Med orkestralnimi skladbami slovanskih skladateljev, ki so se prednalale nadalje tekom te sezone, je omeniti: Glazunov, Simfonija št. 8 {Lipsko, Windersteinov orkester), Čajkovski], »Manfred« (Mainz, Simfonski koncerti, Lipsko, orkester Gewandhaus), Dvorak, Simfonija št. 5 (Helsingfors Simfonski orkester), Kalinikov, Simfonija št. 1, Glazunov, „Stenka Rasin" (oboje: Moskva, Rusko društvo), Čajkovskij, Simfonija št. 4 (Dunaj, orkester Dunajskih glasbenikov in Dunajsko koncertno društvo, J.B.Foerster, „Cyranp de Bergerac", simfonična pesnitev (Praga), Smetana, »Vltava" (Dunaj, Dunajsko koncertno društvo in Orkester Dunajskih glasbenikov, ter Halle o. S., Dezavsk dvorni orkester), Rahmaninov, Simfonija e-mol (.Berlin, Filharmonski koncerti)1 Glazunov, „Chopiniana" (Dunaj, orkester Dunajskih glasbenikov), Dvoldk' Simfonija e-mol ,,lz novega sveta", Rimskij-Korzakov, „Scheherezade", (Oboje: Haile o. S., Simfonski orkester), Smetana, „Vyšehrad", Glazunov, Ouverture solonelle (oboje: Heidelberg, Bachovo društvo) Čajkovsktj, »Burja", simfonična pesnitev (Berlin, Filharmoniki), Čajkovskij, „Francesca da Rimini", Glazunov, „Rajmonda", suita (Frankobrod, Muzejska družba), Noskovvski, »Step", simfonična uvertura (Lvov, Gališko giasbeno društvo), Smetana, »Blanik", simfonična pesnitev (Dunaj, Dunajska koncertna družba), /. B. Foerster, Simfonija št. 3, cl-dur, op. 36, istega Slavnostna uvertura, op. 70 (oboje: Orkester Dunajskih glasbenikov).
Filharmonsko društvo v Maribora je sviralo pri svojem prvem letošnjem koncertu dve orkestralni legendi (as-dur in f-dur) našega sotrudnika E. Berana (Berova). Oba kosa sta žela zasluženo priznanje. (Prva prednašba v Brnu 1. 1897).
Najnovejša (osma) simfonija Gustava Mahierja, ki se bode prvikrat prednašala meseca septembra 1.1. v Monakovem pod vodstvom skladateljevim, potrebuje aparata 1000 sodelavcev (3 med seboj neodvisne zbore, 8 solistov in veliki orkester).
Med komorno-glasbenimi deli slovanskimi, ki so se prednašala, v tej sezoni, je še omeniti: Kari Bendel, Godalni kvartet, f-dur, op. 119 (Dunaj Berlin in drugod, Ševčikov kvartet [Glasbeniki Lhotskv, Prochazka, Moravec, Vaška]), Moszkotvski, Suita, op. 71, v obdelavi M. Pressa, Grečaninov, Trio ¦c-mol, op. 38 (oboje: Berlin, Ruski trio), Glazunov, Kvartet, a-mol (Berlin, Ševčikov kvartet), Suk, Kvartet, op. 11, (Heidelberg, Češki godalni kvartet), Dvorak, Kvartet, op. 81, (Heidelberg, Karlsruhski kvartet), Smetana, Klavirski trio in oba godalna kvarteta (Praga, Češki godalni kvartet), Smetana, Kvartet „Z meno života" (Lvov, Ševčikov kvartet), Dvorak, Godalna kvarteta e-dur, op. 80 in op. 96, (Dunaj oziroma Trst, Bruseljski kvartet).
Med instrumentalnimi koncerti slovanskih skladateljev, ki so jih igrali tekom te sezone, je še omeniti: Čajkovskij, Koncert za gosli, d-dur (El-berfeld, Efrem Zimbalist s koncertno družbo in Dunaj, Geza pl. Kresz z orkestrom Dunajskih glasbenikov), Glazunov, Violinski koncert (Essen, Efrem Zimbalist z glasbenim društvom), Dvorak, Koncert za čelo (Hamburg, Pablo Caral s filharmonskim orkestrom), Paderervski, Violinska sonata, a-mol, Sto-Jowski, Violinska sonata, g-dur (Lvov, Vaclav Kochanski in H. Melcer).
Frida pl. Vukovičeva je pela pri svojem dne 9. jan. t. 1. na Dunaju prirejenem koncertu med* drugimi tudi dve pesmi hrvatskega skladatelja /. Hatzeja (»Moja sudba" in „Suzi") z izvirnim besedilom. Skladbi ste zanimali zbog izrecnega narodnega značaja. Pevka (soproga dvornega svetnika in državnega poslanca Vukoviča) je žela živahno priznanje, ki ga je pripisovati gorkemu mehkemu glasu in znatnemu muzikalnemu znanju nadarjene hrvatske pevke.
Ptujsko glasbeno društvo je prednašalo pri svojem prvem letošnjem orkestralnem koncertu "prvikrat po rokopisu simfonijo št. 1 a-dur E. W. Deg-nerja pod vodstvom artističnega ravnatelja drja. R. pl. Mojsisovicza. Zadnji je učenec prerano umrlega muziko-pedagoga in skladatelja Degnerja (ravnatelja vel.-vojv. glasbene šole v Weimaru), med kogar učence štejeta tudi naša rojaka Druzovič in Krek.
O Chopinu kot »klavirskem pesniku" razpravlja dr. W. A. Thomas-San-Galli obširnov svoji ravnokar izišli publikaciji „Musikalische Essavs" (Otto Hendel, Halle o. S., brez L, cena vez. M 2-50), pri čemer tudi uporablja novejša raziskavanja Chopinovih biografov Hoesicka (Chopin, Zycie i tworczošč) in Karlowicza (Pamatki po Chopinie). Skoraj vsa klavirska dela Chopinova se tu razlagajo nekako v zmislu progiamske muzike v zvezi z narodnim življenjem poljskim. Doslej še premalo naglašeno dejstvo, da se je čutil Chopin za pravega Poljaka, ki je ljubil svoj narod in njegov jezik nad vse, je smatrati sedaj pač za dokazano. Knjigi, ki obsega obilo drugih zanimivih razprav na polju glasbene zgodovine, je priložena do sedaj še ne objavljena »Mazurka" Chopinova.
Novo izišle skladbe slovanskih komponistov (navedene z izvirnim naslovom) so med drugimi: Ignaz Padereivski, Canzone (Chant sans paroles) pour Piano. Berlin. Ed. Bote & Bock (M. P50), Maurice Moszkorvski, Dix pieces mignonnes pour Piano op. 77. Mainz. B. Schotfs Soline (po M. P50), S. Iw. Tanejerv, Zehn Gedichte fiir eine Singstimme mit Klavier, op. 26. Berlin, Russischer Musikverlag (M. 4-50), G. Catoire, Drei Gedichte fiir eine Singstimme und Klavier op.19 (ibidem, M. P80), Felix Nowowiejski: Dumka fur Orgel, op. 31 No. 1 Leipzig, Otto Junne (M. P—), G. Catoire, Vier Praelu-dien fiir Klavier op. 17. Berlin, Russischer Verlag (M. 3'—).
V založbi Universal-Edition na Dunaji izhajajo dela Adolfa Jensena in Henr. Wieniawskega najznanejši kosi za gosli in klavir kakor »Legende", »Scherzo Tarantelle", „Carnaval russe" v zelo ceneni izdaji po K P20. Ista založba je izdala ob petdesetletnici češkega komponista /. B. Foersterja klavirski izvleček njegove opere „]esika" s češkim izvirnim in nemškim, po drju. R. Batki prevedenim besedilom.
V 6. sešitku glasbeno - gledališke revije „Der Merker" predlaga Pavel Marsop ustanovitev samostalne muzikalne ljudske knjižnice na Dunaju.
— Rihard Batka skuša pod nasiovom „Richard Wagner oder Richard Geyer? Eine Vaterschaftsfrage" dokazati, da je bil oče Richarda Wagnerja res takratni mož VVagnerjeve matere, Friderik Viljem Wagner, ne pa njegov očim L. Kr. Geyer, kakor je bil Wagner sam prepričan (prim. njegovo pismo z dne 19. sept. 1858 prijateljici Matildi \Vesendonck) in kakor trdijo tudi njegovi životopisci, v prvi vrsti slavni Glasenapp.
Razni jubileji in spominski dnevi. Glasbeni svet praznuje 22. sve čana t. 1. stoletnico največjega poijskega glasbenika Friderika Chopina. O tej priliki bo prednašala Madame Riss-Arbeau iz Pariza na Dunaju na devet zaporednih koncertih vsa klavirska dela tega skladatelja. — Češki skladatelj /. B. Foerster obhajal je svojo petdesetletnico (roj. 12. dec. 1859). Počastili so umetnika posebno v Pragi (s prednašanjem njegove simfonične suite „Cyrano de Bergerac") in na Dunaju (z več koncerti, ki so bili posvečeni njegovim orkestralnim in komorno-glasbenim delom). — Dne 1. jan. t. 1. praznoval je češki glasbeni pisatelj in skladatelj Emanuel Chvdla tridesetletnico svojega sodelovanja pri Praški „Union" (prejšnji „Politik"). Posebno pozornost je vzbudil s svojo kratko, a temeljito knjigo „Čtvrtstoleti češke hudby" (1888), ki je izšla tudi v nemškem jeziku pod naslovom „Ein Viertel-jahrhundert bohmischer Musik" (1887). — Dne 18. maja t. 1. bo izpolnil Kari Goldmark (roj. v Kesztheh/ na Ogrskem) osemdeseto leto svojega življenja. Goldmark je zložil razun številnih simfoničnih in komorno-glasbenih del več uspešnih oper kakor „Sabska kraljica" (1875), „Merlin" (1886 oz. 1904), „Heimchen am Herd" (1896), »Zimska pripovedka" (1908). Njegovo prvo opero „Sabska kraljica" pripravljajo  na slovenskem deželnem gledišču v Ljubljani.
—  Letos praznujejo Dunajski filharmoniki svoj 501etni jubilej. Iz tega povoda dne 20. in 21. marca t. 1. vršečih se slavnosti se bosta kot delegata Ljubljanske »Glasbene Matice" na vabilo Dunajskega župana udeležila muzejski ravnatelj profesor dr. Josip Mantuani in dr. Gojmir Krek. — Izvrstni pianist in znameniti komponist Fran Ks. Schanvenka je izpolnil 6. jan. t. 1. 60. leto. — Dne 13. marca 1.1. bi bil Hugo Wolf, izvrstni skladatelj pesmi, star 50 let (rojen leta 1860. v Slovenjem Gradcu na Štajerskem, umrl dne 22. februarja 1903 v nižjeavstrijski blaznici na Dunaju). — Petdesetletnico svoje starosti je praznoval dne 13. febr. 1.1. Slovencem dobro znani klavirski virtuoz Leopold Godowsky, šestdesetletnico pa znameniti glasbeni pisatelj Dunajski Maks Kalbeck (rojen 4. jan. 1850). Kalbeck je prevedel med drugimi tudi več čeških opernih besedil na nemško.
Petindvajsetletnico smrtnega dne skladatelja Bedficha Smetane obhaja sedaj češki narod nekako post festum. Smetana je bil rojen dne 2. marca 1824 v Ljitomišlju. Leta 1856 prevzel je mesto dirigenta filharmonske družbe v Goteborgu. 1861 se je vrnil v Prago, kjer je postal 1866 kapelnik narodnega gledišča. Ker je pa popolnoma oglušel, se je moral leta 1874 odpovedati temu mestu. Po kratki duševni bolezni je umrl dne 12. maja 1884 v Praški blaznici. — Smetana je prvi veliki češko-narodni skladatelj. O njem je mogel znameniti češki kritik Chvala opravičeno izreči pomembne besede: „Na počdtku byl Smetana!" On je zložil 8 oper: »Branibori v Čechach" (1863), »Prodana nevšsta" (1866), »Dalibor" ^868), »Dve vdovy" (1874), »Hubička« (1876), »Tajemstvi" (1878), »Libuša" (1881) in »Čertova stena" (1882). Razun tega je ustvaril 4 simfonične pesnitve (med njimi monumentalni ciklus „Ma vlast"1), več skladb za orkester, 2 godalna kvarteta (e-mol [„Z mžho života" in c-dur), klavirski trio, več češko-narodnih plesov, zborov, klavirskih kosov itd. Pred kratkim umrli češki estetik O. Hostinsky posvetil mu je celo študijo (1901). V spomin na smrtni dan Smetanov je prednašal slavni češki kvartet njegov klavirski trio in oba godalna kvarteta, operni šef Kovarovic pa je predaval s svojim orkestrom njegove simfonične pesnitve »Rihard III", »Hakon Jarl" in „Valdštynfiv tabor". V znak globokega spoštovanja in ljubezni postavi češki narod svojemu velikemu rojaku spomenik v Pragi. Predsednik spome-nikovega društva je dvorni svetnik dr. Jaroslav Goli, podpredsednika sta operni ravnatelj Karol Kovarovic in slikar Maks Švabinskf. Nove člane in prispevke sprejema društvo pod naslovom Praga, II. Jungmanova ul. 39. Ustanovniki plačajo enkrat za vselej 100 K, prispevajoči člani letnih 10 K, aktivni člani letni 2 K.
Vitezslav Novak, voditelj češke moderne, je uglasbil Svatopluka Čecha epsko pesnitev »Burja" za orkester, zbor in soli. Prva predstava bo 4. aprila t. 1. v filharmonskem društvu »Beseda brnenska" v Brnu.
Mira Korošec, rodom Hrvatica iz Siska, je angažirana na Dunajski dvorni operi.
Dr. Otokar Hostinsky, profesor estetike na češkem vseučilišču v Pragi, je umrl dne 19. jan. 1.1. v starosti 63 let. Hostinsky, ki je bil tudi član Cesarja Franca Josipa akademije in Češke družbe znanosti in umetnosti, šteje med najslavnejše češke estetike. Posebno čislane so njegove številne razprave o češki glasbi, osobito o Smetani, Fibichu in Dvoraku. Ena njegovih zadnjih razprav, »Antonin Dvorak ve vyvoji naši dramaticke hudby", je izšla 1. 1908 v Pragi.
Kuratorij za pospeševanje ruskih skladateljev in glasbenikov v St. Peterburgu je pripoznalo Glinkovo premijo sledečim skladateljem: 1.) Sr. Blumenfeld (za simfonijo op. 39) Rb 1000. 2.) N. Čerepnin (Koncert za klavir in orkester, cis-mol) Rb 500. 3.) M. Steinberg (Godalni kvartet op. 5) Rb 500. 4.) Skrjabin (5. sonata za gosli) Rb 500. 5.) Stravinski (Scherzo Fan-tastique za orkester) Rb 500. Nagrade se izplačajo iz glavnice, ki jo je podaril Beljajev.
Jubilej češke narodne himne je bil dne 23. dec. 1. 1. Ta dan je minulo 75 let,  kar je v J. K. Tylovi burki »Fidlovačka" slavni češki basist
15