Uredništvo
inupravništvo:
Kolodvorsko ulioe štev. 16.
55 Urednikom so more govoriti vsak dan od 11. do 12. uro.
Bokopisi ho no vračajo.
Inserati:
feoatBtopna potit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje se popuot.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak: dan razen nedelj in praznikov ol> £5. uri zvečer.
Velja
sa Ljubljano
v upravništvu: za oelo loto 0 gld., za pol leta 8 gld., za četrt lota 1 gld. 60 kr., na moseo 60 kr., poSiljatev na dom volja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
aa oelo leto 10 gl., za pol lota 5 gld., za četrtlota‘2gld. 60 kr. in za jeden mesoo 86 kr.
Štev. 63.
V Ljubljani v sredo, 18. marcija 1885.
Tečaj H.
Zaradi praznika sv. Jožefa izide naš list v petek 20. t. m.
Zmaga ali poraz?
Vprašanje, katero smo postavili na čelo denašnjemu članku, sliši se dan na dan, kadar je govor o zadregi, v katero je zabredla Angleška na afriškem bojišči, kadar je govor
o	možnosti boja z Rusko v osrednji Aziji. Skoro vsakdo odgovarja iia to vprašanje, da bode Anglija premagana, da bode sramotno zapustila sudansko bojišče, na afganistanskem ozemlji pa jej bode Rusija narekavala trde mirovne pogoje. Iu to slednjo sodbo in temno prorokovanje podpirajo v istini porazi in ne-prečasten odhod angleških čet na sudanskem bojišči, in po mnogih listih uže razglašena zmaga Rusov v Aziji. Ali pa so v istini Angleži tako propali, je-li v istini njih vojaška sila tako neznatna, da se ni nikjer nadejati več zmage?
Kakor znano, se je na vsem kontinentu vpeljala triletna vojna dolžnost, le Angleška se ni sprijaznila s to naredbo, zaradi tega pa je bilo tudi tuje časopistvo vajeno, odrekati Angleški zmožnost, se vspešno spustiti v boj. ^a-si je Angleška na vseh straneh ranljiva, v Evropi v Irski, v Ameriki v Kanadi in Jamajki, v Afriki na Kapu, v vzhodnji Indiji, v Novi Seelandiji, v Avstraliji in na vseh morjih in obaleh, kjer veje njen trgovinski prapor, navzlic temu pa se nemore sprijazniti s triletno splošno vojno službo; Angležem je boj le denarstveno vprašanje, vsi Angleži smatrajo se še po padu Kartuma prvim narodom na vsem svetu, da-si so nemški listi uže zdavno zagotovili jim gotov propad.
Da-si se govori angleški jezik od več Ijudij nego kateri koli drugi, vender je na kontinentu silno malo znana angleščina, torej
Listek.
Črnogorska nevesta.
(Izvirna novela. Spisal J. Bed 6n ek.)
(Dalje.)
»Nikoli, nikdar, dokler živim ne bodem dobil žene, ki bi jo tako ljubiti zamogel, kakor tebe ljubim! Za te, draga moja, pripravljen sem vsako minuto dati življenje, in vender mi krvaveče srce še noče umeti, zakaj se tvoje moje postati brani. Naj bode v imeni božjem! Ah vi krasni ideali, vi lepi prizori, ste mi pijano srce tako goljufno in brezvestno širili, kje ste? Razprašili ste se kakor prah, ki ga veter križem sveta razpiha in razpodi. Ne ena izmed vseh krasnih podob, ki s° se še danes zjutraj v mojem srcu tako drobno lesketale, ne bode oživela in resnična Postala; vse so se razpočile, kakor pisani mehurčki, ki smo jih otroci iz mjilenega soka P? slamnati bilki v zrak spuščali in nepo-P^ljivo radost nad njimi imeli, dokler se nijso ravno v najlepših barvah spreminjaje se — razpočili. Nič druzega mi ni ostalo, kakor Prazen prostor, ki se življenje imenuje, in to ode čez me z vso svojo težo in težavo Padlo in niti jednega solnčnega dn6 mi ne
ima tudi angleško časopistvo in angleška literatura v Evropi mnogo menj vpliva nego francosko ali nemško slovstvo. To nepoznanje angleščine, da bi se mogli iz virov poučiti o angleškem značaji, o angleških svojstvih in nazorih, je gotovo mnogo vzrok, da se napačno sodi Angleška in nje politika. Mi govorimo osebito o časopistvu v Nemčiji, od katerega tudi mi dobivamo svojo hrano. Razen tega pa nemško časopistvo uže od nekdaj ni vajeno prav laskavo govoriti o Angleški; vedno jej predbaciva egoizem, kramarstvo in sebično trgovinsko politiko, in to morda ne brez razloga, saj se angleški in nemški trgovinski interesi mnogo križajo. Po teh časopisih poučujemo se i mi o angleških ^rojstvih in angleški politiki in večkrat zelo napačno.
Kako so značaj, svojstva, nazori Angležev vsi drugačni nego pri drugih narodih. V an^ gleškem narodu zastonj iščemo ono brzo vzne mirjenost, navdušenje, katero je svojstvo Francozom; nasprotno pa vlada pri Angležih hladen razum, združen z vztrajnostjo, neupogljivostjo. Ponosna samozavest, katera karakterizuje Angleže, zapelje jih večkrat, da se spustijo v podjetja, za katera nimajo dosta močij, in tako propadejo; a ta propad jih nikakor ne spravi iz ravnotežja, jih nikakor ne tira v obupnost, marveč vzpodbudi jih, da drugič zberejo in napnejo bolj svoje moči, da si zagotovijo vspeh. To pokazalo se je v velikih vojskah proti Napoleonu I., v Afganistanu, v Krimski vojski in pri vstaji v Indiji. Povsodi jim je začetkom slabo šlo, konec pa je bil vender vspešen.
Morda se bode to tudi zdaj v Sudanu zgodilo. Odkar je po padu Kartuma in po umikanji angleških čet angaževana vojna čast Angleške, čuje se povsodi v angleških merodajnih krogih, da se zdaj nikakor ne sme od-jenjati, in gotovo se navzlic mirovni politiki Gladstonovi odjenjalo ne bode; vse zahteva,
bode več privoščilo. Niti jednega sadu njegovega ne bodem vžil, in tako se bodem zopet prazen in življenja čez in čez sit v hladno zemljo vlegel, kakor sem prazen na njo prišel. O usoda, ti krvoločna usoda, kaj sem pregrešil, da se tako ostro nad menoj maščuješ? Ničesar si nisem zvest, in kakor sneg čista je moja vest! Edino bitje, katero sem ljubil in še ljubim, zavrže me, kje tedaj naj si poiščem varen kot, ako me ona, na katero sem bolj nego na božanstvo veroval, zavrže. Kje je, vprašam, kot na zemlji, kamor bi zamogel mirno položiti za smrt trudno glavo, kjer bi si krvaveče srce oddahniti za-moglo, kjer bi mi prisijal le edin žarek upanja, da me obsije en sam žarek mile srce ? Oh, ni ga takega kraja zame nikjer todi! Zastonj so bili vsi dnovi, katere sem do sedaj preživel, zastonj detinsko veselje na prihodnjo srečo, zastonj vse upanje v milejšo prihodnjost, katera se mi je v živi domišljiji tako krasna slikala. O gorje mi!“
„0 ti vsrailjeni bože, da moram ravno jaz tista biti, ki ti je ostro pušico ljubezni v srce zasadila! O Bogdane, Bog mi je priča — ni me bila nikakor volja goljufati te, in zato nisem mogla drugače delati, kakor sem storila, kajti preveč si mi drag in ljub, da bi te
I	tedaj oslepariti zamogla!"
naj se bolj napno vojne moči. Velika pomoč za Angleško pa je to, da veže vse naselbine velika ljubezen do prvotne domovine, saj je znano, da so takoj ponudile naselbine angleški vladi svoje prostovoljce. In vlada sprejela je to ponudbo, in vez med prvotno domovino in naselbinami se je še bolj utrdila. Tako je an-gaževano z usodo, s slavo in sramoto prvotne domovine tudi čast naselbin, in to ni mala vspodbuja za vojno. Indija sicer ni angleška kolonija, to je kraljestvo, broječe sto in osemdeset milijonov prebivalcev, katerim pa gospodari sto tisoč Angležev; to gospodarstvo bi gotovo nikakor obstati ne moglo, če bi Angleži ne uživali ljubezni, simpatij tamošnjega prebivalstva. To pokazalo se je tudi ob času vstaje, katero pa so večinoma udušile indijske čete.
Kako zel<5 so angleški nazori različni od onih drugih narodov, se posebno očito kaže pri nazorih o vojni. Ministerstvo zahtevalo je od zbornice, naj mu dovoli, da se čete pomnožijo za petnajst tisoč mož.
V	kakem drugem parlamentu bi opozicija ne dovolila vladi tega, češ, da jej s tem izreče nezaupnico. Kako drugače pa je v Angleški! Opoziciji, katera bi lehko pokazala svojo moč, ne pride pri takem vprašanji na misel, da bi nasprotovala vladi, da bi jo spodkopala; vse tekmuje, da se domovina reši, da se ojači in procvita. Še bolj pa pojasnjuje posebno angleške nazore slednji razpor s knezom Bismarckom. Angleški minister za vnanje zadeve priznal je javno pred parlamentom, da njegovo postopanje ni bilo pravo, in tako se je doseglo zopet sporazumljenje z Nemčijo. V kaki drugi državi smatrala bi se bila taka izjava ponižanjem naroda. V Angleški vlada v javnem in privatnem življenji samo hladen razum, kateri odpusti tudi državnikom napake, in misli le na to, kako bi jih bilo možno zopet poravnati in popraviti.
In deklica joka obilne solze prijateljskega sočutja in te | solze so segle Bogdanu v srce. Krčevito jo prime za roko, jo pritisne na lastno srce in reče:
„Ne jokaj, Milica! Zakaj in čemu solze? Ni li uže zadosti, ako eno srce razmesarjeno pojema, mora li še drugo krvaveti? Nikakor ne! Ako uže mene usoda tako preganja, zakaj bi ti lepših ur ne zaslužila. Ne jokaj, milo dekle, niti zaradi moje nezgode, niti zaradi nesrečne volitve, ki je ravno tebe zadeti morala! Pusti nasledke denašnjega dnč, naj se zavalijo s celo svojo težo na moja pleča, dosti se čutim močnega, da jih bodem vedel prenašati, dokler bode gospodarji u3ode do-palo jih zopet znad mene odvaliti. Veseli se življenja in vživaj je, dokler ti je mogoče, kajti še ga ne poznaš!"
Srce dekletu glasno bije. Oba molčita. „Kje je brat?" vpraša čez nekaj časa Bogdan.
»Vzel je nekoliko poprej, predno si ti prišel, puško in odšel. Nič mi ni povedal, kam ga noge ponesti. Pričakujem ga do poludnč."
»Tak povej mu, Milica, kadar se vrne, naj zvečer doma ostane. Zbrali se bodemo tukaj in se o važnih rečeh menili."
»Ne bom pozabila, ga na to opomniti.*
Če se vzem6 vsa ta angleška svojstva v poštev, smelo bi skoro trdili, da se Anglija ne bode sramotno umaknila s sudanskega bojišča, z Rusijo pa se bode le tedaj spustila v boj, kadar bode po hladnokrvnem premišljevanji prišla do prepričanja, da je močna dovelj, da se meri tudi s tem sosedom, do tedaj pa bode z britansko hladnokrvno in dobro preudarjeno pohlevnostjo zadrževala Rusijo na dalnjem prodiranji.
Delavski red.
—. Šesto poglavje našega obrtnega reda dobilo je Najvišje potrjenje. To je pravo poglavje socijalno-političnih reform, katere je pričelo Taaffejevo ministerstvo in s katerimi je svoj, v najboljšem in najblažjem zmislu napreden duh pokazalo. Socijalno politične reforme imajo namen, da dado slednji četrtinki našega stoletja poseben, jo izborno odlikujoč značaj, delo političnega osvobojenja po huma-niteti. V tem zakonu se kaže blagodejno, odkritosrčno, požrtvovalno sočutje z usodo nižjih razredov. Avstrija se sme ponašati, da je ideje, katere so silno važne za zgodovino civilizovane družbe, prav umela ter tudi skusila uresničiti.
Novi zakon ima obširna določila o otrocih in mladih delavcih obeh spolov, kateri se rabijo pri obrtnih podjetjih: vsa ta določila pa imajo blagodejen namen, naj se varuje zdravje in telesno razvijanje, da se tako vzgoji krepak in izvrsten zarod — izvrsten ne samo za delo kajti tudi za duševno omiko se je skrbelo. Ta zakon tudi skrbi za to, da se premladi delavci ne dopuščajo k delu, da se tako ne odtegujejo izpolnovanju zakonite šolske dolžnosti. Glavni pomen novega zakona pa je v tem, da se je postavil in vpeljal normalni delavski čas. Temu določilu se je od mnogih stranij nasprotovalo. Čuli so se glasovi, da se to vprašanje konečno more rešiti samo po mednarodni poti, da se solnce in veter po vsej Evropi med vsemi jednakimi industrijami jednakomerno razdeli. Zagovorniki teh nazorov so izražali bojazen, da bi država, katera hodi v tem vprašanji samosvojno pot, mogla oškodovati zmožnost konkurence v nekaterih obrtnih strokah. Naša vlada ni imela takih pomislekov, vender je postopala povsodi z naj večjo previdnostjo in preudarnostjo. Tako jej bode možno med interesi delavcev in podjetnikov posredovati in blagodejno vplivati.
Tu je še treba omeniti, da se naša industrija po primerni carinski, železniški in tarifni politiki naše vlade bistveno podpira in pospešuje. To vse bode pomoglo, da se odstranijo vse nedostatnosti, in Avstrija bode imela zavest, da je med vsemi evropskimi
»Tedaj na svidanje zvečer, Milica, in še nekaj. Pozabi, razumeš me, čisto pozabi, kar se je med nama v tem času tukaj sestalo, in nikdar naj o tem živa duša ne izve! Mi li obljubiš to?"
»Zakaj bi ti pač ne obljubila?" odgovori žalostno dekle, ter položi drobno ročico v njegovo podano desnico. Le predobro je čutila krčeviti stisk njegove roke, izraz notranjega njegovega razburjenja in oh, nesrečna Milica mu ni mogla pomagati, mu ni bila vstani bolečine zlajšati.
»Bog te obvaruj, Milica", pravi pred odhodom še zali Črnogorec, vzame puško, se še enkrat na krasno podobo ozre in zapre duri za sabo.
In vbogo dekle sedelo je zopet samotno za kolovratom in sanjarilo. Tako sama! Zakaj ga ne more ljubiti, zalega, blagosrčnega in odkritosrčnega Bogdana. Lep je, tanko je zraščen kakor siva jelka v gori, ima srce, ki bi svet z njim osrečiti zamogel in vender ga ne more ljubiti, kakor ljubi Miroslava. In zakaj ne? Sama ne ve! Skupaj sta se kot otroka igrala, Bogdan in ona, od prvih nog, do najposlednjih dni skoro, imela sta se uže takrat tako rada, da se je koj enemu stožilo, ako druzega ni zraven bilo in sedaj — ne more več zanj čutiti, kakor le bratovsko ljubezen, s kojo bi ga pa prihodnjega moža ni-
državami prva vpeljala in izvela normalni delavski čas.
Zakon o tovarniških nadzornikih, tudi bla-gonosno delo Taaffejevega kabineta, dobi sto-prav po reformi šestega poglavja obrtnega reda po polen pomen. Ti organi, katerim je izročeno čuvanje nad takd važnimi državnimi, družbinskimi in humanitarnimi interesi, bodo gotovo tekmovali v skrbi za to, da preide novi zakon po duhu in po besedah po polnem in ves v praktično življenje. Skoro z gotovostjo se sme pričakovati, da se bode zakon o zavarovanji delavcev proti nezgodam rešil še v tem zasedanji državnega zbora. Kakor znano, je vlada predložila tudi zakon o zavarovanji bolnih delavcev. Vlada, katera predlaga take zakone, kaže gotovo, da jej je vse na tem ležeče, da se pomaga nižjim stanovom. Ta vlada daje delavcem s sočutnim srcem in z odprtimi rokami vse, kar potrebujejo za zdaj, da uživajo veselo svojo zdanjost in bodočnost, svojo starost in mladost; se vč daje tudi njih dolžnost, da tudi oni ohranijo državi in družbi to, kar so dolžni: mirno in postavno razvijanje.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Državni zbor nadaljeval je včeraj debato o proračunu za trgovinsko ministerstvo. Naslov 1., »Osrednje vodstvo", provzročil je , daljšo debato, katere se je udeležil tudi trgovinski minister baron Pino. Zvečer se je seja nadaljevala o tem proračunu, potem pa sta se vsprejela po daljši debati tudi uže prva dva naslova proračuna za poljedelsko ministerstvo.
Tuje dežele.
Poročila iz Salonikov potrjujejo neugoden položaj na Kosovem. Zdaj ni še gotovo, katero poročilo je pravo: ali so se na albanskem vstaši pomaknili nazaj v gorč, ali pa, da se je umaknil Ibrahim-paša v prizrenski grad ter mesto samo prepustil vstašem. Gotovo pa je, da zelo vre v tej okolici ter da se ne bode še kmalu vrnil mir.
Vojna komisija francoske zbornice seje konečno zjedinila o nasvetovanih popravkih poslancev Garnierja in Lecomteja, kateri so nameravali, naj se tudi v Franciji rojeni sinovi uvrstč v vojno ter se jim tako s pravicami naložijo tudi dolžnosti, ter jih zavrgla, ker se to vprašanje mora rešiti na širši podstavi.
Iz Londona se poroča, da se bode princ Welški podal v Berolin v spremstvu svojega brata in vojvode edinburškega, da vošči srečo
kakor srečnega storiti ne mogla, kajti mož hoče in sme vsikdar več zahtevati, kakor brat in je po natornih postavah pooblaščen več zahtevati, in kakor v tem oziru brat storiti zamore in storiti sme! — In Miroslav — oj, saj ga komaj pozna in to kako kratek čas in vender mu je tako srčno vdana, da mu bolj biti ne more! Ljubi ga vender tako iz cele duše in celega srca, da boljše in gorečneje, odkritosrčneje in srčneje ljubiti ne more! Zakaj se ne more odločiti, da bi vslišala Bogdana, da bi bila njegova žena, ki bi se gotovo niti trenotka ne obotavljala, Miroslavu roke v večno zavezo podati. Sama ne v6! Tisoč in tisoč enacih vprašanj si je uže stavila, a niti na jedno si še ni odgovoriti mogla!
Celi dan je mislila zapuščena deklica črnogorska na svojega Miroskva, dokler se solnce za visoke gore, ki ločijo Črno Goro od kotorske 3oke, ne pogrezne in posamezne zvezdice na nebu druga za drugo migljati začenjajo.
Na izhodnji polovici neba prikaže se polna luna, vedno se više in više dvigujoč in vesla dalje po brezkončnem prostoru, obsutem in nasejanim z drobnimi zvezdicami, podobna pastirju med ogromno čedo ovac, izlivaje bledo svojo luč na črnogorske višave.
V	hiši Janka Jugoviča prične se novo, živahno življenje, katerega uže v teku dveh mesecev, od kar je sivi Jugovič oči za večno
staremu cesarju Wiljemu povodom njegovega 86. rojstvenega dneva. To poročilo vzbudilo je povsodi mnogo zanimanja, kajti splošno se domneva, da je to potovanje političnega pomena. To potovanje pa je tudi potrdilo, da se je nedorazum med Nemčijo in Angleško po polnem poravnal, da hočeta za naprej obe državi po polnem v prijateljstvu skrbeti za svoje interese.
Z afganskega bojišča ni čuti posebnih poročil. Iz Teherana se poroča, da je general Lumsden prišel v Herat, kjer afgan-ska oblastva pridno pripravljajo trdnjave. Več stotin kozakov je nastavljenih v Pulikhatunu, južno od Herata. Male ruske čete imajo okupirane vodnjake med Saraksom in reko Murgab.
Razmere v osrednji Ameriki postale so nekako napete, ker je Barrios kar na svojo roko hotel vse ljudovlade v jedno, ne da bi bil prej posamične vprašal za svčt, za njih voljo in dovoljenje. Več ljudovlad je uže spravilo svoje čete pod orožje ter jih zbira na mejah. Zgodi se torej lehko, da se v kratkem vname zaradi Barriosovega samovoljnega postopanja splošna vojska.
Dopisi.
St. Jurij pri Kranji, dn6 13. marcija. (Izv. dopis.) St. 3. in 5. v Celovci izhajajočega lista »Mir" sta prinesli iz Št. Jurija nad Kranjem dva jako primitivna dopisa, tožeč o šolskem bremenu. Svet, ki to čita, znal bi krivo soditi, češ, Šenčurjani so res hudi nasprotniki šoli in veliki ljubitelji temi.
Zato pojasnilo.
Gosp. dopisnika bolf, da bomo našo raz-rednico razširili v dvorazrednico. Čemu to, modruje mož, poludnevni pouk naj bo! Ali še tega ne veste, da pri nas še celodnevnega nikoli bilo ni? Mar li dvorazrednica za 200 šolskih otrok ni živa potreba? Hočete li, da bi se šolska dolžnost pričela še le z 8. letom, s 7. se zaradi pomanjkanja prostora tako uže. Pa kaj, šole se morajo zidati in razširjati zaradi preobilice učiteljev! Ni li to nekaj novega ?!
Z učnim načrtom naših razdeljenih jedno-razrednic s poludnevnim poukom je gosp. dopisnik tudi v velikem sovraštvu! Smelo trdim, da ga še nikdar ni videl, še veliko manj čital, sicer bi moral vedeti, kako lepo je snov razdeljena na vsa leta. Pojma o šoli, gosp. dopisnik, nimate veliko, zato Vam zakličem: „Kopita sodi naj kopitar!"
C. kr. okrajni šolski svet tudi ni milosti našel pri našem gosp. dopisniku. Kazni, kazni zaradi zamud, oj, te so ostre, trde 1 Jaz na-
zaprl, ni bilo najti. Možje rujavih obrazov in takošnih rok, jedrnatega stala in srditega pogleda, sami junaški Črnogorci v dolge haljaste jlašče zaviti dohajajo drug za drugim v kočo. STekateri se posedejo po kotih, drugi pa v gručah stoj d. Kakor nam pričajo njih resni obrazi mora predmet denašnjega shoda jako važen biti.
Janko Jugovič sokolovim pogledom množico pogleda in molči. Ni ga še med zbranimi, ki ga je bistro oko iskalo. Duri se odprti in dva moža v dolge rujave, do petd segajoče lalje zavita vstopita. Prvega uže poznamo, in kedo bi ga ne — Bogdan je. Drugi je gospodar orjaške postave in se nosi po šegi 3okezov.
»Pozdravi vas Bog, bratje!“ pravi poslednji in stopi mogočnega koraka med šepetajoče brate Črnogorce.
»Pozdravi Bog," odzdravijo rujavi možje, in Janko se mogočno oglasi:
»Kakošne novosti nam doneseš Jovo ? Caj delajo bratje onostran visocih gora ob obalih šumečega morja?"
»Žalost in tuga kraljuje v deželi in divje so bratje razsrjeni. Prostosti naši, ki se je z nami narodila in to je edino, kar mi vbogi sinovi Dalmacije svojo last imenovati zamo-remo, hočejo verige in okovi naložiti. Hočejo nam odvzeti brambo domovine, za katero smo
sprotno pa trdim, da naš c. kr. okrajni šolski svšt jako previdno dela in kaznuje samo one stariše, pri katerih je nagajanje in upor očividen.
Jako čudno se mi zdi, da gosp. dopisnik tudi z učiteljem verouka ni zadovoljen, češ, časih smo bolje znali moliti — krščanski nauk
—	kakor zdaj. Za ta ljubeznivi poklon se Vam bo obče spoštovani gospod toplo zahvalil.
Vneti ste zelo za kmetijsko šolo. Verjemite mi, jaz nič manj. A ljudska šola po polnem kmetijska šola postati ne more. Ker ste tako vneti za praktični pouk v kmetijstvu, zakaj ne delate na to, da bi šola dobila vsaj šolski vrt? To z Vašim vplivom lehkostorite! to spada v Vaš delokrog.
Kako lepo ste nam povedali, po čem izobražen kmet hrepeni, po čem pa neizobražen, povedal nam je tržaški »Jurij s pušo".
Jaz bi tem budalostim ne bil odgovarjal, ko bi vsa stvar ne imela še žalostnejega lica. Kaj pač poreko višje šolska oblastva, če povem, da je tak hud sovražnik šole, kakor se v omenjenih dopisih kaže, le neka pri šoli zel6 vplivna oseba gosp. dopisnik sam?
čudom se moram čuditi, da ta gospod, kateri ima vender tudi glas pri takih zadevah, Di porabil svojega glasu, ter ga oddal proti razširjenji. Gospod dopisnik, ne bijte se vender sami sebe po ustih.
Kakor rečeno, ne bil bi odgovarjal, a ker mi je prospeh šole, prosveta naroda na srci, storil sem to, da se bodo zdaj še lehko storili potrebni koraki, da se loči ijulika od zrna. I*o tem potu in od takih mož pa nimamo pričakovati dobrih vspehov v šoli! Varujte se torej, vrli Šenčurjani, onih, ki pridejo k vam v ovčji obleki.	L.	Jelenec, učitelj.
Razne vesti.
—	(Dve dragi podobi.) Sedanji vojvoda Malborougliski sklenil je razprodati sliko, ki so jih bili nakupili slavni njegovi pradedje. Direkcija londonske akademijo umetnostij obrnila se je vsled tega do angleške vlado s prošnjo, da naj vsaj naj-interesantneje in najimenitneje podobo nakupi, tako zlasti Rafaelovo Madono, dalje podobo, ki predstavlja Karola I. kot jozdeca od Dycka in pa šest Rubensovih slik. Vojvoda zahteval je za toh šest podob in še za tri druge od Sebastjana del Prombo, od Mytonsa in Wecuinxa, katerih ni hotel od onih ločiti, 350 000 gvinej, to je 4 330 000 gld. Vlada izjavila je na to, da te ogromne svote ni vstani plačati, tim manj, ker so izvedenci te slike cenili lo na 263 500 gvinej, to jo 3 059 500 gld. Po dolgom pogajanji odločil se je vojvoda vender v to, ^ je podobe Rafaela in Djcka same za se prodal, in sicer za 87 500 funtov šterlingov, kar znaša v »ašem denarji 1087 625 gld. Za Rafaelovo Madono
Vedno vsi od prvega do zadnjega junaško v boji kakor skale stali, ter nas vtakniti pod vojaško poveljništvo deželne brambe, kakor za Boga in sv. Ivana bi mi ne orožja ne umeli boljše in spretnejše sukati, kakor cela deželna pramba ali kako uže se novi armadni oddelek 'menuje. Toda tega v naši Boki ne bode nihče Oživel, da bi prosti sin kotorske Boke svojo Prirojeno prostost zavrgel in jedrnati svoj *'liiik bodi si kteremu koli žulečemu jarmu klonil. Iz tega ozira so me moji bratje k bratom našim po krvi in imenu poslali, bi bilo treba, da bi se smeli vaše pomoči ^dejati. Sme li Boka na vas se zanesti?11
»Vselej", zagrmi iz vseh grl naenkrat. »Smrt in pogubo sovražnikom svobode!"
»Smrt in pogubo vsem, ki bi se upali nam naše najdražje blago, ki ga imamo, odvzeti," Ponavlja Jovo Krivoščijanec.
Skupščina se posede ter si zapali čibuke. Bleda hči črnogorska pa čepi zamišljena sanjarije v kotu hiše in pogostoma pregle-!*uJe zbrane može. Vselej pa ji delj časa, ka-®r.bi bilo treba, oko na žalostnem Bogdanu VOvisi in vselej se vzdvigne globok in težak izdihljaj iz njenih deviških prsij. In zopet se J1 vsilijo poprejšnje misli: »Zakaj ga ne moreno ljubiti kakor ljubim Miroslava? Oh kedo ' ko bi ga bila popred natančneje spoznala ali abotno Baj ga poznam uže od mladih
odpade 70 000 funtov šterlingov, a na podobo Karola I. 17 500 funtov šterlingov.
— („Rože iz Herata.“) Sedaj, ko je pogled vse Evrope obrnjen na Herat, kateremu se Rusi baje od dnd do dno bolj približujejo, je pač na mestu opozoriti na to, kako vrednost bi ta kraj za Ruse imel. Ne samo zaradi strategične važnosti je Horat imeniten, ampak tudi za to, ker so tam v vsem Afganistanu najlepše ženske doma. Velikaši Turkomanov dobivajo vsi iz Herata bisere svojih haremov, in v celi osrednji Aziji, koder je še kupčija z ženskami v navadi, imenujejo deklice iz Herata lo „Susannah-i-Herat", t. j. po naše »rože iz Herata", za koje se jako visoke svote prodajajo. O šahu v Teheranu trdi se, da ima tretinko svojih žen iz Herata, in res je, da ima v Heratu posebnega agenta, kateri ima edino nalogo, da za svojega mogočnega gospoda ženske kupuje. Ako bi tedaj Rusi Herat zaseli, navezali bi Turkomance še bolj nase, kor bi letem potem ne bilo potreba dobivati iz inozemstva svojih žen.
Domače stvari.
— (O potovanji cesarjeviča in cesaričine) se poroča z dnč 17. t. m. iz Aten: Danes napravil je avstrijski prestolonaslednik v spremstvu kralja in kraljice in velikega kneza Pavla izlet v Megaro, da si ogledajo starine. Zvečer je bil na krovu »Miramare" v čast grškemu kralju in kraljici velik obod. Ob 9. uri zvečer sta se odpeljala. Kamor je prišel avstrijski cesarjevič in cesaričina, povsodi ja je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Kralj odlikoval je grofa Bombellesa z velikim križom Odrešenikovega reda, drugo osebe iz spremstva pa s komanderskim križem istega reda. — List »Bilanca" pripoveda, da dojdeta visoka gosta dne 27. t. m. na Reko ter odideta od tod dnč 28. t. m. »Dalmata" pa poroča, da dojdeta dne 25. t. m. v Zader. — Na Reki delajo so veliko priprave za vzprejem cesarjeviča in cesaričine. Pri tržaškem umCtalnera vrtarji Perottiji naročilo so reške dame buquet, 80 centimetrov v premeru. Sestavljen bode iz samih šmarnic, katere cesaričina posebno ljubi. Za šopek porabilo se bode 10 000 šmarnic; čipke za ta šopek naročile so se v Bruselji, trakovi pa pridejo iz Pariza. — Tudi Zader naročil je pri gorenjem vrtarji šopek s trakovi v bolgijski trobojnici.
— (Izid volitev v trgovinsko in obrtno zbornico.) V trgovinsko in obrtno zbornico izvoljeni so naslednji gg.:
V	I. in II. volilnem razredu trgovskega odsoka s 455 volilci izvoljen je Pran Hren s 187 glasovi, Vaso Petričič 186, Josip Kušar 184, Pran Souvan 184, Mihael Pakič 183, Pran Perdan 180"glasov.
V	III. volilnem razredu trgovskega odseka s 2186 volilci dobili so glasov ter so
nog, Miroslava pa še le malo in vender ga tako brezmerno ljubimi"
Naenkrat posluša. Beseda »topništvo" je zadela na njeno uho. Celi poprejšnji pogovor zbranih možakov splazil se je brez vsacega vtiska na njeno dušo mimo nje, in sama ta besedica pa ji je toliko srce pretresla. Zakaj li? Oh, njeno najdražje bitje, ki ga na tem svetu le ima, služi v tem zalem in mogočnem oddelku avstrijske armade, vsaj tako jej je domu gredč njen brat koj prvi dan, na tisti usodni dan povedal, da je njen osloboditelj avstrijski ognjičar v topništvu. Dalje posluša in čuje, kako se Jovo Krivoščijanec mogočno vzdigne in pravi:
»Bratje, tedaj sme zaradi svoje prostosti v nevarnosti stoječi dalmatinski sin na vas se zanesti ? Dobro, izkažite se vrle naše brate, in ko enkrat morebiti platilna ura nam odbije, ko nam bode mogoče v nevarnosti vam nasproti priskočiti, takrat bodejo sinovi Orne Gore videli, kakošne vredne in junaške brate ima onstran gora ob skalnatih obalih penečega morja."
»Spomladi tedaj bratje! Nimamo sicer nobenih topov, za to pa jastrebove oči in varno roko. Našey skalovje bode naš nepremagljivi zaveznik. Živela svoboda, živela svobodna naša domovina!"
izvoljeni: Josip Ribič 838, Blaž Mohar 837, Pran Omorsa 835, Toma Pavšlar 835 glasov.
V I. volilnem razredu obrtnoga odseka s 14 volilci dobila sta glasov ter sta izvoljena: Makso Krenner 6 in Ivan Baumgart-n e r 5 glasov.
V II. volilnom razredu obrtnoga odseka s 8432 volilci dobili so glasov ter so izvoljeni : Anton Klein 3384, Janez Dovgan 3379, Jan. Nep. Ho rak 3379, Alojzij Jenko 3378, Filip Zupančič 3378, Oroslav Dolonc 3377, Pran Kollman 3370, Jarnej Žitnik 3370, Janko Korsnik 3361, dr. J. Poklukar 3311 glasov.
V III. volilnom razredu obranega odseka (rudarski odsek) s 27 volilci sta izvoljena gg. Karol Luckmann z llinP.Eich-helter z 11 glasovi.
— (Gosp. dr. Lavoslav Gregorec) bil jo dnd 16 t. m. nameščen v stolni cerkvi v Mariboru kot kanonik štrasburški in farni predstojnik pri Novi corkvi. »Katoliško tiskarsko društvo" poklonilo mu je o tej priliki v priznanje trudapolnega in vspešnega desetletnega uredovanja »Slov. Gospodarja" zlat prstan z briljanti.
— (Slovensko gledališče) bode jutri 19. t. m. Predstavljala se bode igra »Zmešnjava na zmešnjavo", burka v potih dejanjih. Spisal A. Kotzebuo, poslovenil Jos. Cimperman. Nade-jemo se, da se bode občinstvo prav mnogobrojno udeležilo to prodstavo, saj jih itak ne bode v tej sezoni več mnogo; sicer pa bi so moralo vender nekoliko več zanimanja kazati za slovensko gledališče. Kako moromo pač zahtevati izvrstnega gledališča, če ga gmotno ne podpiramo. Le malo več dejanja in menj besedij!
— (Občinska volitev.) Pri volitvi novega občinskega predstojništva v občini Moste v ljubljanski okolici bili so izvoljeni, in sicer županom Ivan Slapničar, posestnik v Selu; občinskim svetovalcem pa Ivan Marolt iz Martinje Vasi, Fran Tobias iz Udmata in Andrej Inglič iz Sela.
— (Zblaznol) je 541etni kmet Josip Kušar z Vrhnike. Včeraj prišel je k predstojniku tukajšnjo policije ter zatrjeval, da je general in silno bogat mož, kajti on dobil jo glavni dobitek in zdaj bode si nakupil novih hiš. Revež pa ima nekaj ničvrednih papirjev, katero kaže kot srečke, katere so mu prinesle toliko sreče. Odveli so ga v blaznico.
— (Sreča v nesreči.) Iz Rudolfovega se z dne 13. t. m. poroča: Gospa najemnika tukajšnjega mestnoga mlina pala je danes v vodo tik pred jozom, kjer je voda najbolj deroča; voda potegnila jo je skozi žleb, kjer so bila štiri kolesa v teku. Nihčo ni tega opazil; še le na drugem konci mlina ugledalo so dekle, katere so tam prale, stezati nesrečnico iz vode roke. Jedna izmed njih
Janko Jugovič prinese med tem kruha in soli. Cela skupščina priseže žalost in veselje bratovsko med seboj deliti, oživljeni kakor po smrti bratje ostati in rajši smrt si voliti, nego krepki tilnik žulečemu jarmu hlapčevanja upogniti.
»Na svidanje, junaški bratje l" se poslovi Jova Krivoščijanec, poljubi vse zapored, in skupščina se razide.
Poslednji je bil Bogdan, ki je odhajal. Milico žalostno pogleda, rekoč, »Lahko noč, Milica!"
»Počakaj nekoliko," pravi ona, ostane, stopi k njemu, ga prime za roko, oko prijazno vanj upre in reče: »Povej mi, Bogdane, kaj vse to pomeni?"
»Bokezi se bodo na spomlad vzdvignili, ker se jim hoče vsiliti dolžnost deželne brambe in mi jim bodemo pomagali ter jih podpirali, druzega nič!" odgovori Bogdan in žalosten smehljaj mu zaigra na ustnih.
»Hvala ti,“ odgovori Milica, in srce se ji v telesu trese kot list na drevesu. »Dobro noč, Bogdane!" še pristavi.
„Z Bogom, zala Milica, zdravstvuj!"
In hišna vrata zaprla so se za zadnjim, ki so si po sveti prisegi bratje in sobojevalci biti obljubili.
(Dalje prihodnjič.)
bila je toliko pogumna, da se je podala v vodo ter rešila gospo. Čudno je le, da se je ponesrečenica samo malo na glavi poškodovala.
— (Pot na Stol.) Avstrijski klub turistov sklenil jo vlansko leto popraviti pot od Valvazorjevega zavetišča do vrha Stola. To delo dovršilo so jo pod vodstvom gospoda fužinarskega oskrbnika J. Kokalja z Javornika prav zadovoljivo. Na spodnji polovici so je pot deloma, na gorenji pa po polnem nova napravila. Vkupna dolgost poti znaša 4270 motrov. Ta pot je zdaj prav pripravna in netcžavna, kar najbolje spričuje to, da je vlansko leto v jeseni šla na Stol 861etna mati gospa Kokaljeva s svojo šestletno in osemletno nečakinjo; za to pot potrebavale so samo pot ur, dasi je ležal na nekaterih krajih na Stolu sneg za črevelj debelo.
— (Požarna kronika.) Kakor se nam poroča iz krškega okraja, vnelo seje ll.t.m. ob štirih popoludne pri posestniku Vincencu Pohli v Gorenji Vasi v shrambi za stiljo. Ogenj razširil se je kmalu tudi na blizo stoječe gospodarsko poslopje dotičnoga posestnika in je v kratkem času vničil vse. Zgorelo je tudi hišno orodje in dokaj žita. Cela škoda ceni so na 900 gld. Zavarovan poškodovani ni bil. Kako da jo ogonj nastal, se natanko ni določiti dalo, vender se splošno misli, da so zanetili otroci.
Narodno-gospodarstvene stvari.
Kakošno vreme bo jutri?
Tako naj se kmetovalec vpraša vsak dan. Ali si pa moro sam odločen odgovor dati? Lo malo kdaj. Vremenska prorokovanja se opirajo le nekoliko na skušnje, največ so le vraže astrologično. Na mesec so naše ljudstvo najbolj zanaša, a učenjaki so dokazali, da vpliv meseca na vromo je skoro čisto neznaten ali po polnem ničeven. Zra-komer je tudi le slab vremenski prorok, in to tem slabši, čim slabše jo to fizikalno orodje. In vender napovedovanje vremena za prihodnje uro, za prihodnjih 12—24 ur ni več prazna reč. Meteorolo-gične postaje v Ameriki in Evropi bavijo se z vso marljivostjo s tem predmetom, in njih poročila so istinita ter njih prognoza o prihodnjem vremenu niso brez veljavo. V Ameriki — in Amerikanci so najpraktičnejši ljudje — so brzojavna poročila o vremenu nekaj običajnega in ondi kmet ne gre na polje, dokler no izvd od meteorologične postaje, ali bo vreme ugodno. Tudi v Avstriji prinašajo nemško novine, gotovo tudi češke, kar od kraja dan za dnevom poročila o vremenu s prognozo o vremenu za prihodnji dan. Taka poročila niso dandanes prazno vremensko prorokovanje, kajti Statistično je dokazano, da se od 100 takih napovedi vresniči jih 80.
Slovenski dnevniki bi tudi lehko prinašali vremenska poročila. Meteorologična štacija v Beči razpošilja tako brzojavno napovedi za 4 gld. 70 kr. na mesec. V Ljubljano dojdejo ob dveh pop61udn<5, ondotni dnevniki bi jih še isti dan objavili in velik dol slovenskih pokrajin bero še zjutraj vso slovenske dnevnike, v katerih bi rado bralo hvaležno slovensko občinstvo tudi vremonsko prognozo, kakeršno prireja meteorologična postaja v Beči ne samo za Dunaj in Dolenjo Avstrijsko, marveč za vso avstrijsko doželo in razna naša podnebja.
S to znanstveno stroko se Slovenci vse premalo pečamo. Ne spominam so, da bi bil še kdo o tem „ dnevnem vprašanji “ v slovenskem jeziku pisal, razen g. Ford. Seidl-na v „Ljublj. Listu“ od 1. 1884 št. 15 (podlistek). Na Štajerskem jo kmetijska družba na to občinstvo opozorila. Naj bi isto tudi kranjska kmetijska družba storila. Vsaj stvar ni samo „znanstvenega", marveč še praktičnega pomena.
V Krškem, 17. marcija 1885. J. L.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu/*
Rim, 18. marcija. (Iz zbornice.) Gledč naselbinske politike izjavil je Mancini, da se Italija ne gledč na žive simpatije za Angleško drži ob Rudečem morji italijanske politike. Vlada potrebuje za bodočnost po polnem svobodne volje v postopanji. Mancini je poudarjal blagodejni vpliv prijateljstva z Nemčijo
in Avstrijo. Vlada bode, predno bi pričela postopanje proti Sudanu, prosila zbornico pooblastila.
Pariz, 17. marcija. „Journal de Pariš" zagotavlja, da je Nemčija ponudila svojo pomoč za francosko-kitajsko vojsko. Mirovna stranka v Pekingu zopet prevladuje.
New-York, 17. marcija. Telegram iz Paname poroča: 250 ustašev napalo je dnč 16. t. m. mesto, katero se vrlo brani. — Poročila iz La Libertada pravijo, da je Barrios izdal ukaz o zjedinjenji srednjeameriških Ijudo-vlad v jedno ljudovlado brez sporazumljenja z drugimi vladami. — Kongres v S. Salvadorji je dnč 14. t. m. pooblastil vlado, da stori vse potrebne naredbe v obrambo dežele. Vsled tega se je razglasilo obsedno stanje.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 18. marcija.
gld.
Jednotni drž. dolg v	bankovcih.....................83-35
>	»	>	»	srebra........................83-70
Zlata renta........................................108'60
5% avstr, renta........................................99	15
Delnice ndrodne banke................................861	• —
Kreditne delnice................................... 300'80
London 10 lir sterling.............................124'45
20 frankovec.......................................... 9-80s
Cekini c. kr....................................... 5‘80
100 drž. mark..........................................60-60
Uradni glasnik
z dnč 18. marcija.
Razpisane službe: V kranjski hranilnici: služba adjunkta, 1300 gld. letne plače; služba oficijala, 1000 goldinarjev plače, oziroma štiri službe kancelistov z letno plačo 800 gld., petletnice in pokojnina. Prošnje do 16. aprila ravnateljstvu kranjske hranilnice. Zahteva se kavcija v znesku letne plače.
Naprava novih zemlj. knjig: V Kostanjevici za katastralno občino Planina; poizvedbe dn§ 10. aprila.
— V Ljubljani za katastralno občino Vino; poizvedbe dni 7. aprila. — V Ložu za katastralne občine C aj -narje, Šilče in Ravne; poizvedbe dn6 31. marcija.
— V Kameniku za katastralno občino Godiče; poizvedbe dn6 26. marcija t. 1.
Eksekut. zemlj. dražbe: V Kameniku zemljišče Fr. Pirša z Vira (450 gld.) dn6 8. aprila, 8. maja in 12. junija. — V Radovljici posestvo Urše Smolej iz Mlake (1504 gld.) dnž 15. aprila, 15. maja in 15. junija, — V Kostanjevici zemljišča Igu. Kalina iz Kostanjevice (1420 gld.) dnž 8. aprila, 6. maja in 3. junija 1.1.
'Tujci.
Dn6 16. marcija.
Pri Maliči: Zuckerbacker, Miinch in Supančič, trgovci, z Dunaja. — Czewiakowsky, trgovec, iz Trsta.
Pri Slonu: Friedrich, trg. potov., in Blumberg, fabri-kant, z Dunaja. — Huber, fabrikant, iz Steyra. — Morth, knjigovodja, iz Gradca. — Bergant, zasebnik, iz Ljubljane.
Pri Avstr, carji: Mole, zasebnik, iz Sežane. — Gens-hofer, kasirka, iz Celja.
Pri Juž. kolodvoru: Killer, mašinist, s soprogo, iz Fohnsdorfa. — Weimersheimer, trg. potov., iz Ichen-hausna. — Gordon, fabr. vodja, iz Gradca. — Blaus, zasebnik, iz Gorice.
Pri Virantu: Thurnherr, mehanik, iz Šmarja. — Kunc, trgovec, iz Črnomlja.
Umrli so:
Dne 18. marcija. Marko Bajec, dninar, 64 1., Rožne ulice št. 27, srčna hiba.
V civilni bčlnici:
Dn6 15. marcija. Jera Podbevšek, gostinja, 741., opešanje. — Janez Kosmač, hlapec, 25 1., kozč.
Dn6 16. marcija. Jera Pavčič, gostinja, 80 1., opešanje.
Dn6 17. marcija. Anton Kregar, delavec, 611., plučno otrpnjenje.
Meteorologično poročilo.
Čtt8
opazovanja
Stanje barometra v mm
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
742-46 739-72 739 10
Tempe-
ratura
Vetrovi
-2-4 vzh. sl. 13'7 jzpd. sr. 6'4	»
i
Nobo
jasno
Mo-krina v mm
0-00
Najboljša semena!
Velikanska pesa, velikansko korenje, prava, najboljša cesarska senožetna mešanica (trave in detelje), domača in nemška detelja, prava japonska ajda, ona, en malo gostejše sejana, za zeleno klajo posebno izvrstna, kakor tudi druga zanesljiva, kaljiva in najboljša semena priporoča po najnižji ceni
J. R. Paulin,
(35) 6—1	specerijski	trgovec,
Pred škofijo št. 1, na voglu Špitalskih ulic.
Novo zidana hiša
s štirimi sobami in dvema kleti, kuhinjo in vežo, z opekami krita, je na prodaj. Pred hišo, ki se nahaja blizu farne cerkve v Dolu (Lustthal), je Štirna s prav dobro in zdravo vod6. V hiši se nahaja c. kr. pošta, loterija, trafika in mesarija. Dražbena cena je 1500 gld. Hiša je za vsako kupčijo pripravna. Zraven je tudi kozolec z 11 okni in njiva z 4 merniki posetve, katera se ceni na 600 gld., torej vse vkup 2100 gld. — Kdor hoče hišo kupiti, naj pride dnč 23. marcija do-poludno ob 10. uri v Dol (Lustthal) št. 15, kjer se bode na javni dražbi prodajala.	(32) 3—3
Važno za častnike in vojake!
Vojaške knjige spisal Komel pl. Sočebran, ces. kr. stotnik, se dobivajo v bukvami
Ig1, pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg
na Kongresnem trgu št. 2:
Slnžbovnik za o. kr. vojstvo, I. in II. del, slovensko, po 30 kr.
Slnžbovnik za o. kr. vojstvo, II. del 30 kr.,
III. del 20 kr. (slovensko-nemški). Garnlzonska in stražna služba, 30 kr. (sloven-
sko-nemški).
Bojna služba itd., 40 kr. (slovenski).
Slovnica vojaika, 1 gld.
Werndljeva puška (slovensko-nemški), 20 kr. Pouk o zemljišči (slovensko-nemški), 20 kr. Osnova vojstva, 20 kr.	(28)	3
r~N/
Salicilna ustna toda
in	(108)	15—11
salicilni zobni prašek
pripravljati od G. Piccolija, lekarja „pri angelji“, Ljubljana, Dunajska cesta.
Vsakdanja vporaba ohrani zobe zdrave, zobno meso okrepi ter obvaruje vseh zobnih in ustnih boleznij in vratobola. v Steklenica salicilne ustne vode 40 kr.; škatulja / s salicilnega zobnega praska 30 kr. \
Predelal H. Maj ar.
Trije deli — 436 strani, 8°. Vsi trije zvezki v platno skupe vezani I gld. 60 kr., po pošti 10 kr. več; posamični zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti 65 kr.
O tej knjigi piše prvi naš leposlovni list »ljubljanski Žvon»:
«Lep dar slovenski mladini. Vsak prijatelj naše mladine in književnosti naše bode za tegadel, hvaležen frančiškanskemu patru Hrizogonu Majarju, da je lepo knjigo Campejevo priredil slovenski mladini. Te dni je prišla na svetlo v Ljubljani pri Bambergu in ves naslov jej je: »Odkritje Amerike.* Predelal H. Maj ar. Poučno zabavna knjiga v treh delih o I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru. Papir je, kakor se taki knjigi spodobi, moč&n, tisk lep, pravilen i'1 razločen, vsa vnanja oblika prijetna in prikupljiva in tudi cena blizu 30 tiskovnih pol obsežni, trdno v platno vezani knjigi ne previsoka. Ako se ozremo po naS* književnosti, pritegniti moramo, da razven Ciglar-Tom-šičeve »Sreče v nesreči* ne poznamo knjige, ki J>* tako prijala mladim slovenskim bralcem, kakor Majar-jevo »Odkritje Amerike.* Preverjeni smo, »da se lepa knjiga skoro udomači po slovenskih hišah 111 šolskih knjižnicah.*
Dobiva se pri
Ign. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberga
v Ljubljani.
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ig. v Kleinmayr A Fed. B&mborg v Ljubljani.