List 19.
Pregosta setev.
Med škodljive napake kmetijstva se po pravici šteje pregosto sejanje.
Mareiktero njivo vidimo tako gosto obsejano, da je bolj senožeti kakor polju podobna; zemlje ne vidiš skor nič. Ce pogledamo tako njivo, si včasih ne moremo drugega misliti kakor da gospodar mora prav bahač biti, kteri kaže, da je Imel dovolj semena zavreči.
Naj je njiva še tako dobro pognojena in še tako pridno obdelana, nikoli ne bo pridelk pri gosti posetvi tako obilen kakor tam, kjer se je redkeje sejalo.
Nasledki  pregostega sejanja so:
1.   pridela se manj, pa tudi pridelk ni tako lep;
2.   semena se preveč  potrati;
3.   mar^iktere bolezni se napravijo.
Kjer je zemlja dobra in vreme ugodno, da žito veselo raste, rado poleže, ako je pregosto sejano, preden še v klasje gre. Ce pa nastopi potem mokro vreme, bo iz takega žita na rodovitnem polji malo več kot stelja. Ce pa je vreme suho, se nareja sicer zernje, ki je pa napol sla-beje od drugega. Gosta setev se izzačetka res vidi prav lepo in veselo rasti; pozneje pa, ko ima zernje še le prav plenjati, se očitno vidi, da ne raste več tako veselo, kjer zrak in solnce ne moreta prav vmes.
Za seme je pa tudi škoda, ako se nečimerno trati. Ali ni to res? Pomislimo le, da tretji del, morebiti včasih tudi polovica bi se lahko prihranila. Kar se tedaj eno leto poseje, bi imel marsikter gospodar za dve leti dosti. Vemo, da pravijo nekteri: „Nič ne de, če je ozimina v jeseni tudi pregosta! Pozimi je tako nekoliko pozebe, in potem je bolje, da je bila gosto sejana". Marsikdo bo mislil, da ta odgovor res kaj velja. — al rečemo mu, da je le prazen izgovor. Zakaj? Zato, ker pregosto vsejano žito se ne more tako ukoreniniti in tako močno zarasti kakor redkeje sejano, ki ima v zemlji več prostora; — če pa se žito ni v jeseni močno zarastlo, ostane slabeje in zimski mraz mu je toliko nevarniši.
Kjer deset ljudi iz ene sklede je, se ne bojo tako najedli kot tam , kjer se jih le pet okoli tiste sklede vsede. Taka je tudi z žitnimi koreninicami. Kjer je manj živeža, je tudi manj moči, in namest krepkih bilk rastejo medle: — takošne pa so bolj podveržene boleznim kakor krepke. In da veči del žitnih bolezin izvira iz slabosti, je znano vsem skusenim kmetovavcem.
Iz slabejega semena izvira slabeji sad , in tako hira pridelk na več strani.
H koncu naj še to povem , da se da precej semena prihraniti, ako se dobro gnoji in zemljiše pridno obdela, in da pri takem obdelku moramo redkeje sejati, ako si hočemo nakloniti ves dobiček, ki izvira iz dobro gnojenih in dobro obdelanih njiv.
Tudr (jo svojih lastnih skušnjah moram povedati, da ninen          oli največ pridelal tam, kjer sem najgostejše se-
jal. Deti 1954 sem to prav očitno vidil ; v jeseni tega leta mi je polž eno njivo tako pokončal, da je komaj tretji del posetve ostal,   in vendar je bil pridelk tako obilen   kakor
v dobri letini 1848. leta,   pridelano žito pa  je bilo  zraven tega tudi tako lepo, da je še prekosilo uno od leta 1848.
Land. Dorfz.