rwctoky Lm?>ar KVpŽJfBONDS L JfJlffi £*»»«• SLOVENIAN MOENIN® DAILY NEWSPAPER amencan in spirit foreign s, in language only LETO XLV. — VOL. XLV, CLEVELAND, O., THURSDAY MORNING, AUGUST 6, 1942 Indija je pripravljena sodelovati, če dobi takoj neodvisnost New Delhi, Indija. — Glavna narodna stranka v Indiji je poslala Angliji spomenico, v kateri pravi, da se bo Indija takoj pridružila zaveznikom in se borila na njih strani proti Japoncem, če ji da Anglija takoj neodvisnost. V nasprotnem slučaju bo pa začela stranka z agitacijo med narodom, da ne posluša več Anglije. Danes je 390,-000,000 Indcev pod angleško vlado. Osiški zavezniki v tepežu New York. — Nemški vadijo je poročal v nemškem jeziku včeraj sledeče: Na fronti pri Voronežv so bile poslane v boj romunske in madjarske čete, cUi bi ustavile napredovanje Rusov. Pozneje se je vnel boj med nemškimi, r o mlinskimi in madjarskimi četami in to pred očmi Rusov." Vir tega radijskega poročila ni bil naveden. INDIANAPOLIS, IND. — Federalna porota je pronašla krivim delovanja proti obstoječi vladi Zed. držav Williama Dudley Pelley ter njegova pajdaša Lawrence Brown in Miss Marian Henderson. Pelley je bil vodja nekdanje organizacije "srebrnih srajc," nekakih'fašistov. Senat se bavi z načrtom, da bi olajšal davčno breme zadolženim Washington. — Senatni odsek, ki študira predlog za nove davke, se peča tudi z idejo, da bi nekoliko polajšal davčno breme onim, ki so zadolženi in pa malim podjetnikom in trgovcem. Ves načrt še ni znan, toda v glavnem je bilo predloženo senatnemu odseku, da bi smel davkoplačevalec odtrgati od federalnih davkov enako vsoto, kot jo plačilo na vknjižbo na svoje posestvo ali na življenjsko zavarovalnico. Enako bi odtrgali gotove procente tudi trgovci, ki so zadolženi in morajo odplačevati na dolg. 6nim pa, ki nimajo dolga in ki bodo lahko plačevali davke, bi se pa po vojni nekaj povrnilo, da bi ne bfli bolj prizadeti kot prvo omenjeni. Večina senatnega odseka, v katerem je 21 članov, se strinja s tem načrtom. WASHINGTON. — Predsednik Rooseveltt bo najbrže posta vil Bernard M. Barucha, newyorškega financirja, na čelo problema kavčuka z naročilom, naj se kakor hitro mogoče začne s produkcijo umetnega kavčuka. CHICAGO, ILL. — Philip Murray, načelnik CIO, je izjavil, da bodo prenehale vse stavke v Ameriki, če pride do sporazuma med CIO in A. F. of L. Mornarica zaznamuje dozdaj 12,342 izgubljenih mornarjev Washington. — Mornariški oddelek je izdal svoje 9. poročilo o izgubah v moštvu in sicer glede ubitih, ranjenih ali pogrešanih, od začetka vojne pa od 25. julija. Število izgub v moštvu pri mornarici znaša v tem času 12,342 mož. Kot mrtve jih zaznamujejo 3,541, ranjenih 924, pogrešanih 9,091 za mornarico, 1,786 za marine. Zadnje ali 9. poročilo, ki se nanaša od 11. do 25. julija, zaznamuje 27 mrtvih, 47 ranjenih in 198 pogrešanih. Odbor, ki je sestavil resolucijo, je dal vodji Gandhi polno moč da začne takoj z agitacijo neposlušnosti med narodom, če Anglija ne ugodi zahtevi. VESTI IZ JUGOSLAVIJE Iz Subotice javljajo, da je po več mesecih bilo končano delo obnove železniške postaje v Subo-tici. Za ta dela so potrošili 390,-000 pengov. Postaja je bila izno-va otvorjena 20. junija. Obnova železniškega tunela, ki so ga Srbi pognali v zrak, bo končana prihodnje leto in bo stala milijon pengov. Zora javlja iz Sofije: Sredi junija je skupina hrvatskih književnikov oficielno obiskala Sofijo. Med književniki so bili: Dra-gutin Tadijanovič, Dobriša Cesaric, Milan Esih, Marko čpvič, Mila Starčevič, Ivan, Softa, Jože živkovič, Slavko Kolar in dr. Ante Benifačič. Za časa njihovega bivanja je bil prirejen poseben program. ^ ^ ^ ^^ ^^^ ^f^fi DOMOVINA AMERICAN HOME rsc • 18.3 emci spuščajo parašutarje in pnke zadei za rusko linijo t parašutarji skušajo zasesti kolodvore in i 8a Bu«da, Gerhard Kun-5 Pravi: 'Rosenfeld je < o ,, , gel v°3no. Toda to I stal° glavo." kam je Pisal pismo iz Mehi" iv. je bil Pobegnil iz Zed. ali ,°da so ga Prij'eli in pri-f0 nrazaj. kjer čaka na obra-fciiii . 1 ®Pijonaže v prid fCiaponski- jJh0j). UK Je priznal, da je m 0 v Kunzovi pisavi. ftanskiletniki so c^se tri mesta a5ad- (ICN)_ Radio po-avila ot)odna Jugoslavija" je lie k0 llaslednje poročilo vr- >išk?akde četniške vojske: 11 ešno bataljoni in brigade 1 i* č£daljUjejo svojo ofen" ^ d oku» lj° nova mesta in se-$ litjo ^aciJskih Sil. Srditi boji -^"Hacijj , osni, Hercegovini, Kiji' in prav P°sebno v Bow',. Ni četniški oddelki so yrk Z7T- ljubljansk^ A ^Plenil • okuPacijskih * Viatel -VeUke količine V°J" 'i batali Uala in °rganizirali in oddelke, ki so tc%i V teh bojih. Laški I VrgU v b°j proti ? Vse sv ?artlzanskim oddel-' ISOoSf razpoložljive sile, ? C V°jakov> a klJub ,rSje . peli. da ustavijo Pikov a jaških slovenskih No, 5^k® laških i^ub Ni v ftdneva V dan. ^ izvotSTSki Krajini so >°jenwT znatne uspehe. S rijedora so z JV mesti Bosanski L členili anska Krupa, §> Prejšnje množine £hranei„ 1ri3ala in več skladi!1* 8trahmUnici^e-X' in Je zavladal med ^ ^ na^dnimi izdajalci, ^ , StevT°d nikdar ne odpu-2. vgtaški uradniki urade in beže iz ^Srv smeri sara- k ^"voSa^ d"eh je i iuK 8t- v OSvobodila de- Pr; njice- Kreševo, lil '4oS* ftd0r. Vakuf. Pro- V : 'bosanski Petrovac V 7 j I >Cd5;30 b0 v cerkvi SonS. > Rev. Ludvik A i" znaU- M n° hijeni. INB Pester-Lloyd javlja iz Beograda: V nekem predmestju Beograda se je pojavilo 90 primerov zastrupljenja zaradi pokvarjene hrane. Na srečo je bil samo en primer smrten. Sanitet-ske oblasti preiskujejo vzroke tega množinskega zastrupljenja. -o- Vojakovo truplo dospe danes Truplo vojaka John Speha bo dospelo danes v Cleveland. Po šestih zvečer bo položeno na mrtvaški oder v Zakrajškovem pogrebnem zavodu, 6016 St. Clair Ave. Ranjki je bil član društva Clairwoods, št. 40 SDZ in Ložke Doline. Pogreb bo v soboto zjutraj ob desetih v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. Naj mirno počiva v ameriški zemlji, za katero je dal življenje, preostalim pa naše iskreno sožalje. V bolnišnici V Glenville bolnišnico se je podal v svrho operacije Bili Kožar, sin poznanega gostilničarja Mr. in Mrs. Martin Kožar iz 1049 E. 185th St. Pridnemu mladeniču želimo skorajšno okrevanje. Kratke vojne in druge vesti ---- Slovenski četniki so zasedli Brod na Kolpi "Svobodna Jugoslavija" pri-občuje: "četniška vojska nadaljuje svojo ofenzivo, tekom katere so se četniški napadalni bataljoni zopet borili z velikimi uspehi v Zapadni Bosni in Bosanski Krajini. Slovenski četniki pa so južno od Kočevja prodrli naprej in zavzeli mesto Brod na reki Kolpi in se združili s hrvatskimi čet-niškimi oddelki. Slovenski četniki so tudi porušili na nekaterih mestih železnico, ki spaja Ljubljano s Trstom in uspešno zaprečujejo popravljanje in ureditev rednega prometa na tej progi. Tudi železniško zvezo med Ljubljano in Kočevjem so četniki popolnoma | pretrgali. Laške in nemške okupacijske oblasti so dale požgati več desetin vasi v Sloveniji, misleč, da se jim bo posrečilo s takimi terorističnimi metodami uplašiti narod. Toda slovenski rodoljubi odgovarjajo na teror s podvojenim odporom. V mnogih vaseh so se prdružili vsi odrasli vašča-ni četniški vojski, ker je ves narod prepričan, da je uspešna borba proti laškim in nemškim zverinam mogoča le z orožjem v roki. -o-- Politični shod v 32. vardi Demokratski klub in Slovenski demokratski klub 32. varde sklicujeta za petek večer ob asmih politični shod v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Pridite, slišali boste razne kandidate za ta ali oni urad. V zadnje slovo Članstvo društva Ribnica, št. 12 SDZ je prošeno, da se poslovi od pokojnega sobrata Martin Stefaniča v Svetkovem pogrebnem zavodu, 478 E. l'52. St. , v soboto naj se pa po možnosti udeleži pogreba. Nov naslov vojaka Novi naslov slovenskega vojaka Stanley Peruska je: Pvt. Stanley Perusek, Battery "B" 441 Sep. C. A. Bn. AA, Camp ' Stewart, Ga. -o- Vlada bo morda poklicala vse ženske v vojno industrijo Washington.—Kongres se peča z načrtom, da bi registriral vse ženske v starosti 18 do 44 let ter jih poklical v vojno industrijo. Računajo, da bi poklicali eno izmed vsakih treh hišnih gospodinj med 18 in 44 leti v vojno industrijo. Do konca leta 1943 bo treba zaposliti v vojni industriji najmanj 5,000,000 žensk. Danes je zaposlenih v Ameriki 13,900,000 žensk. V de-troitskem okrožju bodo drugi teden začeli z registracijo žensk, kar bo motfda skižilo za vzorec po drugih krajih v Ameriki. —-o-- Rusi čistijo vohune in pe-tokolonce v Stalingradu Moskva. — Splošno čiščenje petokoloncev in nemških vohunov v Stalingradu in okolici je v polnem teku, poroča ruska vlada. Zarotniki so imeli načrt, da organizirajo napadalce v slučaju, če- bi nemška armada predrla rusko obrambno linijo pri Stalingradu. -o-- Iz raznih naselbin Milwaukee. — Dne 24. julija je naglo umrla Mary Macerle, stara 33 let in rojena v Ameriki. Zapušča starše, štiri brate in tri sestre. — Dne 19. m. m. je umrla Mary Mataja, doma od Sv. Mihaela pri šoštanju na štajerskem in roj. Bevec. Zapušča moža, štiri sinove, štiri hčere in sestro. Chisholm, Minn. — Dne 28. junija je na svoji farmi v Wil-penu umrl John Scheringer, star 58 let in rojen v Črnomlju v Beli Krajini. V Ameriki je bival okrog 40 let, prva leta v Calu-metu, Mich., od leta 1912 pa v Chisholmu, kjer je bil v začetku ' policaj in kasneje je vodil m'esni-co, zadnjih 18 tet je pa bil farmar. Tukaj zapušča ženo, dva sinova, tri hčere in brata, enega sina v Grand Rapidsu, Mich., in brata v Calumetu. — V Evelethu je pred dnevi umrl Anton Klun, star 65 let in rojen v Nemški vasi pri Ribnici, žena ga je našla v postelji mrtvega. V Ameriki je bil čez 40 let in zapušča poleg žene tri sinovi in dve hčeri. -o-- Nove bolničarke Med 175 bolničarkami sta dobili državne diplome tudi dve Slovenski in sicer Mary Poje in Eleanor L. Križančič. Čestitamo! « * * LONDON. — Minister Stafford Cripps je v imenu angleške vlade izjavil, da Anglija ne bo dala pod nobenim pogojem Indiji neodvisnosti sedaj, ampak takoj po vojni. Apelira na Indce, naj potrpijo, dokler se ne izvojuje svoboda za ves svet. o ♦ • WASHINGTON. — Predsednik Roosevelt je priredil sinoči državno večerjo v počast nizozemski kraljici Viljemini. Povabljenih je bilo 38 gostov. » » • MOSKVA. — Iz Amerike je dospel sem general Follett Bradley, da pospeši pomoč Rusiji iz Amerike. S seboj je prinesel pismo od predsednika Roosevelta na Stalina. General in spremstvo šestih častnikov in treh vojakov so dospeli v Moskvo v bombniku. Za polet so potrebovali iz Amerike 10 dni. Zveza trgovcev z modnim blagom predlaga 5 odstotni prodajni davek Washington.—Narodna zveza trgovcev z modnim blagom je predložila senatnemu odseku za finance predlog, naj se vpelje v deželi splošni 5% prodajni davek, ki naj bi bil v veljavi še šest mesecev po končani vojni. Predlog je vložil Jay Iglauer iz Clevelanda, ki je podpredsednik in blagajnik Halle Bros. Co. Iglauer pravi, da bi tak davek ne povzročil inflacije, kot to trdi zakladniški oddelek vlade. Ta 5% davek naj bi plačal vsak odjemalec pri nakupu vsake premičnine. -o- Do 10,000 naroda bo prišlo na slovenski Tabor v Euclid Sodeč po zanimanju, ki vlada med narodom za nedeljski Primorski dan ali narodni Tabor na vrtu Slovenskega društvenega doma v Euclidu, se bo naroda kar trlo iz vseh krajev države Ohio, če zapišemo, da bo do 10,000 ljudi, se ne bomo dosti ali pa nič ušteli. Tri slovenske godbe nam bodo igrale vesele komade in sicer: mladinska godba od sv. Lovrenca, od fare sv. Vida in pa godba društva sv. Jožefa. V nedeljo peljejo vsa pota iz vse države Ohio v naš Euclid! Apel na naša društva! Prosi se tajnice in tajnike vseh društev, ki so prejeli vstopnice za prireditev kulturnega vrta 16. avgusta, da ob času poročajo tajnici vrta sklep društva. Le na ta način bo mogoče pravilno poročati v časopisu in v programnih knjižnicah ter da se darovane vstopnice odda materam vojakov. Te matere bodo na ta dan posebno počaščene in predstavljene narodu. Naše dečve pozdravljajo S počitnic na Kelleys Island, O. pošiljajo pozdrave staršem, sorodnikom in prijateljicam sledeča slovenska dekleta: Agnes Tome, Daniella Lokar, Marie Grdina, Veronica Avsec, Dolores Bogovich in Emily Kuhar. Peta obletnica V petek ob sedmih bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojnim Anthony Zorko v spomin 5. obletnice nje-Igove smrti. Anglija je formalno razve-1 ljavila monakovsko pogodbo London.—Angleška vlada je uradno razveljavila monakovsko pogodbo, katero so bile sklenile 1. oktobra, 1938 Anglija, Nemci j a^ Francija in Italija in Iti je dala Nemčiji Šude-te, kos Češke. Anglija je uradno izjavila, da po tej vojni monakovski pakt ne bo igral nobene vloge z ozirom na meje Češko Slovaške. —--o--— Jugoslovani so zopet ubili več Nemcev London.—Večje število nemških Gestapovcev in armadnih častnikov je bilo ubitih po bombah, ki so jih vrgli jugoslovanski rodoljubi, da maščujejo smrt 7,000 Hrvatov v Zagrebu. To poročilo je prišlo včeraj iz Kaira. __-o- Nemci bodo ustrelili zopet 30 Francozov London. — Nemške vojaške oblasti so zaprle 30 francoskih civilistov, katere bodo ustrelili v osiveti, ker je bil dinamitiran vlak proti Cherbourgu. Ob tej priliki je bilo ubitih 10 nemških vojakov. Vest je prišla iz Madrida. Telefonski uslužbenci so včeraj zastavkali Včeraj je šlo na stavko več kot 1,100 telefonskih uslužbencev v Clevelandu in nadaljnih 1,000 v severnem delu države Ohio. To so delavci, ki vzdržujejo postrežbo in delajo na popravilih. Vladni delavski odbor je odredil, da bo takoj začel s posredovanjem, predno se stavka razširi. Delavci zahtevajo več plače. Pred centralo in podružnicami so bile včeraj postavljene piketne Straže. Koncert v Woodland Hills parku v petek večer V petek večer ob 8:30 bo prirejen lep glasbeni in pevski koncert v Woodland Hills parku. Igrala bo znana Al Russova godba, ki bo igrala naj izbrane j-še komade. V solopetju bo pa nastopila odlična sopranistka Miss Helen Erben. Kdor prebiva tam v bližini, naj ne zamudi tega koncerta, ker dobil bo tam velik užitek. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVBC. Editor «117 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Oleveland po poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months __Single copies 3c_ Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 183 Thur., Aug. 6, 1942 BESEDA a NARODA John J. Pekarek za okrajneza komisarja v okraju Cuyahoga Našim državljanom v okraju Cuyahoga predstavljamo John J. Pekareka, točasnega župana v Maple Heights, O., ki kandidira za okrajnega komisarja na demokratski glasovnici. s John J. Pekarek je češkega rodu. iKot večina ameriških fantov, ki so revnega stanu, je moral zapustiti šolo in prijeti za delo, da je podpiral starše in preživel sebe. Toda česar ni dobil izobrazbe v šoli, jo. je dobil v šoli življenja, kar nazadnje še največ šteje. Ko je bil Maple Heights še vas, je bil Mr. Pekarek aktiven v politiki in pri vaški upravi. Kot trgovcu so mu ljudje polno zaupali ter ga izvolili v vaško zbornico. Potem je bil imenovan v komisijo, ki je napravila čarter za mesto, kar je Maple Heights postal leta 1931. Značilno v tem čarterju je bilo dejstvto, da so bile znižane plače uradnikom skoro za polovico. Ker je Mr. Pekarek videl, da mesto ne napreduje kot bi moralo, je sklenil, da bo sam prijel vajeti v roke. Mesto je nujno potrebovalo izboljšav. Mesto ni moglo plačevati računov in plač uslužbencev ob času. Davki so bili večji kot v samem Clevelandu. Transportacija do Clevelanda je bila draga in postrežba slaba. Dolg v vsoti treh milijonov dolarjev je bil zapadel. Ljudje, ki so kupili mestne bonde, so grozili z večjimi davki. Leta 1933 je bil John J. Pekarek izvoljen županom proti štirim kandidatom. V prihodnjih letih je posvetil ves svoj čas mestni upravi in kmalu je postavil mesto na sedanje častno stališče in procvit. Davki so se znižali, mesto je dobilo lastno transportacijo, za katero ni do danes plačal noben davkoplačevalec še centa. Ljudje so zopet dobili zaupanje v Maple Heights in začeli zidati v tem tako lepo napredujočem mestu. Vse to je izvršil in dosegel John J. Pekarek, ki ni dobil izkušenj v šoli, ampak s svojo lastno bistroumnostjo in ker je bil v neprestanem stiku z narodom, katerega potrebe je imel stalno pred očmi. Zato ni čudno, da služi sedaj že peti termin kot župan v M.aple Heightsu. Pri tem svojem javnem uradovanju Pekarek ni zaboga-til, obogatilo pa je mesto, ker župan ni delal zase, ampak za blagor meščanov. Pri vsem je pa dobil bogate izkušnje pri javnih napravah in to ga usposablja, da bi bil izvrsten okrajni komisar. Prav takega moža potrebuje okraj Cuyahoga, do katerega bo imel dostop vsak preprost človek, ker Pekarek je sam sin preprostega češkega rodu. Našim državljanom v okraju Cuyahoga toplo priporočamo, naj vzamejo pri primarnih volitvah 11. avgusta demokratsko glasovnico in naj napravijo križ pred imenom JOHN j. PEKAREK in okraj bo dobil enega najboljših komisarjev, kar smo jih še imeli. To nam da misliti » Pred par dnevi smo čitali v ameriških časopisih kratko opombo, "da moskovsko časopisje posveča več pozornosti bojevanju jugoslovanskih četnikov, kot pa bombardiranju angleških avijatičarjev po Nemčiji ali bombardiranju ameriški avijatičarjev po Kitajski." To da misliti dvoje, 1) da je za Rusijo bojevanje jugoslovanskih četnikov tako važno, da ga.postavljajo za zgled vsem drugim frontam zaveznikov in 2), da hočejo Rusi s tem povedati zaveznikom, da vse bombardiranje nemških mest ne bo olajšalo breme ruski armadi, ampak če že hočejo pomagati Rusom, jim morejo le s tem, če odprejo dr.ugo fronto in udarijo na Nemčijo. Že lansko leto, ko je zbral Draža Mihajlovič svoje čet-nike v gorah in ž njimi začel napadati Nemce, so vojaški strategi trdili, da je jugoslovanska vojska četnikov rešila Moskvo, ker je zadržala Nemce za več tednov, da so tako prišli prekasno na rusko fronto. Nekaj časa je ves svet pel slavo jugoslovanskim borcem, sčasoma se je pa navdušenje ohladilo, čeprav so vzdržali četniki fronto vso zimo in vse do danes. Lahko trdimo, da je prav jugoslovanska vojska ukradla marsikatero uro spanca Hitlerju in Mussoliniju. Italijani sami trdijo, da izgube več vojakov na jugoslovanski fronti kot pa v Libiji. Nemci morajo neprestano vzdržavati do 16 divizij vojaštva v Jugoslaviji, ki bi ga sicer tako nujno potrebovali na ruski fronti. Od kje dobivajo jugoslovanski borci orožje in munici-jo? Well, nekaj ga vzamejo naravnost Nemcem in Italijanom, drugo pa dobe, kdo ve odkod. Morda iz Rusije? Na vsak način pa moramo posvetiti veliko pažnjo vestem iz Moskve, da Rusi posvečajo vso pozornost na boje v Jugoslaviji. Tuka'j se zdaj kuje močno prijateljstvo, ki bo veliko štelo po tej vojni, najprej pri mirovni konferenci in pozneje v medsebojnih odnošajih med Rusijo in Jugoslavijo. Jugoslovanski borci so priborili s svojo nadčloveško hrabrostjo močnega prijatelja, ki bo stal ob strani Jugoslavije tudi takrat, ko bo Jugoslavija dobrega prijatelja najbolj potrebovala. še nikdar poprej... Lahko se reče, da še nikdar poprej ni bila demokracija na tako težki preizkušnji in še nikdar poprej ni Amerika—dežela svobode—potrebovala večje pomoči od svojih državljanov kot danes. Naši fantje se pač hrabro bore na raznih frontah, toda ne samo oni, ampak tudi mi vsi in vsak posamezno lahko pomagamo h končni zmagi. To svojo pomoč lahko damo na razne načine, kqt s kupovanjem v o j n i h obveznic in pa pred vsem, da sledimo vladnim priporočilom. Zavedati se moramo, da če vsak stori le nekaj v ta namen, se to v skupnosti že mnogo pozna in tako te velikanske skupne moči naše dežele ne bo mogel zdrobiti noben sovražnik. Poleg vsega patriotizma za našo novo domovino, pa nikar ne pozabimo naše rodne dežele in naših rodnih bratov in sestra onkraj morja. Lahko se sicer štejemo srečnim mi Slovenci, oziroma Jugoslovani, ker je naša rodna zemlja zaveznica Amerike in ker se Draža Mihajlovič tako junaško bori v sicer že zavzeti deželi, da so postali on in njegovi četniki slavni po vsem svetu. Zato pa tudi s ponosom lah-,ko vsakdo zre na napis—Jugoslavija—in pa na zastavo na visokem drogu, ki poleg drugih zavezniških zastav krase in plapolajo v našem mestu Clevelandu, na Public Square, kot vidni znak in simbol zavezništva svobodne Amerike. Podpisana sem bila ob razvitju teh zastav navzoča in reči mora m, da je bilo to nekaj krasnega in zelo pomembnega obenem. Naj koliko samo nakratko opišem. V spremstvu vojaka je stopilo k vsakemu drogu nekaj deklet v kroju svoje dežele. K jugoslovanskemu so stopile tri dekleta—Slovenka, Srbkinja in Hrvatica—vse oblečene v prelepe narodne noše, predstavljajoč svojo deželo ob spremijevanju godbe in sa-lutiranja vojaštva so potegnili zastave kvišku. Poleg vseh drugih govornikov je imel posebno lep in navduševalen govor tudi naš župan Frank J. Lausche, za kar ga je nagradila številna publika z burnim ploskanjem. Enake akcije v sedanjih časih bude ljudem zavest, da smo v resnih časih. Zato pa je vsega priznanja vredno, da smo Slovenci v tem pogledu delavni. Ameriško-ju-goslovansko udruženje priredi v nedeljo, 9. avgusta, takozvani "Narodni Tabor" na prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. v Euclidu. In zopet nadaljna aktivnost Jugoslovanov pa se bo pokazala naslednjo nedeljo, 16. avgusta, zvečer v Gordon Parku pod pokroviteljstvom Jugoslovanskega kulturnega vrta. To bo tudi zopet ena prireditev, kakršne še nismo imeli ali videli. Izbrani in izvežbani igralci nam bodo prikazali delovanje škofa Barage, Draža Mihajloviča s svojimi četniki itd. / Več in natančneje bodo o tem pisali in poročali še drugi, jaz kot taka le iskreno apeliram na naše slovenske žene in dekleta, ki imate svoje narodne noše, da se obeh imenovanih prireditev polnoštevilno udeležite. Take vrste prireditve so zelo redke med nami, zato pa ne smemo ničesar zamuditi, kadar se gre za narodno zavednost in edinstvo. čas zbiranja bo že še poročali, upam le na sodelovanje, posebno od vseh tistih, ki smo združene v Zvezi narodnih noš. Pozdrav, Frances Ponikvar. Mož beseda Mož beseda j« vse časti vreden, posebno pa še v tako kritičnem položaju, kot ravno sedaj urednik Ameriške Domovine. Zelo je težko včasih izraziti se in potem tudi obljube držati, posebno pa je to tako težko na političnem polju, kjer gotovo radi dane besed.e pride do zamere pri eni ali drugi stranki. Pride pa slučaj, ko mora človek nastopiti brez strah u* in svoje stališče zagovarjat in to brez vprašanja, kje koga boli. Resnica je, da v takem slučaju je resnično težko in malo je takih mož, ki se ne ustrašijo nastopiti v obrambo svoje dane besede. Vsak previden človek se bo strinjal z Vami g. urednik; kajti s tem ste pokazali, da ste mož na svojem mestu, ki ne umanke svoje dane besede kar tako. Le tako naprej z Vašim dobrim delom. Veliko število nas je, ki se strinjamo in smo pripravljeni nastopiti z Vami v vsaki situaciji. Da, res je malo mož, ki se brez strahu poženejo za resnico po svoji previdnosti in po svojem prepričanju. Imamo človeka, ki je prav tako, kot urednik Ameriške Domovine in ta človek ni nhiče drugi kot Martin L. Sweeney, sedanji kongresman v 20. distriktu. Tudi on je mož, ki se ne boji spregovoriti za resnico in svoje prepričanje, ali v korist organiziranega delavstva, za katerega, se bori in to neglede komu se pri tem zameri. Kapitalisti ga hočejo na vsak način uničiti, a tega pa jim mi ne smemo dopustiti, če hočemo imeti še nadalje delavskega zastopnika v kongresu. Državljani in državljanke, storite svojo dolžnost in pojdite v torek, 11. avgusta, na volišče ter oddajte svoj glas za kongresnika Martin L. Sweeney. Toplo vam ga priporočam, ker ga poznam že nad 20 let in sem mu tudi že v zadnjih treh kampanjah pomagal k izvolitvi, ker sem prepričan, da je on resnični in pravi ljudski borec. Ko je bil lansko leto v primarnih volitvah kandidat za župana mesta Clevelanda, je demokratska stranka kričala, da nikar volit zanj, ampak da ga pustimo v Washingtonu, češ, da ima v tem že izkušnje in najboljše zmožnosti za kongres. Po primarnih volitvah mu je bilo tudi obljubljeno, da če bo on pomagal pri izvolitvi župana Frank J- Lauscheta, da bodo potom tudi oni njemu pomagali v sedanjih volitvah. Sweeney in njegova organizacija smo šli na delo in pomagali v prid Lauschetove izvolitve. A sedaj, ko bi morali oni svoje obljube vrnit oziroma se jih držat, se je pa kar nekaj tako zvanih voditeljev se je zbralo skupaj, ki si sedaj prizadevajo, da bi ga porazili, kar pa sem prepričan, da se jim ne bo posrečilo, ker imamo še dovolj pravih demokratičnih Ameri-kancev, ki ljubijo resnico in ki bodo prihodnji torek volili za kongresnika Martin L. Sweeney-j a. Frank Mervar ___n_ Kri ni voda "Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan! Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud ti nebo blagoslovi!" Ali se veste, dragi rojaki, kako smo zadnjo vojsko čakali izida, kako smo čakali kaj nam pri* nese konec vojske? Ali se spomi- njaste, kako zelo smo bili razočarani, ko smo namesto da bi bili svobodni Jugoslovani, zakar so se tepli in umirali naši očetje, naši možje, bratje in sinovi, ravno tako z ostalimi, pravim namesto svobodni pa smo postali sužnji in so naši dragi še danes sužnji. Ali bomo pustili, da bodo še naprej, mi kateri smo tako srečni, da živimo v tej svobodni novi domovini? Ne dragi rojaki, Slovenci, Hrvati, Srbi, Korošci in vsi skupaj, strnimo se skupaj; zaženimo se vsi, kot en mož proti enemu cilju in naši očetje, matere, naši bratje in sestre (katerih ne bo poklal tiranov meč) ne bodo razočarani, kakor smo bili tedaj leta 1918. Pokažimo da kri ni voda. Ako se naši fantje in možje borijo?, ako plačujejo naši ljudje za njih drznost?, ali boš ti, in ti, ostal gluh, gluha? O, saj to je nemogoče. Pridite vsi, ne samo nekateri, vsi prav vsi, kateri pravimo: mi čutimo z našimi dragimi narodnimi brati. Pridite na Slovenski tabor na 9. avgusta v slovenski dom v Euclidu in pokažimo Amerikancem in celemu svetu, da kri ni voda, da nismo pozabili naših dragih in jih tudi ne bomo. V imenu Ameriškega Jugoslovanskega udruženja prosim vse tiste, kateri imate narodne noše, da se udeležite parade, ako vam povem tole, vem da ne bo nobeden in nobena rekla jaz ne grem. Tukaj rojena dekleta vežbane-ga krožka št. 15 so imele v programu že celo poletje da grejo na izlet ali piknik same zase in to na 9. avgusta, ko smo jim povedali, da to bo v pomoč našim zasužnjenim bratom in sestram, so enoglasno sklenile in rekle pustimo piknik in delujmo skupaj. Ali ni to krasen vzgled nam starejšim, kateri smo videli in skusili trplenje naših dragih, ali boš še okleval brat in sestra? Dekletom od št. 15 pa najlepša hvala. še enkrat na svidenje 9. avgu sta vsi skupaj. Emily Silbitzer Pekarek za okrajnega komisarja Maple Heights, O. Pisal sem že veliko dopisov za korist narodnih, društve'nih in kulturnih prireditev, za politiko pa še ne. Danes pa sem se namenil, da na pišem en dopis radi politike. To pa zato, ker kandidira naš župan John J. Pekarek, za urad okraj nega komisarja. Ker je župan mesta Maple Heights, John J. Pekarek, nam Slovencem vedno šel na roko v vseh ozirih, tako pri narodnem domu, kakor tudi pri raznih prireditvah, me dolžnost veže, da napišem ta dopis za v korist njegove nominacije ob primarnih volitvah 11. avgu sta. župan mesta Maple Heghts, John J. Pekarek, je poleg tega da je zaveden Slovan, (on je češke narodnosti) je tudi prav dober gospodar in to je kar naš okraj potrebuje. Za časa njegove administracije kot župan, je naše mesto napredovalo v vseh ozirih. Sedaj imamo mestne buse za prevažanje potnikov in je voznina ceneje kot je bila pri privatni družbi, in se še napravi toliko dobička, da z istim plača pobiranje odpadkov in smeti, in je toliko manj davkov za plačati. Tudi svojo plačo si je sam znižal na $2,000.00 letno, kar tudi ni dosti. Da je John J. Pekarek zelo priljubljen v Maple Heights je že razvidno iz tega, ker je župan že nepretrgoma 9 let. Pri dvojih volitvah niti proti kandidata ni imel in. prepričan sem, ako bo izvoljen okrajnim komisarjem, da bo tudi za ta urad še ponovno izvoljen. Torej apeliram na vse Slovence oziroma Jugoslovane v Cuyahoga okraja, da pri primarnih volitvah 11. avgusta volite za John J. Pekarek, za okrajnega komisarja in ne bo vam žal, ako bo on izvoljen. Njegovo ime boste našli na demokratski glasovnici. Anton Perušek. Narodni tabor Le še par dni nas loči od nedelje, ko se bo vršil na prostorih Slovenskega društvenega doma v Euclidu ogromen narodni tabor. Tabor se bo pričel s povorko, katero bodo tvorili vežbalni krožki in Častne straže z naraščajem ter narodne poše. PROSIMO- VEŽBALNE KROŽKE, DA SE TOČNO OB ENI ZBEREJO PRI ROOSEVELT ŠOLI. NARODNE NOŠE SO NA-PROŠENE, DA SE V ClM-VECJEM ŠTEVILU ZBEREJO ISTOTAM. ČLANI GODB IN VODJE SE ZBEREJO OB ISTEM CA-SU IN NA ISTEM MESTU. Vsi drugi udeleženci tabora so naprošeni, da se zbero na prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Za transportacijo je najbolje, ako se poslužite Nottingham uličnega voza do konca proge, a od tu naprej avtobusov, ki vozijo v Euclid, euclidska mestna uprava je obljubila, da bo posvetila vso pozornost, da bo postrežba ta dan zadostna in povoljna. Ob koncu Notting-hamske proge bodo vodniki, ki vam bodo drage volje,dali informacije. Pričetek tabora bo točno ob eni popoldne, ko se prične razvijati povorka vežbalnih krožkov, častnih straž in narodnih noš z godbami na čelu. Kakor že poročano, se bo program pričel z razvitjem zastav in prisego zvestobe naši ameriški zastavi. Potem bodo nastopili razni odlični ameriški držanviki, časnikarji, župana mesta Cleveland in Euclid, naši ministri in drugi odličniki, pevski zbori. Po sprejemu resolucij se bo pa pod vodstvom opernega pevca Toneta Šublja razvilo splošno ljudsko petje. To je prvič v zgodovini Slovencev v Ameriki, da se bo. vršilo tako petje. Zapeli bomo lepo "Amerika" in naše večno lepe slovenske narodne pesmi. Rojaki! Naj bo dan 9. avgusta tako veličasten, da bo slehernemu ostal neizbrisno v spominu ! Marijan Urbančič. -o-,— St. Clair Hunting and Rifle Tem potom pozivlje klub vse člane, da pridejo v nedeljo zjutraj ob osmi uri na klubovo farmo. To je potrebno, da se izvrši delo pri novi stavbi. Ker je potom naših pravil vsak član dolžan, da se udeleži tega dela ali pa naj si dobi namestnika' in če ne pride ali ne pošlje namestnika, tedaj zapade kazni dva dolarja v klubovo blagajno. Ker bi klub rad tisto delo uredil čimprej mogoče, zato se pozivlje vse člane, da se udeleže v polnem številu, da bo delo hitreje izvršeno. Popoldan pa je streljanje in druga zabava, kakor navadno, člani, prinesite s seboj tudi svoje orodje, to je, lopate, grablje in motike ali krampe. Z lovskim pozdravom, Odbor kluba. Švedske lokomotive v sedanjem času največ uporabljajo les za kurjdvo. Kennick zopet mlati no slamo Naš čudoviti Mr. Ke"! govoril zadnjo nedeljo i" * postaji WGAR na slo* programu v prid svoje?8 skega prijatelja Sweentf V govoru je poudari angleški časopisi $ "Big business" in da fl" udrihajo po kandidatih, stopajo delavca in Pr$ človeka. Gotovo se Mr.' ne spominja več, akora^ preteklo leto dni, da so t' si 'big business' na vso1 lovali za izvolitev ptfP' fanta, sina revne slovel žine za župana mesta $ Torej naš France, je Pri' časopise na svojo stran8 rekordom, in ravno tak® ti časopisi podpirajo i" čajo izvolitev Michael ' han-a, na podlagi njeg0' korda. Dalje je Mr. Kenni<* da se je njegov prija^'j ney. boril za vaše sinove, prelivali krvi na evroP nih poljih. Vse priznani Kennicku in Sweeney-U; nam pa povedal da se Jc prijatelj Sweeney tud>, pretege boril proti tem oborožilo naše brate 111 in da bi se jih izvežba'0 se jih pošlje na evrop9*1 polja. Mr. Sweeney se ni ^ tem da bi se Amerika za slučajni napad, in tia" še fante izvežbalo za v°' tovo, ljubše bi mu ^ Amerika ne bila prip1^ da bi se naše fante P°s ko morja kot novince izvežbani Nemci in W Japonci lažje ukrotili111 li. Lepa taktika! Omenil je tudi da se ney boril za tujezemce^ da! Saj vsak prizna d», sti, fašisti in japonci ^ Toda vprašanje je, k° . Mr. Sweeney boril z® vanske, češke, poljske. (Dalie na 3 stra"1 Kako slovenski jo Italjiane za nos, ^ nji slučaj, ki je resni^ Do municijskega s j, Ljubljani se je pripelJ^; truk, poln italijanski * in vojakov. Poveljnik0 sc povedali, da so PoS}a',jj nizije iz Logatca, naj ^ nekaj strjonic, mu«1^ precej ročnih granat-je prebral pisano P°vej pa naložil na truk stvari. Potem so se odpeljali iz Ljubljane- Nekaj ur zatem pa P1', istega skladišča zopet ^ truk, poln italijanski j in vojakov, ki predlog dantu isto zahtevo. * j so prišli iz Logatca-začuden pove, da jePre ^ mi naložil poln truk ^ ri nekemu drugemu 0 j Po dolgem prerekaj dokazalo, da so bil na Pjj ku v Italijane J venski četniki, ki ^ izkaznico za municij0 < potem pa to odpe^11 skrivališča v hribe. ^ Četniki nabirajo na ta način. Ako je kateri moški niso vo'J piti k četnikom, ti pest kakega Italijan3' ^ gajo po bližnjici pa 0"tj? tem ga pa peljejo v ^ Tam potem moškim P,< bodo dobile italija'1^ 0 se odprla, vstopili so. i r je stala dekla in prosila i T anda> naj se potrudi f J. v; nadstropje, druge pa j * blh v prostorno, dima-i ki jo je razsvetljevala ilPetrolejka. Mize so sta- -i, t0». obložene z jedili, p: cami in čašami, pri-J in° Je bilo za Old Fire-*0 dritžbo. A J irii in Osagi so posedli * i Veh dolgih miz ter koj * J 0 Jestvinah. Westmanu * ^Potrebno besedičenje, 5 J 1 se ne, kadar je gladen 1 1 Wo povabi v goste. Tu- I ; je sedel ter povabil k jmPly Billa in štoraste-P 'a' njima So se pridruži- * °n- Fred Engle in Črni |f Blenter, stari Misso- ;[e Prisedel. In jedli so 1 ^J* je bilo kaj. Anglež je , ' 1 odložil svojo lordsko 1 ; n!*v0, menda je zasodil, • i* a tuliti Z volkovi, kdor i* Jed volkove, in se ni ob- ! 1 c b°lje in nič slabše ko i« ki so sedeli okoli nje- ' P' * prtand je prišei s hiš- ii vi]' kl je goste prijazno * Predal, da naj ltfl ^ skrbi počivat, za ti-L d zadostujejo za strait j da'n Pastirji, drugo ju- "f^stih b°d0 SV6Ži in na ,j? Je kar gledal. TtJ°Vec si je nadel svo- K k° obleko- Hlače kr Je nosil> na šivih bo-" ' !korn z resicami podvi-W belo Je> telovnik iz meh- ; WUltrojenega srn3G£a J usnja suknjič iz ■>ele" J Nvor i niočen površ-! imej kože. širok usnjat »esi Za nJim so tičali tee,& !n n°ž, na glavi pa viru rglrokirni krajniki in ]»tilni,Pom- ki mu je ma-eldol Kr°g vratu mu J 1 &iirImZ grislyjevih zo-, na Pipa z umetno Ifbovi Vlco iz svete gii-so bili obši- T'^ani Ymi kremr)l ji in °Vec' kakršne je / ;Po80j and> gotovo ni no-lovskih trofej, ei fcnai k ^ okraskov vsakdo je'po(h,° Strašnih gris-ua njegova silna Jo ^ Z gospo But- 5 N pa Jal Anglež: I'1 Poveri,S rad verJamem, l(i R UjeJ° o Old Fire-ji V ^Pravi orjak je!" f i z rolcr* ' zamahnil „ k bil m "ekollko užaljen, ■ "Ni p* hen in neznatne CaaVa ?ist0' P« Na 8°diti pravega if Nja^ Je' W odločuje ti;-, J« westmanske ka- i ,^ovorVe P° teni'imenit- ii ^ei St81!!6'' - Je režal 1 S^kVda Old Fire. j Ho £avi vvestman -?" ^ Vruženo- old r C ^ An prilner ni tak ( i aketYi ' Pa oba sta K «5e J? P0d0bna'' ?sne moči?" N se Z"** Pravega i h Ž6lezo Premenijo sča- ;N«,.!,>;edi,'l„rd in , vaše J.? tem in takem elezoin je" ' Kl^-ost je done-f ^ . ub temu pn" V- a nekoliko dvo- rp ta z mišicami R X EDW. J. SKLENICKA GLASUJTE ^ JOHN y PEKARf za okrajne^ |< komisarja demokrat^' GLASOVNIC^ Primarne volitve U- j X | JOHN jTpg^i A Story of War—And War Bol bus new color poster, which soon will be used in all Par.W Jr' iountry to promote the sale of War Bonds and Stamps,18 |4. lour recently created to emphasize new themes in the «5 ales campaign. U. S. TreV^-V ___^ r. GLASUJTE ZA EDWARD J. Sklenicka ZA KONGRES v 21. okraju Demokratske primarne volitve 11. avgusta : i ~ u - Ki — Da, na mojo nesrečo niste uganili moje ljubezni do vas! Toda govoriva o vas in o zlo-usodnem zakonu, ki vas čaka. Čujte, še je čas, da prerušite obveznost, ki vam obeta samo trpljenje. Ne mislite, da govorim zgolj iz sebičnosti, ali iz kakega nespametnega upanja; prisegam vam, da ne! Pripravljen sem brez pomisleka žrtvovati sebe za vašo srečo, o tem ste že imeli dokaz. Ali ne vidite da si sami nadevi j ete zanko okrog vratu? Tisti, ki ga mislite vzeti za moža, je vajen videti v ženi gospodinjo, deklo, sužnjo, ki mora ubogati gospodarja. Ali niste pomislili, da če postanete nemška državljanka, niste samo izgubili domovine, ampak celo pravico ljubiti jo, in da P£j.izročite v roke ljudem, ki nas tako prezirajo in sovražijo. — Nikoli, — ga je prekinila Milica, — ne dovolim, da bi mi branili ljubiti Rusijo in mi vsilili ljubezen do Nemčije. Jaz sem Rusinja in Rusinja ostanem ! Rada bi vedela, kdo mi more to zabraniti. Kromski se je zaničljivo nasmejal. — Kdo vam more to zabraniti? Zviti Prusak, ki vas je ugrabil z nesramnostjo, ki je last nost njegovega plemena. On vas nauči, da /boste njegovih nazorov, da boste ščitili interese njegove dežele in postanete Nemka. Ne njemu ne njegovim soplCmenjakom ne pride niti na misel, da ne bi bila grofica pl. Berenklavova Nemka; vi boste morali z bolestjo v duši udano poslušati, kako se bodo rogali Rusom in sami Rusiji, kjer si oni pridobivajo časti in denarja, kamor prihajajo vsi izmečki njih naroda, dobivajo tu mesta ter se prerijejo do odlične družbe. S te višine morejo še laže pljuvati na gostoljubno deželo, ki jih je izpremenila iz prejšnjih borjakov v gospode in bogataše! Milica, poslušajte glas prijatelja, ki vas ljubi več kakor svoje življenje, in pretrgajte to zvezo, dokler je čas. Bolje je prenesti nekaj glupih govoric, kakor si pokvariti življenje. Milica je prebledela in se spustila na klop. Njene misli so bile zmešane, strah glede bodočnosti je naraščal, a srce jo je bolelo; misel na ločitev od Berenklava pa jo je tudi pla- VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov: DR. J. V. ŽUPNIK vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. (Aug. 3, 6) V SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SINA IN BRATA Anthony Zorko ki nas je zapustil dne 7. avgust^ 1937 Dragi sin, prezgodaj si odšel od nas. Srce nam joka, ker za vedno utihnil je Tvoj glas. Hladna Te zemlja pet let že krije, v tihi gomili pokojno zdaj spiš. Tukaj zdaj srce preblago In milo, našlo zaslužen je večni pokoj. Žalujoči ostali: STARŠI in BRAT Cleveland, O., 6. avgusta, 1942. fi šila in ji vzbujala neko otožnost v duši. — Morda imate prav, Rosti-slav, svojo neprevidnost utegnem drago plačati, toda ne morem slušati vašega sveta in odreči grofu. Nimam najmanjšega vzroka zahtevati svojo besedo nazaj: prostovoljno sem sprejela njegovo ponudbo in dan poroke je že določen. Kakšen vzrok naj navedem, da raz-derem zaroko? Čutim, da me je usodna slučajnost priklenila k njemu in me več ne izpusti. Rostislav je prebledel. — Ni večjega glušca, kakor je oni, ki neče slišati, — je za-mrmral skozi zobe ter se odmaknil. — Sicer pa vam je zares potrebna šola, ki vas čaka pri teh ozkosrčnih in trdih Nemcih; gotovo vas ne bodo božali in razvajali, kakor delamo mi z njihovimi ženskami, ki so se naselile pri nas. Toda pomislite samo ,kaj bo občutila duša vašega očeta, ki je tako skrivnostno umrl v tem sovražnem gnezdu, ko bo videla, da je njegov edini in goreče ljubljeni otrok izročil sebe in svoje premoženje v roke sovražnikov in morda celo ubijalcev. Okrenil se je in naglo odhi-tel proti hiši. Milica je obsedela na klopi in z žalostnim pogledom spremljala visoko postavo Kromske-ga, dokler se ni ta skril za ovinkom drevoreda. Čutila je, da nima toliko moči, da bi se znašla v mešanici misli in občutkov, ki so ji napolnjevali dušo; nepopisna utrujenost in potreba po samoti sta jo obvladala. Počasnih korakov je prišla do svoje sobe, se zaklenila vanjo in ukazala, da je ne sme nihče nadlegovati. Naslednjega jutra se je Milica zgodaj zbudila; bila je izmučena in nemirnih živcev. Spoznanje lastne nemoči jo je tlačilo kakor mora; od trenotka, ko je izgubila svojega prijatelja iz mladih let, se je čutila docela osamljena na svetu. Mirna, trdna sreča ji je bila tako blizu in dosegljiva, če bi je sebičnost ne bila pahnila v grofovo naročje. Kitin prihod je dal njenim mislim novo smer in bridka žalost se je izpremenila v hudo jezo na Mihaila Petroviča in vso to tujeplemensko kliko, kateri je on vselej vse žrtvoval. Zdaj se ji je nudila možnost, nakuhati nekaj tem ljudem. Kiti naj vzame "preziranega Rusa" in naj se izpreobrne v pra-voslavje. Pri teh mislih je čutila olajšanje in postala je zopet dobre volje. Dunja je izvrstno izpolnila svoje poslanstvo. Ne da bi vzbudila najmanjši sum, je prinesla pričakovani odgovor. V kratkem pismu se je Derevnin zahvaljeval Milici za njen predlog in pisal, da mu vojaška služba ne prija zdravju, da je bila od nekdaj njegova vroča želja živeti na deželi. Razen tega se je zanimal za kmetijstvo in iz svojih mladih let si je pridobil v tej stroki toliko znanja, da bo mogel z dejanjem izkazati velikodušni po-sestnici Turova svojo hvaležnost in si zaslužil njeno zaupanje. Če ga Kiti tako močno ljubi, da se more odpovedati šumnemu, svetskemu življenju in se preseliti z njim v selsko samoto, potem mu ne preostane drugega, kakor da zahvali Boga za dodeljeno mu srečo. Označil je naslov tete, ki je živela v Pskovu in ki mu bo pošiljala pisma. Dodal je še to, da poda ostavko na službo, začasno pa vzame dopust in pričakuje obestila, kdaj naj se poda v |j Turovo. | — No torej, vse gre po sreči, in ne preostane mi drugega, kakor da pregovorim tvoje, naj te puste z menoj v Pariz, — je rekla zadovoljno Milica.-— Ne vznemirjaj se, Kiti. Videla boš, da pojde vse kakor po loju, in še danes bom govorila z babico in teto Lojzo. — Hvala, hvala, — se je vzradostila Kiti in jo poljubila. — Ah, skoraj bi ti bila pozabila povedati, da od'peljejo danes po zajutreku Igorja; zdravniki so mu dovolili oditi in sedaj čakajo samo na sani-tejski voz iz Varšave. Ali mu ne porečeš kakšno besedo v slovo? —- Ne, ne. Nimam kaj govoriti s tem gospodom. Morda se bo Janina zanj potegovala, saj je deloma njena dolnžost zaceliti rane, ki mu jih je ona povzročila. Hladno prezirni glas tega odgovora je presenetil Kiti, da je začudeno pogledala prijateljico. Po zajutreku sta stari knez in Kromski odvedla ranjenca iz gradu, ki je bil zanj tako usoden. Tako ni Milica videla Igorja, a slovo z njegovim očetom in Rostislavom je bilo kratko in hladno. Kromski je bil videti miren in nič ni izdajalo, da se je pustil včeraj v teku pogovora premagati od čuvstva. Mirno je pozdravil Berenklava, zajutr-koval je z apetitom in se navidezno prijateljski poslovil od Milice; dasi je ona ugotovila, da ni odgovoril na njen stisk roke in so jo njegove oči gledale sovražno in hladno. Srce se ji je krčilo od bolesti in ogorčena se je odvrnila; ko pa se je srečala z bistrim, presunljivim Berenklavovim pogledom, se je premagala in kazala rav-nodušnost. Preteklost je zaključena, treba je bilo mi'sliti na bodočnost. Zvečer jo je razveselilo uspešno posredovanje za Kiti. Komaj je Milica namignila, da ji je znano, da so odbili Derevni-na, sta se baronesa in generalka zdrznili, misleč, da bo Milica začela prositi zanj. — Malo ga poznam, — je rekla Milica s takšnim ravnoduš-jem, da sta sovražnici padli v nastavljeno past. — Žal mi je le za Kiti, da joče od jutra do večera; rada bi jo potolažila in raztresla, zato pustite jo z menoj v Pariz. Generalka in baronesa sta ugovarjali, češ da ni lepo, če dekleta sama potujejo, toda Milica je vztrajala pri svojem. — Seveda, da ne poj deva sami. Brzojavila sem m-me Ber-nardovi, naj pride za nama v Berlin, a do tja bi naju mogli vi, teta, spremljati in naju izročiti m-me Bernardovi, na katero se morete popolnoma zanesti;* iz ljubezni do Kiti obljubljam, da bom pametna! Stroške potovanja prevzamem jaz, ker ne potujete zaradi sebe, ampak zaradi mene; da pa ne bo Kiti težko, ko bom začela kupovati, ji podarim šeststo rubljev; to jo bo raztreslo. Upam, da vam jo povrnem pomirjeno in poslušno. Iz Pariza odpotujemo v Petrograd, tačas bo babica že tam; po moji poroki, pa boste sami odločili, če pustite Kiti do konca sezone v prestolici, ali pa jo od-vedete v Dembovko. Možnost poleteti v inozemstvo pod tako ugodnimi pogoji je hkratu omehčala skopo ba-roneso; takoj si je rekla, da hoče imeti Milica s seboj prijateljico. ki bi ji pomagala izbirati balo; boljše zdravilo za Ki-tino ljubezen pa bi težko našla. Z Miličinim darom se je mogla lepo obleči za vso petro-grajsko sezono; spomladi pa se bo lahko zaročila z Appeldor-nom, če se med tem časom ne ponudi kaj boljšega. Po tem modrem nremišljeva- nju je baronesa nežno poljubila Milico in privolila v Kitino potovanje. Sklenili so, da ne bodo dolgo odlašali s potovanjem v Berlin, kjer so se namenili nekaj dni pozabavati se, pričakujoč m-me Bernardovo. Z ozirom na skorajšnji odhod je čas naglo mineval in vsi so bili videti zadovoljni, celo Meli, ki je bila skoraj vedno v Appeldornovi družbi. Po cele ure sta igrala četveroročno klavir in se naslanjala nad lepoto nemške pesmi, ki jo je baron dobro poznal. (Dalje prihodnjič.* Slika nam predstavlja obrežnega stražnika John C. Cullen, ki je prvi opazil nemške vohune, ki so pristali v megleni noči na obrežju Long Island. Edward Francis Gallagher, član posadke ameriških letalcev rut Kitajskem, ki so poznani pod imenom "Flying Tigers" se je vrnil na dopust v Washington, D. C., kjer ga je pozdravil njegov sinček Junior, katerega še ni nikdar prej videl. , NOVIC E ki jih potrebujete NOVIC F ki jih dobite še sveže KLI 5 J NOVIC £ ? popolnoma nepristranske NOVIC £ ? kolikor mogoče originalne NOVICE, kisozanimive NOVIC £ z vsega sveta "Razpis sluzk Direktorij SDD na Prince Ave. raZPyi službo oskrbnika za dvorano. Prosilec ti delničar iste. K(ogar veseli to delo in če se zmožnega, naj pošlje pismeno ponudbo do s° 15. avgusta 1942 na tajnika ANTON MIKLAVŽ f 11006 Revere Ave., Clevela^' ^MiniuuiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiix11"1 1 | Jos. Zele in [ | POGREBNI ZAVOD jl^ Avtomobili m bolniški voz redno In ob vsaki url na ttfr jy Ml smo vedno pripravljeni t najboljšo postrežbo .ft | 6502 ST. CLAIR AVENIJE TeL: EN