o neporavnani shodi, bi je bi/a povzročena ba/tarnim in gospodarsbim organizacijam boro-sbib S/ovenccv. Tabo/e je dr. A/irt Zvdtter dobesedno deja/.- „Odsbod-nine v tem smis/a borosbi $7ovcHcZ niso dobi/i, ne posameznibi, sc manj
pa organizacije. Vsa prosveta, v ba-teri sem tedaj bot tajnib de/a/, je osta/a brez vsabe odšbodnine. Vse aničene bnjižnice, vsi odri, prosvetni domovi, vse to, tadi požgani dom v Žitari vasi, do danes ni bi/o odsbo-dovano. /n prav tabo vseb 42 predvojnih zadrag ni dobi/o nobene od-šbodnine." /n je na dodatno vprašanje, a/i so odšbodnino dobi/i Nemci, še dopo/ni/; „Afis/im, da se tabaj seveda ne da napraviti para/e/o tabo. Z?i/i so nemšbi NZ-/arji, nemšbib iz-se/jencev ni bi/o, nemšbe zadrage ne samo niso atrpe/e nobene šbode, ce/o bogati/e so se od ropa naših zadrag. Tabo, da se to ne da primerjati."
/n odgovor z aradne strani? Naštevanje mi/ijonsbib znesbov, bi so jih baje preje/i s/ovensbi izse/jenci in jih še prejemajo s/ovensbe žrtve nacizma, toda niti besedice o tisti neporavnani šbodi, o bateri je bi/o v oddaji res govora. Deže/ni in dragi svet-nibi dos/edno mo/čijo o oropanih s/o-vensbih zadragah, bi so se mora/e še po vojni več /et boriti za svojo obnovitev; mo/čijo o abradenib bnjiž-nicab in arhivih, bi jih še do danes niso vrni/i,- mo/čijo o aničenih ba/tar-nib dvoranah, bi smo si jih S/ovenci mora/i po vojni spet sami in brez aradne podpore asposobiti za ba/tar-no-prosvetno dejavnost.
Nradni „popraveb" bi torej /ahbo imenova/i enostransbo zavajanje javnosti, bi sbriva v sebi očitno protis/o-vensbo ost. V N/eine Zeitang je bi/o opozori/o na nepoprav/jeno šbodo b/atijizirano bot „A/ij?ton", Past v Vo/bszeitang pa v tej zvezi govori že bar o poneverbi mi/ijonov. /n vse to počnejo na Korošbem v imena svobode tisba in mnenja — verjetno bot pritpeveb b mirnema sožitja v deže/i . . .
Posebej je treba ugotoviti, da so bili prispevki slovenskih sobesednikov izredno stvarni, brez vsakega pretiravanja in predvsem tudi brez slehernega izpada: bilo je to sicer prizadeto, odločno, vendar skrajno stvarno nizanje dejstev. Ta dejstva sama pa so seveda ..govorila" drugačno govorico. Takšno govorico namreč, ki tako uradnim dejavnikom kakor še posebej nem-škonacionalnim krogom razumljivo ni bila po volji. O tem dovolj zgovorno pričajo odmevi, ki jih je imela oddaja v koroški javnosti.
Na ta v pretežni meri negativen in deloma celo izpadljiv odmev pa gotovo ni vplivala samo okolnost, da je ..govorica dejstev" zabolela tam, kjer pač zaboli resnica. Svoj del so k temu prispevali tudi nemško govoreči sobesedniki, katerih stališča so seveda bila deljena: eni so se povsem pridružili stališčem Slovencev, zlasti glede pomena in potrebe dvojezične vzgoje. Drugi so skušali vnašati nekatere znane ..argumente" nemških nacionalistov, na primer o ..prastra-hu", o ..zapostavljanju" nemške večine in o jugoslovanski grabežljivosti; vendar se jim je poznalo, da so brez duhovnih in drugih voditeljev v svojem ..argumentiranju" silno revni.
Ravno ta okolnost pa je zato toliko bolj silila k vprašanju, ali je oddaja res prikazala današnjo stvarnost na Koroškem? Ali pa je naslikala le nekoliko preveč lepo idilo - neko deželo želja? Ob dejstvu, da so Slovenci s konkretnimi primeri opozorili na dolgo vrsto nerešenih vprašanj, da so njihove težnje podprli tudi posamezni nemško govoreči sobesedniki in da se je ob koncu celo govornik tako-imenovanih ..domovini zvestih" priznal k slavljenju partizanskih junakov in k mirnemu sožitju (!) — ob vsem tem se je namreč res treba vprašati, kdo in kje so potem tisti, ki že 60 let od plebiscita in 25 let od podpisa državne pogodbe tako uspešno preprečujejo dosledno izpolnitev člena 7 in uresničitev dejanskega mirnega sožitja v duhu vsestranske enakopravnosti obeh narodov v deželi? Tega dela „ko-roške stvarnosti" oddaja namreč ni pokazala, česar seveda ne pogrešamo, marveč samo izražamo bojazen, da je nepoučeni gledalec morda dobil vtis, da je na Koroškem v glavnem že vse rešeno in mirno, teh nekaj preostalih ..rnalen-kosti" pa bomo že tudi še uredili - zlasti, ko se bodo Slovenci spametovali in šli v sosvete. Brenkanje na te strune namreč vedno spet slišimo: s strani uradnih dejavnikov v obliki lepih in vabljivih fraz, s strani nemških nacionalistov v obliki groženj in pritiskov.
Hitrejše reševanje manjšinskega vprašanja
bi izboljšalo sedelovanje med Avstrijo in Jugoslavijo
Komisija za mednarodne odnose skupščine SR Siovenije je na seji v torek obravnavata odnose SFR Jugosiavije s sosednimi državami. Komisija je meniia, da je bii storjen pomemben napredek v razvoju biiaterainega sodeiovanja s sosednimi državami, in sicer tako na področju poiitičnega sodeiovanja kot tudi na področju gospodarskega, kuiturno-prosvetnega in drugega sodeiovanja.
Pri tem je komisija tudi poudarita, da je biio v odnosih s sosednimi državami ustvarjeno ugodnejše vzdušje za hitrejše reševanje vprašanj poiožaja in pravic narodnostnih skupnosti v zamejstvu, „kar potrjuje praviinost usmeritve, da mora ravno krepitev vsestranskih odnosov in sodeiovanja na podiagi skupnih interesov ustvarjati pogoje za pozitivno reševanje manjšinskega vprašnaja, kar je doigoroč-no vprašanje, ki ga je potrebno reševati na podiagi mednarodnih obveznosti teh držav".
Posebej v zvezi z vprašanji odnosov z Avstrijo pa je komisija meniia, da je bii potrjen interes obeh strani po krepitvi odnosov in sodeiovanja na biiaterainem in muitiiaterainem področju, kar je dobra osnova za ustvarjanje ugodnejših pogojev za reševanje odprtih vprašanj poiožaja in razvoja siovenske in hrvatske narodnostne skupnosti v Avstriji. „Pri tem pa je komisija opozorita, da je hitrejše reševanje manjšinskega vprašanja eden bistvenih aspektov nadaijnjega izboij-šanja medsebojnih odnosov in da bi pomeniii konkretni ukrepi za iz-boijšanje poiožaja naših narodnostnih skupnosti v Avstriji pomembno spodbudo za nadaijnjo krepitev vsestranskega sodeiovanja med Ju-gosiavijo in Avstrijo."
je priča SMverencsH	zuzrcdtct
Kot dopolnilo k letošnjemu tednu varčevanja, predvsem pa z namenom, da tudi koroški javnosti predstavijo ta del slovenske zgodovine, so Zveza slovenskih zadrug in nekatere krajevne Posojilnice v sodelovanju z Narodno banko Slovenijo pripravile izredno zanimivo razstavo slovenskega partizanskega denarja. Minulo nedeljo je bila razstava odprta v pliberški Posojilnici, kjer ostane odprta le še danes; potem jo boda prenesli v celovško Aulo slo-venico, kjer bo odprta od ponedeljka 27. do petka 31. oktobra; v mesecu novembru pa bo razstava prikazana še v Posojilnici Borovlje (od 4. do 8. novembra) in v Posojilnici Šentjakob (od 11. do 15. novembra 1980).
Otvoritve razstave v Pliberku so se udeležili številni častni gostje, med katerimi so bili jugoslovanski konzul v Celovcu Alfonz Naberžnik, pliberški župan Franc Mikusch z občinskimi odborniki, podpredsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in podpredsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc ter seveda odborniki domačih zadružnih organizacij. Dobrodošlico jim je izrekel predsednik pli-berške Posojilnice Lipej Kolenik, ki je izrazil tudi veselje, da je prav ptiber-ška Posojilnica tista, ki kot prva pred-
skega ljudstva, ki se je borilo za osvoboditev, je poudaril direktor Majce in pri tem opozoril tudi na delež, ki so ga pri tem uveljavljanju prispevali slovenski likovni umetniki ter partizanske tehnike, ki so v najtežjih pogojih izdelovali osnutke in tiskali najrazličnejša plačilna sredstva. Na 1. zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega* sveta v Črnomlju v začetku leta 1944 pa je bil sprejet tudi sklep o ustanovitvi Denarnega zavoda Slovenije, s katerim smo Slovenci dobili prvo svobodno emisijsko banko, ki je bila obenem tudi prva taka ustanova v tedanji zasužnjeni Evropi.
Ncjbolj impresivno in prepričljivo po seveda govori razstava sama, ki dokumentira eno najbolj pomembnih poglavji iz zgodovine slovenskega naroda. Predstavljeno je dragoceno gradivo vse od osnutkov različnih plačilnih bonov in obveznic do izdelanih bankovcev, partizanskih hranilnih knjižic, priznanje in drugih dokazov za tedanje razmere vzorno urejenega denarnega poslovanja; razstavljeni so originalni klišeji za tiskanje bankovcev, ki so jih ročno izrezljali iz kovinskih delov starih lokomotiv; o nastajanju in razvoju slovenskega partizanskega denarja po
stavi našemu človeku dragocene dokumente iz slovenske zgodovine, ko se je naš narod, združen v OF, v uporu proti Hitlerju in domačim izdajalcem ne le uspešno boril, temveč se tudi politično in gospodarsko utrjeval. Ta-kiat so partizanske tehnike med drugim tiskale tudi partizanski denar, ki ni imel primere v tedenji zasužnjeni Evropi. V tem skupnem boju smo tudi koroški Slovenci doprinesli svoj delež, je naglasil tovariš Kolenik, in tudi tukaj na Koroškem marsikateri naš človek skrbno čuva plačilna sredstva, ki ga spominjejo na junaško narodnoosvobodilno borbo.
O razstavi je spregovoril direktor Narodne banke Slovenije Janez Majce, ki je zelo nazorno orisal razvojno pol slovenskih plačilnih sredstev v dobi narodnoosvobodilne borbe. V času, ko so umirali najboljši sinovi slovenskega naroda v boju proti fašističnim okupatorjem, je slovenski narod svojo suverenost manifestiral tudi s tem, da je izdajal svoj lastni partizanski denar. Ta denar je nastal iz potrebe sloven-
poleg pisanih dokumentov govorijo predvsem slike, ki prikazujejo, v kakšnih pogojih so tedaj ustvarjali likovni umetniki in partizanski tiskarji.
Slovenski partizanski denar, ki gO imamo sedaj priložnost v obsežnem prikazu videti tudi na Koroškem, je brez dvoma pomemben dokument iz dobe, ko je slovenski narod sredi kr-vevega boja za osvoboditev uveljavljal svojo suverenost in državotvornost. Hkrati je dokaz, da smo bili v tem boje udeleženi tudi Slovenci ne glede na državne meje, saj so bite na partizanskem denarju upodobljene vse pokrajine slovenskega naselitvenega ozemlja; na enem od osnutkov je bil prikazan vojvodski prestol na Gosposvetskem polju. Ne nazadnje pa je parti* zanski denar tudi izraz urejenosti, ki je bila značilna za narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda; partizanska vojska je bila prava ljudska vojska, ki jo je ljudstvo vsestransko podpiralo — tudi s plačevanjem davka in posojila narodne osvoboditve, o čemer priča slovenski partizanski denar.
"Roža, rdeča rožica«
nova p!ošča Obirskega ženskega okteta
AULA SLOVENiCA
CELOVEC, PAUHTSCHGASSE 5 — 7
Vljudno Vas vabimo na otvoritev razstave
„KOROŠKI PASTELI
AKADEMiKA PROF. BOŽIDARJA JAKCA v ponedeijek 27. oktobra 1980 ob 19. uri.
Razstava bo odprta do 31. oktobra 1980 dnevno od 13. do 17. ure
Revija miadinskih zborov
Komaj pet let je od tega, ko so v okviru Slovenskega prosvetnega društva „Obir" ustanovili vokalni ansambel Obirski ženski oktet katerega umetniški vodja je Valentin Polanšek, pa ima ta ansambel za seboj že nad stopetdeset samostojnih koncertov doma in v tujini. 2e sam ta podatek priča o izredni aktivnosti tega vokalnega ansambla vse od njegove ustanovit-
Danes bodo na Gospodarskem razstavišču v Ljubtjani odprti mednarodno razstavo o tovu in sicer pod nastovom „Narava-divjad-)ovstvo". Prireditetj razstave sta Lovska zveza Slovenije in Zveze tovskih družin Ljubtjanc.
Osnovna zamisel razstave je, da sledi načelom zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju z lovišči; da prikaže notranjo organiziranost ter družbeno in kulturno dejavnost lovskih organizacij in lovcev.
ve do danes. Na Koroškem skoraj ni društva pri katerem te priljubljene pevke ne bi bile v gosteh. Isto velja za Slovenijo, kjer so koncertirale v vseh večjih krajih in kjer so redni gost vsakoletnega srečanja oktetov v Šentjerneju na Dolenjskem. Obirski ženski oktet pa je svojo pesem ponesel tudi v druge dežele, večkrat je gostoval v Italiji, Švici in Franciji, razen tega
pokrajinska lovska konferenca z udeležbo lovskih organizacij Jugoslavije, Italije in Avstrije. 27. oktobra pa bo zasedala komisija za trofeje mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi C. I. C.
Pokroviteljstvo razstave je prevzela skupščina mesta Ljubljane, predsednik častnega odbora pa je tovariš Stane Dolanc. Poseben del razstave je posvečen tudi uglednima lovcema ter ljubiteljema narave pokojnemu predsedniku SFRJ tovarišu Josipu Brozu Titu in Edvardu Kardelju.
je koncertiral tudi na Dunaju in drugih krajih Avstrije.
Iz vsega nakazanega je tudi že razvidna kvaliteta 020 in njegova svojska interpretacija slovenskih in drugih umetnih ter narodnih pesmi. Svojsko zaradi tega, ker so vokalni ansambli v ženski sestavi zelo redki, poleg pa je še dodaten plus liričnost koroških pevk in kajpada izredna tankočutnost dirigenta Valentina Polanška, ki je s svojim ansamblom v hipu opozoril nase. Zato je že dve leti po ustanovitvi izdal svojo prvo samostojno ploščo z naslovom „Dečva z Obirja". Pravkar je pri založbi Obzorja oziroma njeni tovarni Helidon v Ljubljani izšla že druga velika gramofonska plošča Obirskega ženskega okteta, z naslovom „Roža, rdeča rožica" s posnetki slovenskih in pesmi drugih narodov. Gre za skupno 17 pesmi, skladb in priredb znanih skladateljev in harmonizatorjev kot so Matija Tomc, Radovan Gobec, Danilo Bučar, Ciril Pregelj, Davorin Jenko, France Marolt, Peter Lipar, Jože Leskovar in drugi. In če še navedemo nekatere naslove pesmi kot so „ Zdravi ca", „ Roža, rdeča rožica", „Pod oknom", „Soča voda je šumela", „Nocoj pa oh nocoj", „Pojdam u Rute" in druge, potem vemo, da gre za šopek najlepših in najbolj priljubljenih pesmi. Zato je pričakovati, da bo tudi plošča 020 „Roža, rdeča rožica" pošla tako hitro kot prva.
Ljubiteljem slovenske vokalne glasbe priporočamo, da imenovano ploščo nemudoma naročijo v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu.
Ko smo umetniškemu vodji 020 Valentinu Polanšku ob izidu nove plošče čestitali, nam je povedal, da ima v načrtu še posneti kaseto s pesmimi svojega ansambla in da pripravlja tudi novo ploščo in sicer s skladbami, ki jih je napisal na svoja besedila.
K bogati beri vokalne dejavnosti čestitamo tudi marljivim članicam Obirskega ženskega okteta, ki za gojitev slovenske pesmi žrtvujejo mnogo svojega prostega časa. Pravtako želimo, da bi skupaj s svojim vodjem tudi v prihodnje bile tako aktivne med nami in v širši javnosti uspešno predstavljate slovensko pesem.
V organizaciji Krščanske kulturne zveze in pod pokroviteljstvom zveznega ministra za pouk dr. Freda Si-nowatza se je preteklo nedeljo v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu odvijala revija mladinskih zborov. Nastopale so otroške in mladinske skupine iz Zvabeka, Libuč, Kazaz, Globasnice, Dobrle vasi, Šentlipša,
Posojilnica Piiberk prireja v okviru tedna varčevanja poteg razstave o „S)ovenskem partizanskem denarju" sledeče prireditve:
#	v nedeljo 2S. oktobra ob 15. uri mladinski film „Sre ča na vrvici"
#	v sredo 29. oktobra ob 20. uri film „Boj na požiralniku"
v prireditveni dvorani posojilnice Piiberk.
Prisrčno vabljeni!
Zitare vas!, Celovca, Šmarjete v Rožu, Sveč, Hodiš, Šentilja, Rožeka, Škofič, Šentjakoba v Rožu in iz Ukev v Kanalski dolini.
Tako se je okoli tristo mladih pevcev, otrok in mladincev v posameznih skupinah predstavilo številnemu občinstvu, ki je do mala napolnilo dvorano Doma glasbe. Vsaka skupina se je predstavila sama, večinoma v svojem narečju. Spored je bil zanimiv prikaz, kako se da z mladimi pripraviti dopadljive pevsko-glasbene točke. Brez dvoma pa je pri tem prišlo že do izraza delovanje glasbene šole, ki naši mladini nudi uka raznih glasbenih instrumentov. Poleg skupin s podeželja je na koncertu sodeloval tudi zbor slovenske gimnazije in kot že zapisano, skupina iz Kanalske doline.
Nedeljske revije mladinskih zborov KKZ v Celovcu se je med drugimi udeležil tudi konzul SFRJ v Celovcu Alfons Naberžnik, celovški župan Leopold Guggenberger, med zastopniki slovenskih organizacij pa sta bila tudi podpredsednik Slovenske prosvetne zveze Tomaž Ogris in centralni zborovodja Hanzej Kežar.
Mednarodna razstava o naravi iti !ovu v Ljubljani
Čeprav so za širšo javnost na taksnih razstavah najbolj zanimive trofeje, pa osnovni namen lovske razstave v Ljubljani ni v prikazovanju vrhunskih trofej. Z razstavo želijo Širšo javnost seznaniti predvsem z napori in cilji slovenskega lovstva, ki si je zadalo temeljno nalogo: varstvo divjadi in naravnega okolja.
Na razstavi bo prikazana tudi grafična umetnost na temo lova ter bo na voljo tudi študija „Lov in umetnost na Slovenskem". Prikazan bo tudi celoten razvoj lovskega orožja na Slovenskem vse od 16. stoletja do danes. Tudi o tem so izdali posebno strokovno študijo „Lovsko orožje na Slovenskem".
Strokovno pokroviteljstvo razstave je prevzel mednarodni svet za lovstvo in ohranitev divjadi (C. I. C.). Tako bodo na razstavi ocenjene trofeje imele mednarodno priznano vezavo.
K sodelovanju na razstavi so vabili tudi lovske organizacije iz drugih jugoslovanskih republik in pokrajin ter lovske organizacije sosednjih dežel — Avstrije in Italije; vabili pa so tudi lovske organizacije zamejskih Slovencev Klub prijateljev lova iz Celovca in Društvo slovenskih lovcev Julijske krajine — Doberdob. V ^asu razstave, ki bo trajala do 2. novembra letos, bodo razne strokovne konference in razgovori. Tako bo 24. in 25. oktobra v Ljubljani med-
„Die Brucke": Osrednja tema 10. oktober
Tik pred 10. oktobrom je deželni glavar VVagner predstavil dvanajsto številko koroške kulturne revije „Die Brucke", katere osrednja tematika je oktober 1980. Hkrati je ta številka zadnja, ki jo je uredila dr. Miriam Raggam-Lindquist. Tudi v tej številki je skušala urednica ostati zvesta svojemu konceptu in v reviji upoštevati tudi slovensko kulturo in slovenski jezik v deželi. Morda je tudi to - poleg „družin-skih razlogov" — povzročilo, da se je urednica poslovila od urednikovanja, ne da bi se ji deželni glavar tudi le javno zahvalil za dolgoletno delo. Nasprotno, na predstavitvi zadnje številke je bilo slišati nepreslišno kritiko iz njegovih ust, češ da revija svojega političnega poslanstva ni izpolnila.
Osrednja tema številke 12 je ..Oktober 1980", ki ga cela vrsta avtorjev obravnava z več strani. Za začetek Kurt Piber ..grafično" omaga pod bremenom teme. Nato vsak s svojega gledišča razpredajo misli o 10. oktobru deželni glavar VVagner, deželni svetnik Mario Ferrari-Brunnenfeld in namestnik deželnega glavarja Stefan Knafl. Zgodovinski del prinaša nekaj detajlnih raziskav o specifičnih temah v zvezi s plebiscitom, pri čemer malo začudenja vzbuja, da Claudia Frass-Ehrfeld ob tej priliki obravnava zunanjepolitične aspekte koroškega vprašanja po drugi svetovni vojni, VVilhelm Baum pa piše o ostankih nemških jezikovnih
otokov v Sloveniji. Posebna poanta v tem delu: čeprav po besedah deželnega glavarja VVag-nerja ni bil namen te številke, da se ukvarja z manjšinskim vprašanjem, je prav na njegovo posebno zahtevo ponatisnjen članek direktorja deželnega arhiva VVilhelma Neumanna ..Ruckblicke und Ausblicke zur Miderheiten-frage in Kamten" iz leta 1974. V zgodovinskem delu gre vsekakor omeniti tudi prispevek Av-
guština Malleja o šolstvu v coni A v času jugoslovanske uprave, ki je objavljen v slovenščini in nemščini.
Za literarni del številke je urednica k sodelovanju povabila 63 koroških literatov, od katerih se je odzvalo le 37, torej dobra polovica. Med povabljenimi je bilo tudi 10 Slovencev, od katerih so se odzvali le trije, od teh treh pa sta še dva oddala rokopise te v nemščini, le pesmi Valentina Polanška so objavljene v obeh jezikih.
„Die Brucke 12" objavlja še vrsto kulturnozgodovinskih prispevkov s področja glasbe, umetnosti, arheologije in arhitekture, ki so vsi ubrani na osrednjo temo zvezka, poleg tega pa še nekaj drugih prispevkov, med drugim k izobraževanju odraslih, kjer tudi Pavle Apov-nik prispeva nekaj pripomb k izobraževanju odraslih pri koroških Slovencih v obeh iezikih.
Če bo koroška kulturna revija „Die Brucke" zdaj dobila novega urednika — razpis za njega je že objavljen — in če bo z njim zrasel tudi nov koncept revije — izhajala naj bi najmanj štirikrat letno v obliki žurnala — potem lahko samo pričakujemo, da bo novi urednik nadaljeval in razvijal običaj, ki ga je začela uvajati dosedanja urednica: da bo tako po tematiki kot po jeziku prisoten v osrednji kulturni reviji dežele Koroške tudi drugi — slovenski — narod v deželi.
NOB na Koroškem y
v oddaji „Spoznavajmo svet in domovino"
V soboto 18. oktobra smo tudi na Koroškem s posebno pozornostjo prisiuhniii priijubijeni radijski oddaji RTV Ljubijana „Spozna-vajmo svet in domovino". Ekipa RTV Ljubijana se je namreč ustavita v Šentprimožu in svoje mikrofone razmestita v novem kuiturnem domu Siovenskega prosvetnega društva „Danica". Kot znano, gre pri tej oddaji za tekmovanje miadine v znanju. Tokratna tema je biia „Ko-roški Siovenci v narodnoosvobodiinem boju"; kot tekmeca pa sta nastopiti dve miadinski ekipi in sicer domača ekipa iz Šentprimoža in okoiice ter ekipa dijaškega doma Siovenskega šoiskega društva v Ceiovcu.
Polaganje vencev
na partizanskih grobiščih
Ob biižnjem Dnevu mrtvih bodo zastopniki Zveze koroških partizanov in drugih organizacij tudi ietos potožiti vence na partizanska grobišča širom južne Koroške. V okviru tega poiaganja bo
OSREDNJA POČASTiTEV
v soboto 25. oktobra ob 15. uri na pokopatišču v Kotmari vasi, kjer bo tudi odkritje nagrobnega spomenika Kariu Prušniku-Gašperju.
Počastimo spomin naših padiih junakov, ki so darovati živtjenje za svobodo v borbi proti fašizmu!
Zveza Mro%:'Z? part/zaMov
Vence na ostaiih partizanskih grobiščih bodo prihodnji ponedetjek in torek poia-gaii Zveza koroških partizanov, Zveza stovenske mtadi-ne in druge organizacije.
SPD Obir na Obirskem vabi na vsakotetni jesenski iziet, ki bo v nedeijo 26. oktobra 1980 Citj potovanja Mauthausen Odhod izpred Kovačeve gostiine bo ob 5. uri zjutraj Prijave srejema: Nuži Furjan na Posojiinici v Žeiezni Kapti (tete-fon 0 42 38/231)
čeprav je bit čas neposrednega oddajanja ob 17. uri nekoliko neprimeren za prebivalce Šentprimoža in okolice, se je v novem kulturnem domu zbralo kar precej gledalcev in poslušalcev. Uvodni akordi ansambla Mojmira Sepeta ter poznana glasova radijskih in TV napovedovalcev Menči Klančarje-ve in Rada Časla so pričeti z javno radijsko oddajo. V le-tej so sode-
vsaka ekipa dobila po pet točk. Zato sta si ekipi delili knjižno nagrado založbe Mladinska knjiga in nagrado RTV Ljubljana. Nadvse je razveseljivo, da naši mladinci razmeroma dobro poznajo zgodovino narodno osvobodilne vojne na Koroškem in s tem tudi za delež koroških partizanov pri osvoboditve Koroške oz. Avstrije izpod nacifa-šizma.
Prireditve ob državnem prazniku
Siovensko prosvetno društvo „Zar-ja" v Železni Kapli pod geslom: Dober večer, sosed!
vabi na
KULTURNO PRIREDITEV ob avstrijskem narodnem prazniku
v soboto 25. oktobra 1980 ob 19.30 uri v farni dvorani v Železni Kapli. Sodeiujejo: Moški zbor SPD „Trta" v Žitari vasi, ženski zbor z Rebrce, mešani zbor MGV Železna Kapla, Obirski ženski oktet SPD „Obir" Obirsko, moški in mešani zbor SPD „Zarja" Žei. Kapla Va/?Z oJZ?or/
Slovensko prosvetno društvo Radi-še vabi pod geslom „Dober večer, sosed!" na
KULTURNO PRiREDITEV
lovali tekmujoči ekipi, ansambel Mladi mi, Danica Čertov, pevci Edvin Fliser, Branka Karner, Oto Pestner ter Marjeta Falk, humorist Marjan Marinc, medtem ko sta podpredsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc in predsednik krajevnega odbora Zveze stovenske mladine Milan Wutte govorita o manjšinski problematiki na Koroškem.
Gojenci dijaškega doma SŠD Florjan VVieser, Cvetka Lipuš, Veronika Podevšnik, Sonja Vavti in Mirko Furjan ter ekipa domačih tekmovalcev Peter Kassl, Martin VVutti, Pavel Štern in Stanko Pol-zer so skoraj brezhibno odgovarjali na zastavljenih deset vprašanj. S strani poslušalcev so si tako zaslužili spontan aplavz; rezultat tekmovanja pa je bil izenačen, saj je
PiSMO BRALCA:
Po končanem tekmovanju je ansambel Mojmira Sepeta s pevci-sclisti priredil še koncert popevk s katerim je predvsem navdušil mlade poslušalce. Tako je prenos oddaje ..Spoznavajmo svet in domovino" iz Šentprimoža pri Šentvidu v Podjuni brez dvoma bil zelo koristen, saj je tako širokemu krogu poslušalcev tu in onstran meje razgrnil nekatere dogodke NOB, kakor tudi trenutni položaj slovenske manjšine na Koroškem.
Naj ob koncu še zapišemo, da vse letošnje oddaje RTV Ljubljana ..Spoznavajmo svet in domovino", potekajo pod skupnim geslom „V boju za svobodo". V tem smistu je bila vključena tudi koroška mladina, ki je šentprimožu prispevala svoj delež k spoznavanju NOB ter povojnega obdobja na Koroškem.
ob avstrijskem narodnem prazniku
v soboto 25. oktobra 1980 ob 19.30 uri v kulturnem domu na Radišah. Sodelujejo: Pevske skupine SPD ..Radiše", Pevski krožek iz Žrelca, Trio ..Korotan" s pevci, mešani zbor iz Grebinja in pesniki Valentin Polanšek, Helmut Scharf, Andrej Kokot in Franz Stimpfl
RAZSTAVA
ob 35-letnici osvoboditve izpod fašizma v galeriji Hildebrand v času od 7. do 31. oktobra, vsak dan od 16.30 do 19.30 ure.
PnTrČMo vaZJjeM?/
!z koroških časopisov...
Največjo predrznost glede poročanja okoli 10. oktobra si je dovolila Kleine Zeitung, ko je v torek (v ponedeljek Tabora ni omenila niti z besedico) v kratki rubriki „NDP-Versammlung und OktoberArena" o obeh prireditvah poročala v istem članku.
Tako poročanje je nesramno in priča o značaju tega časopisa. ORI' je v nedeljo podrobno poročal o ciljih te nevarne organizacije okrog Burgerja (posebna straža, nastop pri volitvah), ki skuša prodreti v ovp-jevske in spo-jevske kroge. Vse, kar je vedela Kleine Zeitung povedati o zbo-
NIKOLt VEČ FAŠIZMA! NIKOLI VEČ VOJNE!
Vožnja v Mauthausen
26. oktobra 1980
na osrednjo manifestacijo Antifašističnega komiteja. Sodeluje: TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR
Možnosti za pristopanje oz. prijave:
CELOVEC, pred giavno žeiezniško postajo, ob 5.30 uri.
Prijave: Antifašistični komite, Benediktinski trg 5/i, ali pri sodelujočih organizacijah; prispevek: 150 —
BELJAK: pred glavno železniško postajo, ob 6. url.
Prijave: okrajno vodstvo KPA, teh: 24 2 75; prispevek: 150 -ŽELEZNA KAPLA: pred Posojilnico ob 5. uri.
Prijave: SPD Obir, aii v Posojilnici. Prispevek: 175.-Prosimo vse, ki se hočejo udeležiti vožnje, da se kar se da kmalu prijavijo. Zanesijivo pristopiti bodo mogli samo tisti, ki se bodo javiii pri organizatorju avtobusa!
rovanju NDP je bilo to, da je zborovanje imelo le malo udeležbo. O nevarnosti takih organizacij in takih združenj Kletne Zeitung seveda nič ne ve, tudi po bombnih atentatih v Munchenu in Bologni ne. Tudi o dejstvu, da bi morale biti organizacije kot NDP po predpisih državne pogodbe prepovedane, Kleine Zeitung ne črhne besede.
V ponedeljek je Avstrijska televizija v oddaji „Bildung aktuell" poročala o razstavi „Osterreichischer Widerstan.d" in prikazala pretresljivo poročilo o žrtvah ..Tretjega Reicha". Slišali smo tudi, da je Avstrija ravno po zaslugi tega upora postala spet svobodna država. Ob koncu oddaje pa je član organizacije „dsterreichi-scher Widerstand" potrdil zaskrbljenost, ker nacizem spet nevarno dviga glavo, ter opozori) oblasti, naj so pazljive.
Kleine Zeitung pa še vedno dela tako, kot da nacistične nevarnosti ni in vtika zborovanje nacifašistov v isti pisker, kamor je porinila s črnilom popackano oktobrsko manifestacijo za zbliižanje med obema narodoma na Koroškem.
Pevske vaje
KOROŠKEGA PARTtZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA bodo vsak torek ob 20. uri v dijaškem domu SšD v Cetovcu, Tarvt-ser StraBe 16.
Codeiujoče prosimo za točno in zanesijivo udeiežbo! Odbor
Kulturna skupnost SRS
na obisku pri ZSO in SPZ
Na povabiio Zveze siovenskih organizacij in Stovenske prosvetne zveze se je 16. oktobra na Koroškem mudiia delegacija Kuiturne skupnosti SRS. Pod vodstvom predsednika Kuiturne skupnosti Franceta Štigiica in predsednika izvršnega sveta iva Tavčarja so se najprej ustaviti na sedežu ZSO v Ceiovcu. Goste je sprejei predsednik dr. Franci Zvvitter in jih skupno s čiani izvršnega odbora informira) o kuiturni poiitiki ZSO, ki sioni na načetih NOB, medtem ko so gostje obraziožiii svojo pripravijenost za še tesnejše sodelovanje s sioven-skimi kuiturnimi organizacijami na Koroškem.
Po razgovoru na sedežu ZSO so gostom še razkazati dvojezičen otroški vrtec in kuiturni dom SPD „Danica" v šentprimožu, na dnevnem redu pa je biia tudi informacija o detovanju tovarne ceiuioze „Obir" na Rebrci.
Predstavniki Kuiturne skupnosti so nato biii še gostje Siovenske prosvetne zveze, ki jih je sprejeta v hoteiu Obir v Žeiezni Kapii. Goste KS je pričaka) predsednik Poianšek in jih s čiani izvršnega odbora SPZ seznani) o deiovanju naše osrednje kuiturne organizacije ter o probiemih s katerimi se srečuje pri uresničevanju njenih kuiturnih načrtov. Ob tej priiožnosti so se dogovoriti za konkretne možnosti o so-detovanju med SPZ in KS SRS. Obe strani sta ob koncu razgovorov sprejeti tudi skiep, da se bosta za krepitev medsebojnih stikov v prihodnje večkrat srečati na podobnih informativnih razgovorih.
Zveza siovenskih zadrug v Ceiovcu, Narodna banka Siovenije v Ljubijani in spodaj navedene posojiinice vabijo na ogied
RAZSTAVE
,Slovenski partizanski denar-
ki bo v posiovnem času v siedečih krajih:
#	v Posojiinici Piiberk orlprta samo še danes
#	v Zvezi siovenskih zadrug v Ceiovcu, Avia Siovenica od 27. do 31. oktobra 1980
#	v Posojiinici Borovije od 4. do 8. novembra 1980
#	v Posojiinici Šentjakob od 11. do 15. novembra 1980
Ne zamudite te zanimive razstave iz zgodovine siovenskega naroda, ko je šei siovenski narod v oborožen osvobodiini boj prot) Hitierju, ki nima primera v okupirani Evropi med drugo svetovno vojno.
Waste Tomaža ni več med nami
T:Z?o :M $Mraj neopazno je Mo Jovo oJ 7o?Maža IVa^teja, je preJ MaM?M Ma poMpa/ZšČH Jo?Mačega Maja — v Gra/?šraMja Maše/ woj zadnji počitek. Z nj:??! j^ /ege/ f gro/? zaveje?! roja^ Joven^e Maro Me MapMoM !M s fe?M č/oveZ: ZJeMega ZMačaja.
7*o???až Waste je a?Mr/ v #7. /eta ^farost: ?M je v sZ?oraj Jevet Je^et/et-j;'Z? preZ?oJ:7 težM pot poM/žaMega :M pregaMjaaega S/oveMca. A/ja/? te?Ma To?Maž Waste MiMar M! MoM?/ m te je veJao postav:'/ v Z?raM tvojega Ma-rot/a. Kot ta^ je taJ: pr/tpeva/ tvoj Je/ež z/att/ Ma gotpojarsš?e?M poJ-ročja, ^jer je Mt oJZ?orM;^ Majeva;'/? potoj/Mc /M Zveze s/oveMtšM zaJrag v Ce/ovca tooMMva/ goypoJar$M razvoj Mate aaroJae t^apMOtt/. Zave-Ja/ te je, Ja je gotpoJarttvo za obstoj tMaMjttMe te poteMo potreMo. Ta J: sa?M je M vzoreM go^poJar^ve-Mt^ tM je zato veJao trJMO tta/ Ma tvoj:/? MogaZ?. TotMaž Waste prav za-raJ: tega M:Mar Mt zataji/ tvoje aa-roJMe pr/paJMost/, M:'t: v aajfežje?M čata Mate zgoJov:Me, M aa?a je jat:-ze?M MapoveJa/ twrt. Zato je M taJ/
?MeJ ttev:/M;?M: Zzte/jeMcZ, A?; to /eM /942 /Mora/? zapatt/t: tvoj Jo?M /a /J v pr:t:/Mo /zte/jeMtttvo v /VetMČ/jo-?'a?M je z žeao rlMge/o M v raza/Z? ta/?or:tč:Z?. NajJ/je je M v taZ?or/tČM Aatttatt, Z:jer je t tvojM aeo?aajMM prepr/čaMjeM! v z?aago MaJ jat:ZM!0?a /?oJr:7 tvoje, včat/Z? oZ?apaae, sotrpt* Me. Tega prepr/čaMja M: tZ?r:va/ Mit/ prej Me?MtZ::?M: o/?/asfM;M /a je zaraJ/ tega ?Mora/ za aeMj taesecev ce/o P Maceatrac/jsM ta/?or:tče ScZ?:r?Mec&, ^jer to Mzajeace te poteMo ?aae;7Z-ToJa Waste je pretta/ ta J: to trp/a-čeMje ;a sa?M je večkrat poveJa/, je zJrža/ taaio zaraJ/ tvoje trJae vere v propaJ Z?:'t/erjevt^:'Z? Mva:Z:oV :a v vra/tev v Jo?aov:MO.
/a taZto je ta J: Mo.* /eta /94Ž je t vojo žeao vra:7 Jotaov :a z aj^ aa aovo areJ:7 Jota. Spet te je v^/j^* e:7 v Je/o pr: t/oveasM?a zaJraz* a/ttva /a Jo/ga /eta M taJ: č/aa oJ* Mra Zveze t/oveatZ?:/? /zte/jeacev.
To?aaža Wasteja Z?o?ao Mt aeo?aa/' aega S/oveaca oZ?raa:/: v trajaeta tp°' ia/aa. Njegov: žea: Aage/i pa potoa: :'zraža?Mo Mate ZtMeao toža/j^-
V okviru priprav za Oktobrski tabor se je večkrat pojavila misel, da se je treba obrniti na Avstrijsko sindikalno zvezo (OGB), v kateri je organiziranih tudi cela vrsta koroških Slovencev. Sindikat do danes podpira protimanjšinsko politiko koroških strank in sam v okviru svoje organizacije ni uveljavil upoštevanja slovenskega jezika, kar bi g°' tovo močno vplivalo na demokratično zavest koroških delavcev, rta-stavljencev in uradnikov ter ostalega prebivalstva.
Zato je iniciativa „Clani sindikata za pravice manjšin" začela zbirati podpise s katerimi podpirajo zahtevo, da naj Avstrijska sindikalna zveza podpira zahteve, ki so jih postavile osrednje organizacije koroških Slovencev tako v svojih memorandumih kakor tudi v ope* racijskem koledarju in so zajamčene v členu 7 avstrijske državne pc godbe. Kdor želi podpisne liste se lahko obrne na sledeči naslov-Helmut Stockhammer, Stifterstr. 12, 9020 Klagenfurt-Celovec.
Nesramen napad na funkcionarje in igraice SAK
Napad na funkcionarje in igralce Slovenskega atletskega kluba je bil izveden v agresivnem protislovenskem duhu, je izjavil Wa!ter Gu-tovnik, predsednik SAK, ki je pri tem napadu bil najmočneje poškodovan. Zadnjo nedeljo po igri SAK proti Zrelcu (igra se je končala 2:2) so namreč trije moški brez vsakega vidnega vzroka začeli ovirati in napadati Slovence. Vendar v tej zadevi ne moremo govoriti o kakšnem sporu glede športnih vprašanj, kakor poroča Karntner Tages-zeitung. Po izjavah slovenskih športnikov se nobeden od njih ni pogovarjal z dotičnimi tremi moškimi, ti pa sploh niso sledili igri, temveč se nahajali v prvi vrsti v kantini. Ker so Heinz U. (23), Gun-ther E. (29) in še tretji moški ogrožali, brcali, nastavljali noge in tolkli edinole po Slovencih in ker so padale psovke, kot „čuši", „jugo-svinje" in očitek, da je SAK prišel s Koschatovega igrišča sedaj še na igrišče policije v Celovcu, brez dvoma lahko ugotovimo, da so bila ta dejanja čisto protislovenskega značaja.
Slovenski gledalci so ob koroških igriščih doživeli že marsikatero psovanje in ogrožanje. Sedanji napad pa je gotovo višek napadov in je očitno sad protislovenskega vzdušja, ki so ga ustvarili znani koroški krogi okoli 10. oktobra in zadnje skupne televizijske oddaje o manjšinskem problemu na Koroškem. Pristojni organi bodo skušali seveda vse spremeniti v nedolžno pijano zadevo, oz. „nadaljevanje diskuzije o športnih zadevah". Janka VVoschitza so divji pretepači stepli, bil je lahko potolčen, predsednik SAK VValter Gu-tovnik pa je bil poškodovan na desnem kolenu in na nogi tako, da skoraj ne more hoditi, močne udarce pa je dobil tudi po glavi in po celem telesu. Po zdravniškem pregledu so ga poslati domov v bolniški stan, kjer se bo moral še nekaj dni zdraviti.
KULTURNI
VEČER
VSOBOTO.25.10.1980 OB 20.00 UR)
POD GESLOM
"PESM! NARODOV"NASTOPATA
MEŠAN) PEVSK) ZBOR "R02" )Z ŠENTJAKOBA V ROŽU )N DOMAČ) TAMBURASK) ANSAMBEL

Funkcionarji in igralci moštva iz Žrelca so bili ogorčeni nad div-
janjem pretepačev in so se distancirali od takšnih dejanj, saj je vsakdo dobro vedel, da zaradi rezultata ravno končane igre med SAK-om in Zrelcem ni bilo nobenega prerekanja. Ravno tako so se distancirali funkcionarji policijskega športnega društva. Policija, ki je prišla šele po 15 minutah, je le težko ukrotila glavnega od pretepačev, naznanila ga je zaradi upora proti državnim organom in zaradi fizičnega napada.
V pogovoru z našim sodelavcem je Gutovnik dejal, da napad v prvi vrsti ni usmerjen proti njegovi osebi temveč proti celotnemu društvu. Vendar se slovenski športniki ne bodo pustili ustrahovati od takih dejanj in tudi nadaljnje psovanje na igriščih jih ne bo spravilo tako daleč, da bi kloniti zaradi protislovenskega vzdušja v deželi.
Koroški sociaiisti slavijo Steinacherja
Glasilo iste SPO, ki zahteva od slovenskih organizacij, da se distancirajo od Oktobrskega tabora je vabilo skupno z vojaškim športnim društvom Celovec na spominski pohod Steinacherju, ki je bil zadnjo nedeljo. Sicer niti pri upravi niti pri redakciji „Karntncr Tageszeitung" niso hoteli kaj vedeti o tem pohodu, ko smo jih po telefonu vprašali po odgovornem človeku; vsekakor pa se do danes nobeden ni javno distanciral od vabila na pohod.
Pohod, M se je začel pri gradu
Mageregg, je poleg poveličevanja bivšega nacista Steinacherja koristil še Abwehrkampferbundu, ki dobi 10.— šilingov podpore od vsekega udeleženca.
S podporo takega pohoda se je socialistično glasilo pridružilo slavljenju enega najzloglasnejših možev Koroške. V tej zvezi je zato treba ponoviti nekaj dejstev:
#	Steinacher je bil član NSDAP s številko: 7,753.917
#	avstrijsko sodišče je priznalo in ugotovilo, da Steinacherjeva literatura priča o njegov: nacistični miselnosti


1.0BLT.-STEINACHER GEDENKMARSCH	^
Sonntag,12. Oktober 1980


# o 10. oktobru in o ciljih, ki jih je zasledoval v obrambnem boju pa naj govori Steinacher kar sam: Es war mir stets eine unumstofšliche Selbst-verstandlichkeit, den Ab-stimmungskampf nicht um den Anschlufš an Usterreich, sondern um die grolšdeutsche Zukunft zu fiihren. Die Stimmen ftirUsterreichsolltendie Anwartschaft auf die Heimkehr ins Reich wah-ren. Weil wir aber we-gen der auf „aHdeutsche Umtriebe" lauernden Al-liierten, vor allem der Franzosen, nicht in der Lage waren ,Deutsch)and' zu rufen, wir ,Usterreich' nicht sagen wol!ten, M wurde unser Kampfruf eben ,Karnten*. Und wir sahen in Karnten das alte Herzogtum des Rei-ches."
OKTOBRSKtTABOB
)N SPD „JEPA-BAŠKO JEZERO" )Z LOČ vabita na
KuMurni večer,,Manjšine v Avstriji"
v soboto 25. oktobra ob 19.30 uri v kuiturnem domu v Ločah. Nastopajo:
#	„Stinjačko koio" z gradiščansko-hrvaškimi piesi in tamburaško skupino
#	„Soubor Sdruženi Čehu a Siovaku v Rakousku" — Piesna skupina združenih Čehov in Siovakov v Avstriji iz Dunaja predvaja češke plese in siovaške pesmi
#	„Magyar Leanytanccsoport" (Madžarska dekiiška piesna skupina iz Oberpullendorfa na Gradiščanskem, ki je nastopala že na glavni prireditvi Oktobrskega tabora, predvaja madžarske plese
3 Gitarist in plesalka romske narodnosti (Ciganov)
& Skupina „Geduidig und Tiemann" iz Dunaja predvaja pesmi vjidišu
#	Tamburaška skupina SPD „Jepa-Baško jezero" iz Loč
BiLČOVS:
PozaMjene avstrijske ijudske pesmi in soiidarnost z manjšinami
Nižjeavstrijska skupina „Majoma Bordun" je zadnjo nedeljo pri Miklavžu v Bilčovsu s petjem starih avstrijskih ljudskih pesmi navdušila več kot 80 ljudi. Skupina iz Modlinga pri Dunaju je izkopala iz pozabe številne ljudske pesmi, med drugim tudi pesmi iz kmečkih uporov, in netipične dunajske ljudske pesmi, ki obrav-
navajo težak socialni položaj preprostega mestnega prebivalstva v prejšnjem stoletju. Poleg nižjeavstrijskih pesmi in rim so peli tudi hrvaške in slovaške pesmi, ki so jih prepevali in jih deloma še pojejo na področju sedanje Avstrije. Mlada skupina je dobro informirana o položaju slovenske manjšine na Koroškem in je zavestno izbrala tudi pesmi drugih manjšin, da bi dokumentirala razumevanje za položaj manjšin, ki jih skušajo spraviti v pozabo. Poslušalci so izvajanja skupine sprejeli z velikim navdušenjem.
Na prireditvi, ki so jo organizirali organizatorji oktobrskega tabora skupno s Slovenskim prosvetnim društvom „Bilka" Bilčovs, so domačini
predvajali tudi scene iz „Karntner Bilderbogen" Horsta Ogrisa, ki prikazujejo dogodke iz vsakdanjega zatiranja oz. zapostavljanja koroških Slovencev; diapozitive in glasbo na traku je podprla izpoved 5 nastopajočih igralcev.
Prireditev je bila že druga v okviru „Bitčovskega tabora", ki se v doma-
čem kraju prizadeva za močnejše uve-havljanje slovenske manjšine. Temu je služilo tudi že predavanje univ. asistenta dr. Hannsa Haasa, ki je predaval o 60-letni tradiciji praznovanja 10. oktobra.
Slovensko prosvetno društvo „Edi-nost" v Pliberku vabi na PEVSK) KONCERT ki bo v soboto 25. oktobra 1980 ob 19.30 uri pri Schwarzlu v Pliberku.
Nastopajo: MPZ iz Kobarida plesna skupina iz Kobarida in domači zbori
Prisrčno vdidjeni/
Valentin Potanšek
BRATOVSKA
'
tl.det
To trdoto bodo morda ublažili na ta način, da se bodo na jesen preselili v Podlesnikovo bajto, kjer bi vzeli v najem tudi toliko sveta za kravo in še kako ovco, Matevž pa bi služil pri sosedu Brezovniku kar čisto blizu. Lahko bi vmes večkrat skočil domov, če bi ga domotožje le preveč pestilo. Oče Jožef se je spomni) svoje usode, ko je moral kot zelenec s trinajstimi leti pravtako iti služit k tujim ljudem. Z Brezovnikom sta se tudi zmenila, da bo spuščal Matev-ža seveda v šolo v sosednjo grapo, kjer so sedaj to reč na novo ustaliti. Prej so morali hoditi otroci v Kaplo. Pa ne vsi. Zaradi oddaljenosti so biti mnogi oproščeni obiska pouka. Oče Jožef je imel izkušnje iz vojaške dobe, da je biti nepismen kar dosti poniževalna reč.
Kar prvi dan je Matevž ostal pri Brezovniku. S hlapcem sta šla za ovcami v planino. Čreda je bila zbrana ob senožeti pri starih rovih. Veliko živali je bilo. To ga je razveselilo. Taka čreda ovac mu je pomenita vse drugo kot domače tri koze na Prevju.
Pri hiši so imeli Matevža radi. On je tudi rad vse ubogal, kar so mu naročevali. Radi pa so tudi prezrli njegove fantovske muhe, ki so ga kdaj nehote privedle do pravega paglavstva. Le to ga je po vsaki polomiji grizlo, da ne bi o tem oče kaj dobil na uho. Do njega je imel poseben spoštljiv odnos.
Matevža so takrat še klicali Tej. Nekateri pa .sosedov
ovčar'. Slednje ime se mu ni dosti dopadlo. Zlasti ne čez nekaj časa, ko je na sebi opažal, da iz njega raste kocinast, čeden in krepak fant. V tistem času so ga že začeli dražiti sovrstniki, ko so se dobivali ob nedeljah v Kapli ali v grapi, da se mora on prav izvrstno počutiti, ko je pri obeh sosedih toliko zalih dečel.
Samo Ježejeva hiša je bila na glasu, da so vsi tako sveti, da jim ni za vasovanje in podobne norčavosti mladih ljudi. Pri Podlesniku pa je bilo drugače. Lonka je bila pri hiši. Še šoli ni odrasla, pa je kipela s svojimi bujnimi joški kot dvajsetletna. Črni lasje so bili izraziti in temne oči očarljive. Dečva je imela privlačen nastop in je za čudo razsodno gledala življenje.
Tej ali sosedov ovčar je postal sedaj Matevž...
Matevž in Lonka sta se nekajkrat dobivala na šolski poti. Potem so dečvo šolskega obiska oprostili. Res je bila preodrasla. Celo učitelju ni bilo vseeno, da bi taka gospodična hodila v šolsko klop posedat.
V tistem času je Matevž že začel muzicirati. Oče Jožef mu je prinesel prvo harmoniko od Korčana Andrejčka na posodo. Oče Jožef je bil namreč slišal, da ob delopust-nem času Matevž rad hodi k takim hišam, kjer imajo harmoniko. Godce pa je imel oče Jožef rad. Nadvse rad je namreč tudi rajal. Tam se je izživlja) in zabava) druščino, da je vse vanj zijalo in se do solz nasmejalo.
Očetove harmonike se je Matevž tako razveselil, da ni vedel drugega reči kot:
„Da jaz naj godem, da jaz naj godem?"
Niti povedal ni, da se je na drugih harmonikah že naučil dve polki in tri valčke. Nič. Ves premamljen je bil. Takrat je ugotovil, da ga ima oče silno rad.
„Boš videl. Če bo kaj, lahko greš kdaj h Korčanu Andrejčku, da mu zagodeš!" je še dejal oče.
Sin pa je otipaval svetlikajoče se škatlasto glasbilo. Rdeči mehovni robovi so bili kot sočne Lonkine ustne. Diskantni gumbi so se belo bleščali kot Lonkini zdravi zobje. Arabeskni srebrnkasti svetli okraski pa so poblis-kavali kot Lonkini uhani.
Ko sta se po tistem srečala z Lenko, ga je ona začela ovijati z naslednjo namišljeno zgodbo: Pravijo, da ti godeš. Da hočeš biti muzikant. V Kapli so dejali, da te kmetje dajo v šole. Za organista te bodo izšolali, škoda, da bi moral iti proč. Raje bi tukaj godel po balih in ojsetih. Jaz pa bi hodila plesat.
Tako je začel Matevž gosti. Vedno in vedno. Ako je le ime) prostega časa, je zdrknil na svojo podstrešno kamro, v katero se je prišlo po stopnicah od zgornje hišne strani, kajti hiša je bila zgrajena v strmino, tako, da se je od zgornje strani zlahka stopilo celo na streho. V svojem bivališču je godel na vso moč. Nikogar ni motil. Nihče ga ni motil. Če je imel odprto okno, edino, ki je bilo, se je dobro čulo tja proti Podlesniku. Lonka ni zamudila Matevževe harmonike.
Kadar je zahajal v pianino, je jemal s sabo orglice. Največkrat pa je prepevat. Haderlapove pevce je dostikrat slišal v cerkvi, tudi na odrskih prireditvah, pri raznih drugih cerkvenih opravilih. Sam zase je ponavlja) take pesmi. Delno na orglicah, delno pa s petjem neposredno. Zdajci se mu je iz dneva v dan bolj širilo grlo. Kosmatin-sko raskavo počutje je ginevalo, izoblikoval se je mehak tenor.
Matevž je začel peti. Pogosto in namerno. In če so se dobili fantje, je pel zraven. Kar hitro so ugotoviti, da se ujemajo. Zdaj je v cerkvi vsakič z doslednostjo sledil orglanju. Res je nekaj nedopovedljivo lepega v teh vižah, kot se je v mislih izražal, nekaj, kar ni ne polka ne valček, a vendar tako zlito široko in v takih akordih in s tako
TR!BUNA BRALCEV - TR!BUNA BRALCEV -
Zwei Oktober-Feiertage
Das Jubilaum zur 60. Wiederkehr der Abstimmung vom 10. 10. 1920 ist bereits wieder Vergangenheit. Das Land Karnten beging diesen Tag mit einem groSen Festzug und verschie-denen anderen Feiern, jedoch aber-mats obne Beteiiigung der Karntner slowenischer Zunge! Man hatte sie dazu eingeladen, war aber vermutiich froh darliber, daE sie diese Einiadung nicht annehmen konnten.
Angenommen, die Siowenen hattcn, waren die Voraussetzungen anders, ais soiche erkennbar, in Wort und
Es kann aber auch dem offiziellen Karnten nach 1945 der Vorwurf nieht erspart werden, daE es aus seiner diesbeziigtich bekannten Opportuni-tat beraus, das Gedenken an den 10. 10. nicht von sich aus neu und im Sinne des Willens jener 22.000 Karntner, davon eben 10.000 s!owenischcr Zunge, gestaltet hat, sondern es aber-mats jenen deutsch-nationaien Schich-ten liberlies, den Sinn und Zweck des
flir Gsterreich kann und soil diesem Ereignis gedacht werden, wobei auch die Slowenen nicht an der Tatsache vorbcisehen konnen, daR sich eben rund 10.000 ibrer Voiksgruppenan-gchorigen nicht mit den restiichen 15.000 entschieden haben, was aber dennoch die Mehrheit flir Usterrcich brachte. Und in diesem Sinne, aber eben nur in diesem, kann es flir Usterreicher beidcr Voiksgruppen kein
10. 10. zu bestimmen, was dann nach Febler sein diesem Tag zu gedenken,
Schrift, an den Feieriichkeiten in Kla-genfurt teilgenommen, aiso wie atie anderen auch: Es hatte todsicher — die diesbezliglichen Proteste gegen die TV-Sendung „Zwei ist mehr ais eins" erharten diese Annabme ebenfaiis — ungute und peiniiche Reaktionen in jenen Kreisen gegeben, weiche dem 10. 10. und Iiberhaupt der gesamten Voiksgruppenpotitik schon immer ihren Stempet aufgedrlickt haben, und ieider wobt noch in naher und fer-ner Zuk"nft, so wie die Dinge iiegen, aufdrucken dtirften!
Daher wurde auch festgestelit, daH die Zeit zu GemeinSamkeiten noch immer nicht reif sei. 60 Jahre, und noch immer nicht reif! Wann dann? Oder ist es nicht doch eher so, daE nichts, aber schon nichts dazu bei-getragen wurde, dam't sich deutsche und siowenische Eandsieute zum ge-meinsamen Gedenken an den 10. 10. 1920 finden konnten?
Man braucht nicht von einer volli-gen Abschaffun? der Gedenkfeiern an diesem Tag reden und auch mcht davon, daE es an diesem Tag, ob so oder so. nichts zu feiern und zu gedenken gibt. Der 10	10. Ms Solrher
konnte gemeinsam begangen werden. w!irde er nicht nach dem Sinu und Woiien der schon erwahnten Kreise begangen. Am 10. 10. 1920 haben rund 10.000 Siowenen fiir den Ver-bleib der Zone A bei Osterreich ge-stimmt. Sie haben somit einen ganz wesentFchen und eindeutigen Beitrag zum Fndergebnis geleistet. Was die zweife!!os dentsrhnationaie Fiihrungs-soitze im Abavehrkamrtf und hetref-fend die Vorbereitun^ Z"r Abstim-munn. nach die^er in den Zwanziger-DreiHiger-und Vierziger-fahren aus diesem Wah!gang machte. hat sie selhst. u. a. sogar schriftlich beiegt, und kann nun nicht geleuvnet wer-den. Es war aber e!n grobe M'F-brauch de*- 22 000 Blirner. die
1955 bekannthch wieder besonders zum Vorschein trat,' wobci der 10. 10. zunchmend in den aHgemeincn Voikstumskampf und seine Politik eingebaut wurde. Das beglinstigt hat sicher auch die bis 1948 durch die Kriegsereignissc hervorgerufene, aber-imals offene Grenzfrage zwischen
V rubriki „Tribuna braicev" občasno objavijamo prispevke, ki jih nam pošijejo s prošnjo za objavo. Pri tem pa opozarjamo, da v teh prispevkih izražena staiišča niso nujno tudi mnenje uredništva.
Uredništvo
ware da nicht das wic und wer dies-bezliglich eben Ieider noch immer den Ton angibt.
Den 10. 10. abzuschaffen, also das Gedenken an ihn, ist nicht durch-filhrbar, solange die Bevolkerung ein solehes begehen will und man fast in allen Landern der Welt diese und jene Gedenktage begeht. Man solite sich aber endlich echt bemuhen, was bisher keineswegs geschah, das Gedenken so zu gestaltcn und in solehe Hande zu legen, daB es auch unseren Slowenen moglich wird, bisher konnte man das wirklich nicht von ihnen crwarten, das Gedenken mitzugestal-ten und mitzufeicrn.
Darliber hinaus haben wir im Oktober noch einen Feiertag, den beide Volksteile gemeinsam begehen sollten, den 26. Oktober. Dieser muH aber Ieider ais „Fitmarsch-Feiertag" dahin-sicchen, was beschamcnd ist, wobci man in Karnten die Gelegenheit hat, den krassen Untcrschied zwischen bei-den Gedenktagen u. a. auch daran zu studieren, daH z. B. in der Lan-deshauptstadt, von den Markten und Dorfern drauHen ganz zu schweigen, sieht man von den offentlichcn Ge-biiuden ab, ubertviegend nur jene Fahnen hangen, die man vergaH am 11. 10. wieder einzuholen. Fahncn-mecramlO. 10. (also sind die Fahnen vorhanden), wenige oder keine Fahnen am 26. Oktober! Das gibt all-jahrlich zu denken. Wo blcibt da das oft bis zur BcwuHt!osigkcit am und um den 10. 10. und in der Konfron-tation mit den Slowenen strapazierte „Osterreich-BewuHtsein" ? Einfach ,nicht mehr vorhanden, wie interes-sant! Und darauf wird man alljahr-lich unermiidlich hinweisen mlissen. Keine groBangelegten Feiern offentli-
aber den 10. 10. 1920 betrifft, muH man zur Kenntnis nehmen, daB an
^ ____ ^	.............. _ sich diesem Tag ein Bekenntnis zur Al-
nichtfflrDeutschland. nicht flir eme penrepublik abgegeben wurde, auch sondern fur wenn Steinacher und Go. fur sich das Osterreich entschieden haben!	spater leugneten. Und ais Entscheid
SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA VAB) NA
1. slovensko prvenstvo v namiznem tenisu
ki bo v nedeijo, dne 26. oktobra v farni dvorani v Seiah. Tekmovanje bo v treh skupinah:
skupina A: moški (dostopno za vse igraice) skupina B: miadinci (rojeni po 1. juiiju 1963) skupina C: dekieta
Otvoritev prvenstvenega turnirja bo V NEDELJO, DNE 26. OKT. 1980 OB 11.00 URi v farni dvorani v Seiah.
Prijave pošijite do 25. oktobra 1980 (do 17.00 ure) z oznako A, B aii C na nasiov: Mirko Oraže, Seie-Cerkev 48, 9170 Borovije/ Feriach.
Poznejše prijave so možne samo, če je kaj prosto, izžrebanje bo v soboto, dne 25. oktobra 1980 ob 20.00 uri v farni dvorani v Seiah.
Vodstvo turnirja: Mirko Oraže Prijavnina: 20 šiiingov
igra se po iziočiinem sistemu (praviinik namiznoteniške zveze). Prirediteij ne jamči za izgubijene predmete.
Neposredno po prvenstvenem turnirju (pribiižno ob 15.00 uri) bo razgiasitev prvenstvenih rezuitatov in podeiitev pokata ekipnemu prvaku 1980 DSG Seie i. Tekmovaici prvo-, drugo in tretje-uvrščenega moštva na ekipnem prvenstvu 1980 prejmejo koiajne in dipiome.
Zmagovaici siovenskega prvenstva v namiznem tenisu 1980 prejmejo prvenstvene koiajne in dipiome.
Mirko Oraže i.r.
(vodja prvenstva)
Daniio Prušnik ). r.
(predsednik SšZ)
SAK - Žretec 2:2 (1:0)
Usterreich und Jugoslawicn, welche endgultig ja eigentllch erst durch den Staatsvcrtrag von 1955 bcrcinigt war.
Nur ist das Aufleben des deutschna-tionalen Geistes, der eben nach 1955 wieder frei und ungehindert agleren konnte, nicht mehr auf cine gefahr-dete Grenze zuriickzuflihren, sondern auf die Existenz der slowenischen Volksgruppe und den Artikel 7 des Staatsvertrages.
Also wurde der 10. Oktober tveiter milSbraucht und nicht im Sinne der damals flir Ostcrreich stimmenden Deutschen und Slowenen gefeiert!
Und das offizielle Karnten hat sich gegen jene deutsch nationalen (nicht ostcrreich-nationalen) Kreise nie durchgesetzt. Siehe 1958, 1972 und 1976. Wer also in unserem Land, be-treffend den 10. 10. und betreffend die Voiksgruppenpoiitik auch nach chen Charakters am 25. 10. u. 26. 10., 1945 eigentlich regiert, ist klar. Was wenig oder iiberhaupt kein Fahnen-
Zadnjekoloje imel SAK na igrišču Policije v gosteh enajsterico iz Žrelca, dokaj neprijeten nasprotnik slovenskih nogometašev.
Lanskoletni srečanji sta se končali dvakrat s porazom naših. Prva lanska tekma se je sicer končala z 0.0, pač pa je bila SAK-u odvzeta točka na ,zeleni mizi".
Gledalci so torej pričakovali zanimivo igro obeh moštev. SAK je nastopil z isto enajsterico kot na zadnji tekmi proti Velikovcu, le namesto Kreutza, ki je poškodovan, je igral Drnovšek. O njem je bilo ob začetka letošnje sezone mnogo diskusij, češ, da je velemojster v driblingu, ni pa nobena opora za SAK. Tokrat pa je dokazal, da je izvrsten napadalec. Upamo, da je
vsem tem, ki so ga pošiljali že nazaj,
„ker ne zna igrati nogometa", zavezal gobec. Sicer pa so izjave dajali le taki, ki o nogometu tako ali tako ne vejo dosti.
Tekma z Zrelcem je bila zelo trda ter borbena. Slovenski nogometaši so že kar v začteku imeli več možnosti za zadetek. Gosti pa so bili nevarni predvsem v protinapadih. Ahlin pa je ne-
kajkrat pokazal, da je izvrsten vratar. V 39. min. pa je slovensko moštvo vodilo z 1 :0. G. Zablatnik je sprva z glavo zadel le prečko, Drnovšek pa je brez težav poslal žogo v nasprotnikovo mrežo. V prvem polčasu je imel SAK še več prilik, da bi rezultat zvišal, a nadaljnji zetdetki so v prvih 45-ih
minutah izostali.
SAK je nastopil drugo polovico tekme z nespremenjeno postavo. Nasprotnik se je močno stopnjeval, SAK pa je vedno bolj popuščal. Obramba je bila nesigurna in nekoncentrirana. Toda v 69. minuti je Drnovšek povišal na 2:0. Nasprotni igralec je G. Zablatnika podrl v kazenskem prostoru, nakar je sodnik brez tveganja pokazal na enajstmetrovko. Navijači so že slavili zmago SAK, ki pa je tokrat na žalost po nepotrebnem izostala: kajti v 82-minuti so gosti zadeli prvi gol, deset minut navrh pa še drugega. Tako se je tekma končala 2:2 neodločeno. K temu rezultatu pa je močno prispevala obramba SAK, ki je imela v zadnjih fazah tekme „dan odprtih vrat".
SAK pod 23 — Žrelec pod 23 (1:2) 2:4 Solarji SAK — Vetrinj šoiarji 2:4
schmuck. Und solange das so ist, ist jcnes einseitig demonstrierte Dstcr-re!chbewuBtsein unglaubwtirdig!
Guttenbrunner Herbert Kottmannsdorf
SLOVENSKi ATLETSK	KLUB
vabi na prvenstvene tekme	
V NEDELJO 26. OKTOBRA 1980	
A5V(Annabichi) ** 5AK	ob 14.45 uri
ASV „pod 23" - SAK „pod 23"	ob 13.00 uri
igrišče: Annabichi	
prisrčno varjeni/	
številnimi toni, ki imajo drug do drugega zveze, ki gredo v uho.
Pravzaprav je v cerkvi samo orgle poslušal. Zaradi tega se je celo Brezovnik enkrat začudil, ker je napeljal pogovor na to, kaj so v nedeljo pri zadnji maši pridigali, Matevž pa je prostodušno izjavil:
„Bil sem pri obeh mašah, a kaj so delali in govorili in žebrali, ne vem. Jaz sem se ukvarjal samo z orglami. Se reče, le orglanje sem poslušal."
Orgle je poslušal, se je posmihal gospodar in sklepal po svoje, da Matevž pač ni bil v cerkvi.
Načrtno se je shajal s harmonikaši vse okolice. Ali je nekoga spoznal na plesu, kjer je nepoznani .mehovec' godel, ali pa ga je obiskal rta domu. Ugotavljal je, da si marsikdo jako veliko šteje s svojim .hevkanjem'. Tako oznako je uporabljal pri tistih godcih, ki so zanikrno godli. Več je bilo tudi takih, ki so znali vse komade daljše skladbe. Korčanu Andrejčku pa ni bil doslej nihče kos. So bili res dobri kot Lenčkin Hanzej, Majdkin Korel, Vinov Korej in Kojev Jozej, pa še eden ali dva Kapelčana. Pod Obirjem je menda tudi vse polno dobrih .lajnovcev', kakor so rekali tamošnji prebivalci svojim godcem na harmoniko.
Zdaj je imel pred sabo le najbližji cilj: kupiti novo harmoniko s petimi vrstami belih gumbov v diskantu. To pa je stalo nekaj denarja. Kakor je računal in pretehtoval, s svojim zaslužkom niti v dveh letih ne pride do tega denarja.
To je potožil nehote tudi Lonki. Ona pa se je takoj znašla:
„Ovce začniva rediti. Jaz bi ti pomagala do nove harmonike! Samo od Bfezovnika ne hodi, da sva bliže skupaj. Jaz te tako rada poslušam. Pa še nekaj, počakaj, tvoj atej se tako rad pogovarja z menoj in uganja svoje prijetne šale. Njega bom ob pravi besedi tako dolgo prosila,
da bo še on nekaj dodal. Ti moraš čim prej priti do zaže-Ijene harmonike! Pomisli, kako boš godel! Na vsak bal te bodo vabili! Pa boš zaslužil nekaj za godenje. Samo, da te enkrat spoznajo tudi na ojsetih."
Matevž je bil premamljen. Vse je tako izpovedala, kot sijeonnaskrivajezaželel.
Ob vsakem vremenu je zginil v planino, da pogleda za drobnico. Našel je na podstrešnem podu ovčje staje kraj, kjer se je lahko tudi ob nevihti zadrževal. Pa ne samo ob slabi uri. Tudi ponoči. Tako je prišel na možnost, da vzame skrivajo harmoniko s sabo in gode v planini skozi noč. Večkrat ga je mrzlično obšlo, da je vrelo v njem in svoje melodije je preizkušal. Najlepše so se mu poroje-vale, ko je mislil na sosedovo Lonko.
Hvalevredno zanimanje fanta ovčarja, ki mu je čreda tako pri srcu, da jo vsak dan hoče videti in jo prešteti! je bila Brezovnikova ugotovitev.
Nekaj je bilo tudi resnice na tem. Matevž je imel svoje bičke v malem prstu, kar se je za hribovske ljudi rekalo, da ima svojo zadevo popolnoma v oblasti. Ni mu bilo treba tekati po širni planini in niže razprostirajočih se lesovih. Živali so ga poznate; takoj, ko je začel prepevati svoje planinske pesmi na skalni škrbini tik pod Ojstro, že so se začele oglašati.
Matevž je nekaj vzdržal s svojo hitro hojo. Tako je imel pregled nad sosedovo Podlesnikovo živino. Brigal se je tudi za Ježejevo čredo, pa je opazil, da jim to ni bilo pogodu.
Na planinskem višavju je užival sebe in harmoniko! Niže doli je prefetal vso gozdno širjavo in našel točko, od koder se je najlepše videlo k Podlesniku. Kar je fantč požvižgaval, je tudi pel in kar je pel, je tudi preizkušal na harmoniki.
Iz grape so ljudje ponavadi zahajali trumoma. Ni bilo lahko zadrževati se v Lonkini bližini. Zanjo so fantje pritiskali. Ona pa je očividno znala krotiti zaljubljene poglede.
Matevža je polivala sladka srhljivost, kadar se ji je približeval. Ščemelo ga je v konicah prstov, da bi prav ta trenutek zaigral nekaj čisto nenavadno novega. Vroče ga je davilo v grlu, da bi moral pri priči zapeti nekaj čudovitega. Spreletela ga je pogosteje sramežljivost, čim bolj je doraščal in je že črn puh silil na obraz.
Ko je znal toliko narodnih pesmi, je odkrival tudi v tej smeri, kako imajo v glavnem pesmi ljubezensko vsebino, pa ne srečno ljubezen, marveč neuslišano, zavrženo, razočarano, žalujočo, potrto in katastrofalno. Zakaj je tako? Kdo je napisal take pesmi? Pravijo, da se ne ve. Vendar pa je moral biti človek, ki je to delal! Človek, ki je bil res tako nesrečen, človek, ki je bil res tako razočaran, človek, ki je bil zaradi ljubezni res tako ponižan, ogoljufan, človek, ki je res zagazil zaradi nemogoče ljubezni v katastrofalno usodo? Človek kot ti in jaz!
Človek kot Lonka in jaz ...?!
Na Ojstro so se spravili Podlesnikovi mladci. Lonka zraven. Na križevo, kot rečejo v grapi prazniku vnebohoda, je treba iti na višave. Taka stara navada je-Manj se omenja religiozni značaj takega početja, bolj nekaka ostalina vedeževanja iz narodove davnine, da tak pohod pomeni pot za življenjsko srečo.
Zamotaval se je v svoje mladostno kipeče misli, ko se je bližal svojemu najljubšemu kraju na višajvu. In kaj -Vrh skalne škrbine je sedela Lonka! Pritiskata se je tesno na skalno ploščad, da je sprva videl le vzboklino njenih bujnih črnih las in na enem koncu skalnega previsa de vihrajočega krila.
Veienje -Jugosiavija v maiem
Tam, kjer so bili še pred tremi desetletji in po! zamočvirjeni travniki, tam, kjer je neregulirana Paka velikokrat poplavljala, je zraslo v Titovi Jugoslaviji novo Velenje. Delo je spremenilo podobo tega dela Slovenije, delo mu je zagotovilo napredek, delo mu zagotavlja nadaljnji razvoj.
Ob velikem naravnem bogastvu, lignitu, ki so ga začeli kopati pred
lenjski rudarji letos nakopali že 4,700.000 ton. V Šoštanju pa je zrasel slovenski elektroenergetski velikan, z instalirano močjo 755 MW, ki daje polovico vse v Sloveniji proizvedene električne energije.
Na vseh pet kontinentov sveta pa je ponesla ime Velenja tovarna gospodinjske opreme Gorenje, katere začetki segajo v leto 1953. Gorenje je bilo eno prvih stoven-
izvodnjo. Na nova razvojna pota stopa tudi šoštanjska usnjarna, podjetje z najdaljšo industrijsko tradicijo v Šaleški dolini.
Velik razvoj je bil dosežen tudi na področju družbenih dejavnosti, posebej še kar zadeva vzgojo in izobraževanje. Pred petimi leti sta začeli z delom prvi visoki šoli, ki izpričujeta željo, da bi izobraževanje kar najbolj približali delu. Na


	
S	
	
105 leti, je zraslo Velenje, mesto, ki so ga gradili in ga še gradijo ljudje; ob tem pa so gradili in oblikovali tudi sami sebe. Velenje so gradili domačini, pa številni drugi, ki so prišli v Šaleško dolino iz krajev širom po Sloveniji in Jugoslaviji. Danes lahko to, eno najbolj industrijsko razvitih občin na Slovenskem, upravičeno imenujemo Jugoslavija v malem, saj živijo in ustvarjajo v njej pripadniki vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti.
Koliko prostovoljnega dela je bilo opravljenega, koliko je bilo sprejetih odločitev ljudi, da je podoba tega slovenskega mesta takšna, kakršna danes je. In skozi vseh teh 35 let je delo oblikovalo okolje in ljudi. Le delo je zagotavljalo napredek. Iz kraja, ki je štel pred tremi desetletji samo 800 ljudi, je zraslo mesto s 25.000 prebivalci.
Velenje, ki je v ponos tako ožji kot širši skupnosti, se je razvilo ob velikem naravnem bogastvu. Zgrajen je bil nov, sodoben premogovnik, uvedene najsodobnejše od-kopne metode in mehanizirano pridobivanje premoga. Proizvodnja premoga se je v 35 letih povečala za okrog 25 krat, saj ga bodo ve-
skih tovarn, ki je v kratkem času prerasla lokalni in regionalni okvir. Dokaz za to, kaj je mogoče doseči ob enotnosti in odločnosti hotenj delavcev, je tudi dejstvo, da je Gorenje udeleženo v letošnjem letu v izvozu Slovenije s skoraj 7,5 % in da je v zadnjih letih odprlo predstavništva in lastna podjetja v številnih državah, med drugim v Avstriji, Zvezni republiki Nemčiji, na Danskem, v Avstraliji, Franciji, Veliki Britaniji, Združenih državah Amerike itd. Gospodarstvo občine Velenje bo letos prodalo na tuje za 138 milijonov dolarjev izdelkov, skoraj 96 % vsega izvoza pa odpade na Gorenje.
S proizvodnjo železobetonskih Vemont konstrukcij in prostorskih elementov (celična gradnja) se je doma in na tujem (v Avstriji) uveljavilo gradbeno industrijko podjetje Vegrad. Elektrostrojna oprema razvija proizvodnjo opreme za potrebe rudnikov. Doma in na tujem se uveljavljata tudi Plastika in Veplas, pa Modni salon. V Rudarskem šolskem centru, ki je začel med prvimi v Sloveniji povezovati na vseh stopnjah izobraževanje s proizvodnim delom, pa vse bolj uspešno razvijajo tudi lastno pro-
V
EPLM
Velenjska plastika n. sub. o.
63320 Velenje
$ nudi proizvode hidro-terapije Q surferje, motorske čelade itd.
SE PRIPOROČAMO!
Slovensko prosvetno društvo „Zvezda" v Hodišah vabi na
KULTURNI VEČER
v soboto 25. oktobra 1980 ob 20. uri v počitniškem domu sindikata (pri Habnerju) v Plešerki. Sodelovale bodo slovenske in nemške kulturne skupine in pevski zbori.
DAJEMO V NAJEM
Posojilnica Celovec. V najem dajemo 2 stanovanji na Ko-schatstraHe 10. Pismene ponudbe sprejme Posojilnica Celovec, BahnhofstraBe 1 (Priesterhaus). Tel. 821 29.
Rudarskem šolskem centru in gimnaziji se šola nad 2500 dijakov in študentov. Zgrajene so bile nove šole in vrtci, zdravstveni, kulturni in drugi domovi, pa sodoben dom za organizirano varstvo odraslih, ki ga bodo že v kratkem razširili, v Topolšici nastaja ob bolnišnici zdravilišče, da naštejemo le neka-
PODJETJE
Topsport
V PLIBERKU
išče za takojšnjo nastavitev
VEČ ŠIVILJ
ali ženskih oseb, ki imajo veselje do šivanja.
Interesirane osebe naj se javijo pri vodstvu podjetja TOP-ŠPORT (Einspieler ali Haber-nik), tel. 0 42 35 / 20 41.
tere pridobitve. Tem dosežkom je treba prišteti več tisoč novih stanovanj v blokih in zasebnih stanovanjskih hišah. V Velenju in Šoštanju danes skorajda ni več stanovanja, ki ga ne bi daljinsko ogrevali iz šoštanjskih termoelektrarn. Tudi najbolj oddaljene kraje povezujejo asfaltirane ceste, njihova druga zveza s svetom pa je telefon.
Obetavni so tudi razvojni načrti. Ob energetiki in kovinsko predelovalni industriji, ki sta bili vseskozi doslej nosilki razvoja, želijo hitreje razvijati nekatere druge dejavnosti, posebej drobno gospodarstvo, gostinstvo in turizem. V načrtu so nove šole, vrtci in drugi objekti družbenega standarda med drugim tudi okrog 2500 novih stanovanj do leta 1985.
V skupni mozaik hotenj bratskih jugoslovanskih narodov in narodnosti so prebivalci Velenja vgradili številne zmage in pridobitve. Družbena in ekonomska preobrazba tega območja pa je razumljivo le del velikega, enkratnega napredka, ki ga je dosegla po letu 1945 samoupravna, socialistična in neuvrščena Titova Jugoslavija.
izdajateij, zaiožnik in iastnik: Zveza sto venskih organizacij na Koroškem; gtavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Cetovec / Ktagenfurt, Gasometergasse 10, te!. 32 5 50 - Tiska: Zatožniško in tiskarsko družba z o. j. Drava, Cetovec - Borovtje
RADiO-TELEV!Z!JA
SLOVENSKE O D D A j E R A D ! A CELOVEC
PETEK, 24. 10-: 14.10 Koroški obzornik — 2. Avstrijska repubiika (Dr. Miran Zvvitter o razstavi v Pottenbrunnu).
SOBOTA, 25. 10.: 9.45 Od pesmi do pesmi
—	od srca do srca.
NEDELJA, 26. 10.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša dariio vam bo.
PONEDELJEK, 27. 10.: 14.10 Koroški obzornik — Radiše ob državnem prazniku.
TOREK, 28. 10.: 9.30 Za našo vas — 14.10 Koroški obzornik — Otroci, posiušajte!
SREDA, 29. 10.: 14.10 Koroški obzornik — Ljudske pesmi — Cerkev in svet.
ČETRTEK, 50. 10.: 14.10 Koroški obzornik
—	Družinski magacin.
H H		AVSTRIJA 1
t		PETEK. M. 10.: 9.00 Muzej igrač — 9.50 Ruščina — 10.00
Nevtrainost Avstrije — 10.30 Vabimo k mizi — 10.55 Seniorski ktub — 11.35 Ziata mrziica — 17.30 Heidi — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Pan-optikum
—	18.25 Pregied sporeda — 18.30 Družinska oddaja — 18.49 Oddaja sindikatne zveze —
19.00	Siike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki
—	20.15 Stari — 21.20 Panorama — 22.20 Antikviranost čtoveka — 23.20 Poročita.
SOBOTA, 25. 10.: 14.30 Pygmation — 16.00 !z partamenta — 17.00 Risanka — 17.30 Viki
—	17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Tedenski pregted sporeda — 18.25 Dober večer v soboto žeti Heinz Conrads — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tiroiske — 19.30 čas v stiki — 19.50 šport — 20.15 Note za dva — 21.50 šport — 23.20 Poročita.
NEDELJA, 26. 10.: 11.00 Novinarska ura —
12.00	Vzgoja otroka — 14.40 Prvi aprit 2000
—	16.00 Nebeška zabava — 16.15 Spreminjanje okotja — 16.45 Ukradena kamera — 17.40 Otrokom za tahko noč — 17.45 Seniorski ktub — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Avstrija pomaga otrokom tretjega sveta —
19.00	Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Kart Kraus: Zadnji dnevi čtoveštva — 22.25 Poročita.
PONEDELJEK. 27. 10.: 9.30 Otroška vzgoja
—	10.00 Avstrijska zgodovina — 10.15 Jaz in moje okotje — 10.30 Kartum — 12.35 !z partamenta — 17.30 Lassie — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Zivati pod vročim soncem — 18.25 Pregted sporeda —
18.30	Družinska oddaja — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 šport
—	21.05 Detektiv Rockford — 21.50 šport —
23.20	Poročita.
TOREK, 28. 10.: 9.00 O kupovanju — 9.30 Angteščina — 10.00 Pokticno-izobraževatno šoistvo — 10.30 Pygmation — 17.25 Oddaja z miško — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	Caričin set — 18.25 Pregted sporeda
—	18.30 Družinska oddaja — 18.45 Pisani svet btaga — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v siiki — 20.15 Prizma — 21.00 Fiim o sezonskih detavcih — 21.50 Kdo je bii Andre Heiier? — 22.50 Poročiia.
SREDA, 29. 10.: 9.00 Oddaja z miško —
9.30	Dežeta in ijudje — 10.00 Neznano sosedstvo — 10.30 Prvi aprit 2000 — 17.00 Lutkovno gtedaiišče — 17.30 Risanka — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Robi-novo gnezdo — 18.25 Pregted sporeda —
18.30	Družinska oddaja — 19.00 Siike iz Avstrije in Južne Tiroiske — 19.30 čas v stiki
—	20.15 Moritci, ahoj — 21.45 Nogomet —
22.20	Poročita.
ČETRTEK, !0. 10.: 9.00 Kovanci in bankovci — 9.30 itatijanščina — 10.00 Mesto deta zgodovino — 10.30 Moriici ahoj — 17.30 Pet prijatetjev — 17.55 Otrokom za tahko noč
—	18.00 Svet brez sonca — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Družinska oddaja — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki — 20.15 Po siedovih „Carmen" — 21.15 Dvoboj v etru — 22.15 šport — 23.05 Poročiia.
H"		AVSTRIJA 2
H		PETEK. 24. 10.: 17.25 Pregied sporeda — 17.30 Av-
strijska zgodovina — 17.45 Jaz in moje okotje — 18.00 zgoja otrok — 19.00 Žeieti ste, da vam zaigramo — 19.30 čas v siiki — 20.15 Svet in deio Roberta Musiia — 21.00 Fantastična noveia — 21.50 Poročita — 22.20 Kartum.
SOBOTA, 25. 10.: 14.00 športno popotdne
—	17.00 Waitonovi — 17.45 Vodič po starinah — 18.00 Tedenski pregted sporeda — 18.25 Nogomet — 19.00 Za ijubiteije fitma
—	19.30 Čas v siiki — 19.50 Zadeva za ijudskega odvetnika — 20.15 Spomini Pau-ia Hdrbigerja — 21.50 Upor na Kačji reki.
NEDELJA, 26. 10.: 10.55 Pregted sporeda
—	11.00 Mtadinska diskusija — 13.30 God-
Menjava denarja
Stanje v četrtek 23. oktobra 1980
Za 100	din dobite	40.—	šil.
Za 100	din plačate	43.10	šil.
Za 100	!ir dobite	1.41	šil.
Za 100	i)r plačate	1.50	šil.
Za 100	mark dobite	697.50	šil.
Za 100	mark plačate	713.80	šil.
be na pihata — 14.00 Poidark — 14.50 šport
—	16.00 Srce sveta — 18.30 Miadinska revija — 19.30 čas v siiki — 19.50 Tedenski pregted — 20.15 Veiika šansa — 21.45 Tenis — 22.30 Chariie Chan v oper! — 23.35 Poročita.
PONEDELJEK. 27. 10.: 17.55 Pregted sporeda — 18.00 Angteščina — 18.30 Mojstri jutrišnjega dne — 19.00 izobrazba — 19.30 čas v stiki — 20.15 Potdark — 21.05 Zdravje in medicina — 21.50 Poročita — 22.20 Napad iahke brigade.
TOREK, 28. 10.: 17.55 Pregted sporeda — 18.00 Dežeia in ijudje — 18.30 Običaji v južni Etiopiji — 19.15 Novo v znanosti — 19.30 Čas v siiki — 20.15 Kviz v rdeče-beio-rdečem — 21.03 Svoječasno — 21.50 Poročiia — 22.20 Kiub 2.
SREDA, 29. 10.: 17.55 Pregted sporeda —
18.00	itatijanščina — 18.30 Brez nagobčnika
—	19.30 čas v siiki — 20.15 Kuiturne vesti —
21.00	šiiing — 21.50 Poročiia — 22.20 čas miru.
ČETRTEK, 30. 10.: 17.55 Pregted sporeda
—	18.00 Ruščina — 18.30 Poti do umetnosti
—	19.00 Gaterija — 19.30 čas v siiki — 20.15 Trič-trač — 21.50 Poročita — 22.20 Ktub 2.
		JUGOSLAVi JA
K		PETEK, 24. 10.: 8 45 TV v šoli — 17.15 Poročila — 17.20
Pravijice iz tutkarjevega vozička — 17.35 Družina Smota — 18.00 Rock festivat — 18.30 Obzornik — 18.40 Zakon o združenem detu — 18.55 Varstvo pri detu
—	19.10 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Hvata za pozornost, zabavno giasbena oddaja — 21.00 Biako-vih sedem — 21.50 V znamenju — 22.05 Dobro jutro, japonski fitm.
SOBOTA, 25. 10.: 8.00 Poročita — 8.05 Vrtec na obisku — 8.20 Eta Peroci: Ankine risbe — 8.35 Dimnikarček se potepa po svetu — 8.45 Zadnja dirka — 9.15 Pisani svet — 9.45 Korenine — Nasiednje generacije — 11.20 V izjemnih okoiiščinah — 11.45 čas, ki živi — 12.55 Poročiia — 13.55 Nogomet — 15.50 Poročita — 15.55 Rock festivat — 16.55 Naš kraj — 17.10 Košarka — 18.45 Muppet show — 19.10 Ziata ptica —
19.15	Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Srečanja — 21.35 Boiniš-nica na koncu mesta — 22.25 Novi bojev-niki, ameriški fitm.
NEDELJA, 26. 10.: 8.40 Poročiia — 8.45 Primorska poje — 9.15 Čebeiica Maja — 9.45 Jazon iz vesotja — 10.05 Božje oko — 10.40 Vrnitev odpisanih — 11.35 Kažipot — 11.55 Mozaik — 12 00 Kmetijska oddajo — 13.00 Poročiia — 14.55 Pianina Tara — 15.25 Sadovi ustvarjaine voije — 15.55 Poročiia — 16.00 Rokomet — 17.20 športna poročiia — 17.35 Siužbeni poiožaj, jugosiovanski fiim
—	19.10 Risanka — 19.26 Zrno do zrna —
19.30	Dnevnik — 20.00 ščuke pa ni, ščuke pa ne — 21.00 Dokumentarna oddaja —
21.30	V znamenju. — 21.35 Zabavno giasbena oddaja — 22.10 športni pregted.
PONEDELJEK, 27. 10.: 8.45 TV v šoii — 17.20 Poročita — 17.25 Minigodci v gtasbeni de-žeii — 17.35 Detaj z gtavo — 18.00 Kako je nastat detegatski sistem — 18.20 Jezik v javni rabi — 18.35 Obzornik — 18.45 Mtadinska oddaja — 19.15 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Otočani, drama — 21.05 Ati se med seboj do-votj poznamo.
TOREK, 28. 10.: 9.00 TV v šoii — 17.20 Poročita — 17.25 Dimnikarček se potepa po svetu — 17.35 Potetavček — 18.05 Artiče 80
—	18.30 Obzornik — 18.40 Po siedeh napredka — 19.10 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Mednarodna obzorja — 21.05 Kempovvski in kompanija
—	22.40 V znamenju — 22.55 iz batetnega arhiva.
SREDA, 29. 10.: 9.20 TV v šoii — 17.30 Poročita — 17.35 Eta Peroci: Ankine risbe — 17.50 Rubens, kutturno dokumentarna oddaja — 18.15 Mtadi sarajevski pevci -— 18.45 Obzornik — 19.00 Ne prezrite — 19.15 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Novinar, jugosiovanski fitm —
22.15	V znamenju — 22.30 športni pregted.
ČETRTEK, 30. 10.: 9.00 TV v šoii — 13.55
Nogomet — 16.00 Šotska TV — 17.00 Poročiia — 17.05 Razgaijeni Everest, dokumentarni fiim — 18.00 Zadnja dirka — 18.30 Obzornik 18.40 Na sedmi stezi — 19.15 Risanka — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Dokumentarna oddaja — 21.15 Jacques Breii, giasbena oddaja — 22.40 V znamenju.
OKRAJNA PISARNA PLIBERK
posluje vsak torek od 9. do 12. ure. V pisarn) bo:
28. 10. 1980
dipl. Inž. Feliks VVieser
tajnik ZSO
Varčujmo
danes-za iepši jutri
Posebno v „tednu varčevanja" od 25. do 31. oktobra 1980
pričakujejo rojake in prijateije naše domače
POSOJ!LN!CE
Bitčovs, Borovije, Cetovec, Dobria vas, Gaticija, Gtinje, Gtobasnica, Hodiše, Št. Jakob v Rožu, Št. Janž v Rožu, Kostanje, Kotmara vas, Ledince, Ločiio, Marija na Ziiji, Piiberk, Podijubeij, Podravije, Radiše, Seie, Škocijan, Škofiče, Šmarjeta v Rožu, Šmihe! priP!iberku,Štebenj pri Betjaku, Št. Tomaž, Veiikovec, Vovbre, Ziijska Bistrica, Žeiezna Kapta, Zvabek
ZVEZA SLOVENSKtH ZADRUG
Ceiovec, Paviičeva 5-7 n njena pos ova n ca Batjak, Bambarsar^assa 10