foStnfna plaSsas ▼ gofov1s% teto XXI. ftaaarant E&sv. Ste 11« Upravništvo ».Domovine v LJubljani — Knafljeva ulica 5 Uredništvo »Domovine« — Knafljeva ulica štev. 5/11, telefon 3122 do 3126 Naročnina za tuzerastvo: četrtletno 9 din, polletno 18 dl«, T^L^S« _f_ celoletno 36 din; za inozemstvo razen Am«rfL::<-: fetrtleta« 1X512113 VSctK C@I» 18K 12 din. polletno 24 din, celoletna 48 din. Ame&e leta« 1 d«vl»fc MUHJ« »w » Raf„n poštne hranilnice, podružnice v Ljcbljsa« št. lO.ltfc Avstrija je postala del Nemčije tez noč se je zapečatila usoda zadnjega konca bivše hatm- burš^ic monarhij« Ko je evropsko časopisje še ugibalo, kako bo uspelo Ijiudlsiko glasovanje, pri katerem naj se avstrijsko prebivalstvo odteči, ali je za samostojnost Avstrije ali ne, so v Berlinu že pripravljali konec Avstrije. Pretekli petek se je začelo. Na zahtevo iz Berlina je avstrijski kanicelar dr. Schuischnigg moral naj. prej odigoditi za nedeljo napovedano ljudsko glasovanje in nato odstopiti. Državni predsednik Mik1 as je ostavko sprejel in dosedanji flotr-snji minister hitlerjevec dir. Seyss-In. quart 3* ijoital gospodar položaja. Dr. Schu-echnig^ je ob odstopu imel po radiu še poslovilni govor, v katerem je izjavil, da se je umaknil le nasilju, a dobre pcil ure zatem je dr. Seyss-Inquart prav tako v radiu pozval avstrijsko ljudstvo, naj ohrani red in mir. Istega dne ponoči j® bila pod vodstvom dir. Seyss-Inquarta sestavljena popolnoma hft-lerjevska vlada, a na meji je že stalo nem. feko vojaštvo, 100.000 mož, da vkoraka v Avstrijo. Ze drugega dne, to je \v soboto, je bil tako refeoč uraden konec Avsitrije. V zgodnjih jutrnih urah so po nalogu nemškega kan. ceiarja Hitlerja nemške čete prekoračile avstrijsko mejo na štirih krajih. Vkorakanje seje izvršilo brez vsakih izgrede v in je bila semšika vojeika povsod navdušeno pozdravljena. Zvečer je prispel v Avstrijo tudi siaan nemški kancelar Hitler in se ustavi! v Lincu, kjer mu je bil prirejen sijajen sprejem. V Lin. 2u, ki je glavno mesto njegove rojstne dežele, je imel Hiitfer svoj prvi govor na avstrijskih tleh in tam je bil tudi svečano razglašen za vodjo Avstrije. Istega dne opoldne je bil nemšiki minister za propagando Gceb. bels iz uraida državnega kancelarja v Berlinu prečita! po radfiu spomenico kancelairja Adolfa Hitlerja. V spomenici so bili ostri napadi na dir. Schusehnigea in njegovo vladavino ter utemeljena vojaška zasediba Avstrije. V nedeljo je bila priključitev Avstrije k Nemčiji končno izvedena. Zadevni ustavni zakon je razglasil Štabni šef avstrijskih hitler. jevskih napadalnih oddelkov dir. Odilo Glo-oočnik po radiu in hkiraitu na velikem hit-lerjevslkeim manifesitacijskem zboru na trgu pred dunajskim magistratom. Vsa javna uprava, vse korporaclje to dlrušftva so bila postavljena pod hitlerjevsko vodstvo in izdani so bi'i »stri Ukrepi proti nasprotnikom nove vfedavine. Raiziuime se, dla jie moral dosedanji predsednik avstrijske republike MiikliaB odstopiti. v V ponedeljek dopoldne se je te Linca odpeljal Hitler s svojim ožjim spremstvom v avtu piriclti" Dunaju. Na vsej poti od Linca do Duiiiiajai so pričakovale Hitlerja ve'ike množice ljudstva. V vseh večf.h krajih so mu pri. . i-edili avežan sprejem. Taiko se je v St. Pol tnu obralo okrog 50.000 ljudi, ki so na vse načine izkazovali Hitlerju čast. Ko se je pripeljal na Dunaj, so ga Šakali na ulicah stotisoči in ga" začeli vihamo pozdravljati. Hkratu so za-daftfJ-i. zvonovi viseh dunajskih cerkva. V na., govoru, ki ga je imel na množico., je deHaJ Hitler med drugim, dia velika Nemčija zdaj ne bo več zlomljena, pa naj pride karkoli. To prisego danes varno izgovarja ves nemški narod od Kdntgsberga in Hamburga do I>o-naja. V tor«k se je Hitler spet vrnil v Mita- j chen. Hitleriza.c.ija Avstrije se vrši zdaj z vso naglico. Mnogi pristaši prejšnje vladavine so j pobegnili iz Avstrije, med njimi nekaj bivših ministrov. Huidi Ha/bsbuiržamtf. itn njih <:ago. v; miki zapuščajo Avstrijo, ker so isgtfbili aise upanje. Graeikega nadškofa dr. Paw sestavni 'del gospodarstva in se more, samo preko njih razviti tujski promet tudi *v -drugih pokrajinah, ker gredo preko Slove-fiijf- vsi najvažnejši mednarodni cestni ■dohod iz tujine, so žal le malo deležni pospe-$eva:-ia tujskega prometa. Otl »T8 milijonov je dobila naša banovina • 4 3S in pol milijona dinarjev, .- i te ife manj »d «6 odstotkov 'celtjtoe vsote. se ^osojifo za "javna odela porazdelilo' ipo •5-J«ifeiaHfeju'-ljpgvdai '««feijefcev posameZrfih' ,«pokv "ttn,"^mim&b Slovenija rdobfti najma"' nje in irt#i j afea •thnjrptrv. Pb^m-ra- čunu smo torej oškodovani za skoro 60 milijonov dinarjev. Se slabše pa je, če se pomisli, da se vračanje tega posojila, kolikor se iz njega vrše cestna dela, ne vrši iz rednega proračuna, temveč iz posebnega sklada za izvrševanje javnih del, v katerega se steka celotna trošarina na cement in del trošarine na bencin. Iz trošarine na cement je določena v i» svr-ho letna kvota 27 milijonov. Ker dravska banovina plača na leto okoli 10 milijonov dinarjev te trošarine, v vsej državi pa se je nabere okoli 60 milijonov, moremo lahko izračunati, da bi za sedanja cestna dela v Sloveniji lahko plačali vse posojilo v času treh let, odnosno da bi v tekočem letu že izplačali vsa dela, ki so v teku, če bi se ta javna dela prepustila posameznim banovinam ali pa če bi se njihova sredstva porazdelila v istem razmerju, kakor so nabrana. Toda tu -se je spet pojavila nesrečna ustanova »sklad«. V sklad za javna '. dela plačuje i slovensko gospodarstvo šesti del vseh skladovih dohodkov, med tem ko je iz tega sklada dobilo samo sedemnajsti del. Iz tega računa izhaja,; da smo za naše ceste dobili 60 milijonov manj, .kak-or nam gre po naših dajatvah. Raznaša se tudi vest o nameravanem novem milijardnem posojilu za javna dela. Koliko se nanaša to na cestna -dela, ni čišto jasno. Gbvori se pa, da "bi se s tem opustila misel o cestnih skladih. Zamisel osrednjega cestnega skl®9a je naletela namreč tudi vj dr trgi h krajih države na preveč močan odpor' in ni izključeno, da se hoče isti smoter doseči todi :z novim posojilom, s katerega porazdelitvijo bi bile spet oškodovane naže koristi. Zato le danes zahtevamo, da se sredstva bodočega posojila ne bodo porazdeli e-■vala samo pravično v razmerju z dajatvami, temveč se mora ob tej priložnosti popraviti -tudi krivica, storjena dravs-ci banovini pri jpsrvsm posojilu. Oe je za porazdelitev tffnsr-■^a odMČtten kak ključ, mora bili to samo »ključ: razmerje obremenitve, ki zadeva nafto banovino V sferprrostl :z ostEftftni "ptikršji-1 mami 'Teda če zavzamemo staSišče ■ vza jem-mosti in meddl-j enih/skupnih fcoašBti, -se mora, modernizacija cest v Siovcj^ji ffazmotrivatd -s stvarnega, -vsedržavnega sta-flišča, -to je, da se moderna paprsva *est tz-■vršuje v prvi vrfiti "pri nas, kjer »ta •motori- Isirani promet in mednarodni tujski promet najbolj razvita, najmočnejša in gospodarsko najvažnejša. Sama preko dobrih in urejenih cest v Sloveniji se morejo odpreti vrata tujskemu prometu tudi v ostale pokrajine naše lepe države Zato morajo biti za kar najhitrejšo modernizacijo cest v dravski banovini tudi vse ostale pokrajine, zlasti pa naše Primorje. Ao bi se vsota 578 milijonov delila po pravičnem ključu, bi morala dravska banovina prejeti za cestna dela 96 milijonov dinarjev in kot odškodnino h prvega posojila 5e milijonov, kar pomeni skupno 156 milijonov dinarjev. Na podlagi porazdelitve posojila po važnosti tujskega prometa pa bi se morala do" k>čiti vsaj polovica celotnega zneska, da se po izvrženi popravi najglavnejših mednarodnih dohodov v Slovenijo more nadaljevati naodernizacija cest- v netraivfc&ti: Pred dvema letoma je naia država razlastila zemljiščp za razširjenje in uravnavo državne ceste Ljubljana - Kranj. V smislu zakona je dežava obvezana, da v teku meseca dni po prevzetiu zemljišča izplača pogojeno vsoto. Toda danes sta minili že dve leti, .odkar rje država prevzela ona zemljišča, cesta je skoro dograjena, toda za vsa ta zemljišča država vse d0 danes ni izplačala niti pare! Kmetje zaman moledujejo, da bi se jim izplačali zneski za oduzeto iem* Bo. Biez uspeha -prosjačijo ti kmetje v dav-uradih, ki zahtevajo od njift davčne zaostanke, naj jim država odračuria znesek, ki ji gre za davke, od vsote, ki jhn jo dolguje, za prodana zemljišča. Gospoda ministra prosim, da ukaže podrejenim "organom, da se takai izplača odkupnina za razlaščena zemljišča. , - dotakniti se moram že nekega vprašanja, & to je , ^ regulacije reke Save »d Medvod do Litije Ta regulacija je zelo nujna. Dokler pa se ni "mogpče lotiti izvedbe celega, načrta, naj Be dobijo sredstva, da se,hu\ede najnevarnejša mesta m obrambnimi ..nasipi in. rampami. (' - • ■- j • ' - .-p . nt. . . 4. - - — * ' —— 1— v ,, Pir Sloveiiifl ;gre glasi »Bre Prsfnoe csmarico in kar" ne •ve, -če-se -otrt.utže q>e *bietie pred* zaU^no Šele sir.-jei, ^"ledoval imrnrei »vsa papirje, kar jih shrani ta omarica jtt imt atua piaaspa toli*o»4n tolste iMrvtjaMj.^^tecari« -ni ".nrdnesal ir. ia p •skai^t^iii a; -l»ra-»4(tj}i oterr nik .ni «apustil postelje že ves mesec. Oče je upaai .K,»&udea-asž ^na siapveKi iiciJ, je »asme^ai^.^- «« t --- iNa zad#ii jtal porini jprezger ssgdseo ftoiffllt Frenoe težje z roko v onvaiico-in res se po- pavel ™ -t, ;f PLAZ US "stopa počasi navkreber, *se -obraba ^ttoZ r in maha -s prosto levico ;Devetak-ovim •v pozdrav. Vedno manjša in manfša jposte^o, -dokh i- ne izgine kot drobna točka Za •fiozti-"oim 'f'arobkom... xix. poglavje "Sftan Gregorin vedno belj zori, čeprav-'mu Mimika streže kakojc testnemu-očetu. Mladi« ":pfu pa ž,ivi v tako popolni BPeči, da-bi ne "bilo mogoče najti -nikjer na isvetu reči, ski-4>i-•mogla §e poglobiti nju-n.saraegfc;sebe ne poznal več, če »bi ?prisšel v:razgovor s prejšnjim tako •ponosnim Lojzem. Tudi na euna.j se je močno izesemanil. £e &&& pefaaj meeeeirje Jtxil »naravnost^vzor -krepkega -.in. ppkon^aega. jasi-, fdesetletaika. Pla? -usode pa mu je močno pobelil spnei in upognil glavoj..^^^ ... ■»Bog "daj dober "dan in boljšega zdravja, i Matija!« je pozdravil Devetak, -ko je stopil t v jStefettfleJ^jFjerifc v kotu.^eat^brcnsel. bolnik. ' »Bog daj dober (Jan, Lojžh< je z muko od- 1 zdravil »Ore^orin in i^esnil tf^cfo juteo, tre- • so&o se roko Lojzu~~v ftdzdrav. »Odpustil mi, I .Lwz, da sem .ti Jed a.j po .nemarnem xklal • jgzo in stagškg. T.oda .&aj. veš,,d.okler je člo-' vek -mlad in zdrav, se pač žene -za vsak _ka- . men, ki se zau-zdi, -da»je «^egQv. Dovolj .sem » pretrpel in že trpim zaradi tega, kar-sem ti l storil, Pozabiva^ kaf je biiorjiev&eenega rnetl nama!«.. r , , » ••»Ne govori o tem Matija!« je sedel Devetak k .bolniku na posteljo. -».Zaradi mene ti naj -Bog ^ega ne šteje- v grehi* im je segd. Pred 90 leti se je nehalo kmečko podložništvo Letos poteče 90 let, odkar je naš kmet doživel gospodarsko prostost na svoji grudi. Kmet je bil tedaj privezan na grudo. Brez dovoljenja svojega zemljiškega gospoda se ni smel izseliti, drugam priženiti in tudi ne poiskati si nevesto iz druge vasi. Svo.;im otrokom ni smel nuditi nikdar izobrazbe. To se pravi, da ni imel nikdar osebne svobode. Kdor je hotel postati prost, je pobegnil v mesto, kjer je po enoletnem bivanju dosegel osebno svobodo. Pred tem se je godilo kmetu nekoliko boljše. V dobi križarskih vojn je marsikdo dosegel osebno svobodo, če se je udeležil pohoda v Svete dežele, na drugi sti-ani pa je kmečki človek tudi gmotno bolje izhajal, ker gospodarstvo še ni bilo osnovano na denarju. Stanje se je znatno poslabšalo ob pri-četku novega veka, zlasti z uvedbo denarne" ga gospodarstva, ko ni bilo graščakom nikoli dovolj desetine. Železni bič brezsrčnih valp-tov mu je žvižgal po sikrivljenem hrbtu, ko je po graščinskih njivah tlačanil z družino in živino. O teh žalostnih časih nam prav zgovorno pričajo mnogi stari sodni zapisniki in pritožbe kmetov na deželnega kneza in celo na cesarja. V mučenju brezpravnih kmečkih ljudi so bili pravi mojstri nekateri madžarski plemiči na slovenskih in hrvatskih tleh. Posledice krutega mučenja in izsesavanja kmečkega ljudstva so bili krvavi kmečki upori, ki so več kakor dvesto let pretresali naš« dežele. Pridružila se je še turška nadloga. Zaradi slabe organizacije se kmečki puntl niso posrečili, zmagala je gospoda in kmetu se je godilo še slabše. Vrhu vsega mu je po izjalovljenih puntih pil kri še puntarski davek. Sele za časa Marije Terezije, ki je natančno določila število dni tlake na leto,' in za časa njenega sina Jožefa II., ki je dal s po" sebno uredbo kmetu svobodo, so se začeli za kmeta boljši časi. Tudi francoska doba mu je prinesla nekaj olajšav. Medtem ko je našemu kmetu v francoski dobi (1. 1809. do 1813.) odpadla samo tlaka, desetina pa še ostala, je dalmatinski kmet dosegel popolno neodvisnost kmalu potem, ko so Francozi postali gospodarji Dalmacije. Srbski kmet, ki se je bil ob koncu 17. in v začetku 18. stoletja naselil v Vojvodini, je bil na cesarjev ukaz oproščen tlake in desetine in zemlja je postala njegova last. V Uspešno cepljenje otrok proti davici Davica je nevarna "nalezljiva bolezen in kakor je znano, je v naši državi najbolj razširjena v dravski banovini. Ta bolezen zahteva vsako leto posebno med otroki več smrtnih žrtev, a pri ozdravljenih zapušča večkrat hude posledice. Te bolezni se največkrat obranimo s tem, da zdravim otrokom vbrizgamo varnostno cepivo, ki jih potem varuje pred okužitvijo. V zadnjih letih so v Ameriki uvedli novo cepivo, ki ga nekaj let izdeluje tudi že šola narodnega zdravja v Zagrebu pod imenom dialpan. To cepivo daje cepljenemu otroku odpornost proti glivicam davice. Njegova velika prednost je, da je potrebno samo eno cepljenje, a ne treh, kakor je bilo to pri dosedanjih cepivih. Nadalje podeli otroku odpornost proti okuženju za dobo več let, najmanj za štiri do pet let. Otroci, posebno mlajši, prenesejo cepljenje zelo dobro in so reakcije pri njih precej lahke. Nevarno pa cepi1 en je sploh ni. Dosedanji uspehi cepljenja z novim varnostnim cepivom so zelo ugodni. V Ameriki cepijo z njim do 80 odstotkov otrok. Na Madžarskem je bilo cepljenih preko enega milijona otrok z dobrim uspehom, in to po večini z dialpanom. Preteklo leto je Higienski zavod v Ljubljani cepil skoro 20.000 otrok v srezih Ljubljani okolici, Krškem, Novem mestu in Kočevju. Kolikor moremo doslej ugotoviti, se je novo uvedeni dialpan tudi pri nas odlično obnesel. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je glede na veliko razširjenost davice v dravski banovini odredilo za letošnjo pomlad obvezno zaščitno cepljenje otrok od 2. do 15. leta starosti in to v srezih Kamniku, Kranju, Litiji, Radovljici in Skofji Loki. Starši, ki hočejo svoje otroke obvarovati pred to nevarno nalezljivo boleznijo, jih bodo brez skrbi in odlašanja privedli k cepljenju. Bolni otroci bodo s potrdilom banovin-skega zdravnika cepljenja oproščeni in šele po ozdravljenju cepljeni. Cepljenje bodo izvedli zdravniki brezplačno; le za cepivo, ki «e nabavlja pri šoli narodnega zdravja v Zagrebu, bodo plačali starši po 50 par za vsakega otroka. Za ubožne pa bo ta znesek plačala občina. Ostale stroške pa bosta nosila banska uprava in Higienski zavod v Ljubljani, ki bo izvedel tudi vse cepljenie. kaže za omarico odprtina, v katero je shranjeval ves Gregortnov rod denar in druge dragocenosti od rodu do rodu. Stara kakor rod je bila navada, da je oče povedal sinu za to skrivališče šele pred svojo smrtjo. »Vzemi denarnico in jo prinesi sem!« mu reče oče. Pogledi vseh visijo na denarnici iz rdečega usnja, ki je videti precej rej ena. S tresočimi se rokami jo odpre bolnik in potegne iz nje Sop tisočakov. »Sodim, da jih bo osemindevetdeset... Se dva bi bil rad priložil, pa mi slabi časi niso pustili. Tu jih imaš, France. Vem, da si pameten in boš znal ceniti moje žulje, ki se tega denarja držijo!« Vsi trije stojijo brez besede poleg bolnika, tako jih je presenetilo vse to. Oče pa nadaljuje obrnjen proti Devetaku: »Vem, tudi ti ne boš odpravil Mimike praznih rok iz hiše. Če bosta pametna, jima ne bo sile na svetu! To sem mislil...« Zunaj se zdajci oglasi zvončkov glas, ki naznanja gospodov prihod. Mimika popravi brž vzglavje. Ko se umikajo posetniki proti vratom, jim še d6 Matija: »Nimam kaj posebnega na vesti, pa kmalu opravim x Bogom!« In res Je preteklo komaj dobre četrt ure, ko se odprejo vrata bolnikove sobe ter *e vsujejo noter poleg domačih tudi sosedje. Pokleknejo sredi sobe, da prisostvujejo svetemu obredu zadnje popotnice. Župnik še tzpregovori nekaj tolažilnih besed bolniku, potem pa odideta s cerkovnikom. Za njima se porazgubijo tudi sosedje. Le France, Mimika, Devetak in njegova mati, ki je tudi priSLa za sinom, še ostanejo. Mnogo bi še bilo potrebno, da se porazgovorijo, toda bolnik j j bil po vsem tem, kar se je pravkar dogodilo, izmučen. Zato ga pustijo v miru ter se umaknejo v kot, kjer se šepetaje pomenkujejo. France sedi ob bolnikovem zglavju in mu briše potne srage, ki se mu svetijo na licu kakor močna rosa po jasni pomladni noči. Devetak pove materi, kako veliko doto je na tihem pripravil Gregorin svojemu sinu. »Kdo bi si mislil!« zmajuje mati z glavo, v Tako težkega zeta hi pa težavno dobil, Lojz.« »Zares, tudi mene j« presenetilo,« Ji pritrdi sin. »Ni gledal na sebe Matija in tudi ni porajtal na jezike, ki so opletali po njem, da je zavozil svoje gospodarstvo. Pač vsiak po svoje dela in gospodari.« Mimika sedi za pečjo in ne čuje teh pogovorov. Nepremično strmi pred sebe. Njene misli se sučejo okoli domače hiše. Zdaj, ko France ni takšen siromak, kakršen se je zdel še pred eno uro samemu sebi, njej in zlasti njenemu očetu, bi se morda dalo le tako urediti, da bi prevzela onadva Deve-takovo domačijo. Ne reče, da bi moral oče » svojimi petimi križi že v kot. Ne, lepo skupaj bi gospodarili pod pametnim očetovim vodstvom. Toda zdajci se ji zagrebe v možgane misel, da je poleg ženinove siroma-ščine še nekaj drugega, nekaj pomembnejšega stalo med njo in domačijo: sramota, ki Jo je nakopala s svojo, v očetovih očeh lahkomiselno ljubeznijo stoletja čistemu Deve-takovemu imenu. »Težavno pojde, težavno,« se ji izvije vzdih iz prst Babica jo sočutno pogleda in zašepeče sinu: »Kako dober otrok! Vidiš, hudo Ji je pri srcu, ko vidi trpečega Matijo.« S tresočo se roko pogladi babica vnukinjo po glavi. Mimika se zdrzne kakor iz globkih sanj. »Povsem drugje so bile njene misli, kakor ste sodili, mati!« se skloni sin k materinemu ušesu. Ta samo prikima. Ne enemu, ne drugemu pa se niti ne sanja ne, kje so bile dekletove misli. Nov naval kašlja požene bolnika kvišku. Duši ga in davi, toda ni več moči v njem, da bi se iznebil obilnega izpljuhka, ki mu vedno bolj zaliva pljuča. »Ne... gre...!« dahne komaj slišno bolnik. Sunkovito hropenje napolnjuje sobo, potopljeno v popoldanski jesenski somrak. Polagoma postaja hropenje slabeje in utihne, zdaj pa zdaj za nekaj mučnih trenutkov, ob katerih dvigneta Devetaka glavi, kakor da je že stopila k postelji bela žena. Obupno se vlečejo minute. Zdajci pa bolnik globoko vzdihne in utihne. »Oče, oče!« vzklikne France, se skloni k očetu ter bridko zajoka. Mimika plane k njemu in še sama udari v jok. Stara Devetakovka je videla in prestala že mnogo slič-nih trenutkov, pa se ji vendar tudi porosijo oči. Le Lojz stoji brez solz ob postelji in gleda z dolgim pogledom pokojnikovo mirno lice, s katerega sije zadovoljstvo, da je tako dobro opravil z ljudmi in Bogom. Vse je prišlo tako naglo, da ni nihče niti pomislil na to, da bi prižgal umirajočemu svečo. Zdajci pa se spomni Devetakovka, da so pozabili to po njenem mnenju neobhodno potrebno navado, pa potreplja vnukinjo po rami: »Ne jokaj, Mimika! Svečo bi bilo treba pri. igati pa ne vem, kje jo kaj imate.« Mimika . Srbiji pa je Miloš Obrenovič 1. 1815. rešil kmetijsko vprašanje z določbo, naj pripada zemlja tistemu, kj jo v resnici obdeluje, to je kmetu. Tako je bilo kmečko vprašanje v Vojvodini, Miloševi Srbiji in Dalmaciji v glavnem rešeno že pred 1. 1848. Pa je prišla pomlad narodov ^ burnih dneh marca leta 1848. Ponižani in razžaljeni so p'išli iz vseh zakotij na dan, da zahtevajo to, kar jim gre po pri" rodnih človeških pravicah. Avstrijski narodi so zahtevali poleg narodne tudi gospodarsko svobodo in ustavo. Na Dunaju in po drugih mestih in večjih krajih je prišlo do revolucijskih izpadov. ji ni vedela dati pravega odgovora. Glasne besede so pa predramile Franceta, da je vstal in prinesel iz kamre lepo poslikano svečo, ki jo je bila kupila še njegova rajna mati pri Sv. Križu na Belih vodah. »Takole pojdemo drug za drugim!« pravi Devetakovka. da prekine mučno tišino, ki je bila še večja, ko je stopil Devetak na klop pri peči in ustavil tiktakanje 6tenske ure. V tem se je vrnila Petrinka, ki si je dala zunaj v kuhinji in pri živini opravka. Nič ni vedela, da je bolnik že zdelal, zato obstoji sredi sobe in sklene roke: »Tak jih je že vzelo...! Bog jim daj večni mir!« »In srečno večnost!« pristavi Devetakovka. Lojz pristopi k pokojniku, vzame iz žepa dve srebrni dvajsetici in mu jih položi na oči Z mrakom so prišle sosede, da umijejo in preoblečejo mrliča. Tedaj sta ee Devetaka poslovila in z njima tudi Petrinka. Mimika Je pa ostala pri Gregorinovih, da postreže kropilcem, dokler ne pride mlajša pokojnikova sestra, ki se je priženila dol v Nisko pri Rečici. »Ko sta stopala Devetaka s Petrinko proti Petrinkinemu domu, kar nI dal Petrinki Jezik miru, da ne bi bila napeljala pogovor na Francetovo dediščino. »Danes bi si pa marsikateto gruntarsko dekle obliznilo vseh deset prstov za tako bogatim ženinom. Taki tisočaki ne ležijo kar *ako po smetišču. Pa še žaga in hosta. Stari jo je sicer precej izsekal, toda svet le ■ostane ln mlada rast na njem.« »France bo že na onem svetu, ko bo spet ©ela rekira v Greaorinovi hostL« ii ©ponese Pozneje je avstrijski konstituirajoči državni zbor v Kromčfižu (Moravska) deloval v duhu ljudskih zahtev. Tako je bil med drugim sprejet tudi predlog mladega pravnika, kmečkega sina iz Šlezije, o ukinjenju kmet-skega podložništva. Po ponovni zmagi cesarskega absolutizma (1. 1851.) je med redkimi sklepi prejšnjega državnega zbora obveljal zakon o ukinjenju kmečkega podložništva. Izvedena je bila tako zvana kmečka odveza, ki so jo oškodovanem!! plemstvu plačali delno država, delno deielni zbori, delno pa kmetje sami. Tako je naš kmet postal gospodarsko svoboden, med tem ko so mu naslednja desetletja prinesla tudi politične pravice. Devetak. Kakor se je sprijaznil s Francetom in zdaj spravil tudi z njegovim očetom, mu vendar še vedno gloje globoko v srcu tih odpor proti vsemu, kar ima k^j opraviti z Gregorini. Zato tudi Še brž pristavi: »Lepo je sicer, da je stari tako skrbno spravil sinu skupaj zares čedno doto, vendar sodim, da bi bil rajši privoščil že prej Francetu kakšen denar, da bi' se mu ne bilo treba plaziti po prepovedanih potih za di/>a*'no. Vse te sramote bi ne bilo nad našo glavo!« »Pusti no, Lojz, pusti!« pripomni mati. »2e spet sodiš drugim drugače kakor sebi« »Kako in kaj sodim drugače?« se zavzame Devetak in pogleda začuden mater. »No, tako da pregovarjaš Francetu vsakega zajca ali srno, ki ju je menda tu ln tam zalezel v soseskem gozdu ali morda v škofovskem lesu. Mar nisi tudi ti kakor tvoj oče in tvoji dedi že stisnil puško pod pelerino in podrl nekajkrat srno ali celo srnjaka?« »Ne tajim, mati I* prizna naravnost sin. »Se preden je bil Jov škofovska last, je vsak pobijal zase divjačino. Tudi z novimi, vsiljenimi postavami se nI nič spremenilo: Divjačina ni ne krava in ne vol, za katerega veš, čigav je in kdo ga je vzredil. Divjad je enkrat tukaj, enkrat tam ln nima pravega lastnika kakor ne solač v Savinji, ki pride, ko se dresti o svetem Jožefu iz daljnih vod sem gor čez jezove in kal te. Nikoli pa nisem zalezoval divjačine, da W iskal pri tem denarja ali celo zaslužka.« »Lahko je bilo tebi, Lojz!« ga zavrne mati. »Nič ti ni manjkalo doma ln še si lahko žvenklial * srebrnimi »goldinarji v žepu ,,,« Isedniku vlade obrazložil stanje slovenskega zadružništva po izvršeni akciji banovine za Zadružno zvezo ter je poudaril potrebo, da se enako upošteva tudi zadružništvo, ki ni včlanjeno v Zadružni zvezi Izvajanja poslanca Mohoriča sta dopolnila s podrobnejšimi podatki senatorja Pucelj in dr. Maru-čiš. Predsednik vlade je v svojem odgovoru poudaril, da bo zadevo skrbno proučil. Vlada da se bo ravnala po načelu, da gospodarstvo ne pozna razvoja po politični pripadnosti. Vlada je najprej pomagala kmetu, zdaj je na vrsti zadružništvo in kot tretje pride na vrsto bančništvo. V ponedeljek in torek je narodna skupščina obravnavala še finančni zakon in amandmaje in jih sprejela. Nato pa je bil celotni proračun v narodni skupščini končno sprejet. Izmed prisotnih 288 narodnih poslancev je glasovalo za proračun 196, proti njemu oa 92. Zdaj pride proračun še pred senat. Zasedanje narodne skupščine se bo še nekaj dni nadaljevalo V sredo je začela razpravljati o načrtu zakona za gradnjo in razširjenje zdravstvenih ustanov. Spričo avstrijskih dogodkov se je francoska vladna kriza hitro zaključila in je Blum sestavil prav za prav začasno vlado, v kateri so zastopane skupine desnice in vse stranke ljudske fronte razen komunistov. Kakor se zatrjuje se bo pozneje poskušala sestaviti vlada narodne sloge, kakršno si v Franciji spričo zadnjih resnih dogodkov zelo želijo. Iz Španije poročajo o znatnih uspehih frankovcev, ki so pred dnevi začeli na ara-gonskem bojišču ofenzivo. Republikanske čete se že več dni umikajo. Ofenziva se vrši na 30 km dolgi fronti in so morali republikanci izprazniti vrsto mest in vasi. Od začetka ofenzive so frankovci napredovali za okoli 80 km, kar je največje napredovanje v španski državljanski vojni. Smoter frankovske ofenzive je prodor do morja in ločitev Katalonije od ostale Španije. Ce se jim bo to posrečilo, še ni čisto jas* no, ker se republikanske čete umikajo v po« polnem redu, kolikor se da razbrati iz razlit" nih poročiL Na Kitajskem pa se Japonci ne morejo pohvaliti s posebnimi uspehi »Mar nisem zato delal od zore do mraka ln odlegel za dva hlapca!« ji vpade sin v besedo. »Nihče ti tega ne prereka!« nadaljuje mirno mati. »Le za onega mislim, ki mu nI dal oče za vse njegovo delo drugega kakor streho nad glavo in žlico pri mizi. Sam France je pravil, da si je moral, odkar je odložil šolski cekar, sam kupovati obleko, da ga nI bilo sram ob nedeljah pred cerkvijo pred vrstniki.« »Ne tajim, da se je Francetu doma slabo godilo, toda to ga še ne opravičuje,« prede dalje pogovor Devetak. Sredi ceste se ustavi in dvigne roko. Obe ženski se okreneta in napeto čakata, kaj bo povedal. »Ne gre tu za to, ali je podiral divjačino iz potrebe ali ne: sramota je, da je od tega živel. Noben pošten človek se ne preživlja s tatvino,« spregovori Devetak s poudarkom. »Glej ga "no, glej!« se zavzame mati. »Mar za tebe nI bila tatvina?« »Tat vendar še nI tisti, ki je ukradel en« krat ali dvakrat, temveč tisti, ki se stalno vdaja temu poslu ln še celo živi od njega,* se krčevito brani sin. »Tak nehajta že vendar!« se vplete v po« govor Petrinka, ki je doslej samo poslušala. »Se topel je mrlič, pa mu že sponašata nje. gove napake. Lahko je drugega učiti, kako naj bi ravnal. Ko pa poskusiš pri sebi, vidiš, kako težavno se Izvede. Jaz bi pa mislila.. Lojz, da boš pač moral pozabiti vse. kar je bilo, in lepo sprejeti mlada dva v hišo. Kaj pa naj počneta dol na žagi? Mar ni sramot« za nas vse, da je tvoja hči bolj za žagarska* ga hlape« kakor ca gospodinjo pri hiši.« Uvedba cerkvenih davščin Vlada je predložila narodni skupščini večje število spreminjevalnih in dodatnih predlogov (amandmanov) k finančnemu zakonu, med njimi predlog o cerkvenih davščinah: Predlog vsebuje med drugim: »Rimskokatoliška duhovna oblastva v škofijah in župnijah imajo pravico razpisati do-klado na neposredni davek, ki ga plačajo davčni zavezanci rimsko-katoliške vere. Župnije smejo v lastnem območju razpisati doklado do 10 odstotkov na neposredni državni davek brez dopolnilnega davka in davčnega dodatka, če ne morejo poravnavati svojih izdatkov iz drugih razpoložljivih sredstev. Za župnijske doklade preko 10 odstotkov kakor za škofijske doklade sploh je potrebno odobrenje finančnega ministra v sporazumu s pravosodnim ministrom. Te cerkvene doklade pobirajo organi državne uprave skupaj z državnimi davki in jih izročajo škofijam, odnosno župnijam četrtletno. Za uradne posle rimskokatoliških cerkvenih oblastev se plača ona taksa, ki jo pred-sedništvo škofijskih konferenc predpiše s posebnim pravilnikom, ki ga morata odobriti pravosodni in finančni minister.« Politični pregled S pravo filmsko hitrostjo se je ob koncu preteklega tedna dovršil konec Avstrije. Na Hitlerjevo zahtevo je moral avstrijski državni kancelar dr. Schuschnigg v petek odpovedati plebiscit, ki naj bi odločil o usodi Avstrije, nato je moral še sam odstopiti. Novo vlado je v naglici sestavil dotedanji notranji minister dr. Arthur Seyss-Inquart iz samih hitlerjevcev. 2e v petek ponoči je bilo ob mejah nemško vojaštvo, 100.000 mož, Id je vkorakalo v soboto v Avstrijo ln bilo povsod sprejeto z velikim navdušenjem. Tudi sam nemški kancelar je prišel v Avstrijo in Imel v Linzu svoj prvi govor na avstrijskih tleh. Sprejem Hitlerja v Linzu je bil eno samo veliko zmagoslavje. Na poti iz Linza proti Dunaju, kamor se je peljal z avtom, so mu po vseh krajih prirejali veličastne spreieme, ki so se zakliučili na Dunaju z viharnimi počastitvami. Z Dunaja je odpotoval Hitler nazaj v Miinchen. 2e v nedeljo zvečer je bila razglašena priključitev Avstrije k Nemčiji. Razume se, da je moral predsednik avstrijske republike odstopiti. Podrobneje objavljamo avstrijske dogodke v posebnem članku. Pretekli teden so ae zglasili Slovenski napredni poslanci pri predsedniku vlade dr. Stojadinoviču Poslancem so se pridružili Se senatorji dr. Kramer, Pucelj in dr. Marušič. Predsednik vlade jih je sprejel v prisotnosti ministra Novakoviča in predsednika narodne skupščine Ciriča. Poslanec Mohorič je pred- V pokrajini Sansiju je prešla kitajska vojska v uspešno protiofenzivo J T • ; l ■ in izvojevala veliko zmago. Pregnala je Japonce skoro iz vse pokrajine. Kitajci skušajo zdaj izrabiti zmago in naglo prodirajo vzdolž železniške proge Hankov—Peking. Japonci se zdaj osredotočujejo okrog mesta Shinhisanga. Gospodarstvo Zadovoljiv uspeh ljutomerske vinske razstave Ljutomer, marca. Deseti vinski sejem z vinsko razstavo, ki ga je priredila ljutomerska podružnica Vinarskega društva, je lepo uspel. Razstavljeno je bilo 138 vzorcev vma ki so obiskovalcem zel(T ugajali. Na tej prireditvi se je tudi videlo in slišalo mnogo poučnega in koristne* ga. Razstavljalci so z materialnim uspehom zadovoljni, saj so prodali okoli 700 hI vina, po večini domačim kupcem. Zadovoljni oa bodo tudi kupci, ki so se pravočasno oskrbeli z odličnim vinom. Cene so se gibale mešanim vinom med 5 in 6 Din, sortnim pa med 6 in 8 Din za liter. Tedenski tržni pregled GOVED IN SVINJE. V Novem mestu so ee trgovali za kg žive teže: voli po 5, krave klavne pa po 3.50 do 4 din. Pujski so se precej podražili. Cena v pršutnikom je bila 6—7 din za kg žive teže.. Na sejmu v Celju pa so se prodajali za kg. žive teže: vpli I. po 5.50 do 6, II po 5 doa5Q, IIL po 4.50 do 5, telice L po 5.50 do 6„ H. po 5 50, III. po 4 do 5, krave I. po 4 da 4. II po 3.50 do 4, III. po 2.50 do 3.50, teleta I. po 5.50 do 6.50. II. po 5 do 5.50, prašiči Speharji po 9, pršutarji po 7 do 8 din. Goveje meso I. prednji del 11, zadnji del 12, II. prednji del 10. zadnji del 12, III. 10, svinjina« 14 do 16, slanina 15 do 16, svinjska mast 16 do 17 din za kg. KRMA. Na sejmu v Celju so prodajali seno po 50, slamo pa po 35 Din 100 kg. V Konjicah je bilo seno po 40 Din. JABOLKA. V Konjicah so se trgovala jabolka I. po 400, II po 200, a v Celju I. po 300. II. po 230 Din za 100 kg. KROMPIR. V Konjicah se je trgoval po 100, a v Celju po 90 Din za 100 kg Krompir, ki ga bo letos še primanjkovalo, ima sploh zelo različno cene. SIROVE KOZE. V Celju so bile za kg sirove kože- goveje po 8 do 12, telečje po 12 do 14, svinjske po 6 do 8 Din. MED. V Celju se je trgoval čisti med po 20 do 22 Din kg. K 02U HO VIN A. Ze prvi letošnji sejem s kožuhovino divjačine na prostoru Ljubljanskega veleseima ni posebno uspel. Pa tudi drugi je bil slab. Nekaj' lepih lisic je bilo prodanih po 120 do 140 Din. Nekoliko bolj živahno je bilo pri dražbi kun. Cena lepim kunam zlaticam se je sukala med 800 do 850 Din. Kune belice so pfačevali po 400 Din. Največ je bilo prodanih dehorjev za ceno 70 do 80 Din. Jazbeci so dosegli 70 Din, divje mačke pa 50 Din. Veverice so plačevali po 6 Din, med tem ko za kože divjih zajcev ni bilo zanimanja. Vrednost denarja j Na naših borzah smo dobili 19. t. m. v de« vizah (s prišteto premijo): 1 holandski goldinar za 24.06 do 24.21 Din} 1 nemško marko za 17.39 do 17.52 Din; 1 angleški funt za 215.53 do 217.58 Din; 1 ameriški dolar za 43.01 do 43.37 Din; 100 francoskih frankov za 131.27 do 132.711 Din; 100 češkoslovaških kron za 151.09 do 152.19 Din; 100 italijanskih lir za 226.94 do 230 02 Din. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 464 do 464.50 Din. Avstrijski šilingi so bili v ljubljanskem zasebnem kliringu po 8.25, nemški klirinški čeki pa po 14.35 Din. Sejmi 20. marca: Bogojina. Dravograd, Ig, Kočevje, Kranjska gora, Sv. Trojica v Slovan, goricah; 21. marca: Rogatec. Sv. Ožbolt (celjski srez), Šmarjeta pri Laškem. Velika PireŠica (Pernovo), Mirna Peč; 22. marca: Grahovo pri Cerknici, Metlika; 23. marca: Šmartno ob Paki, Vitanje, Ziiif 24. marca: Veliko Mraševo; 25. marca: Sv. Lenart pri Slov. goricah; 26. marca: Dobova pri Brežicah, Luk o vi ca, Rakičan, Teharje, Celje. 27. marca; Lendava; 28. marca: Nadlesk pri Ložu, Litija; "'ran k Froestr 10 | Beznanka s tančico »Deset minut. Ko se je vrnila, je rekla naj jo popeljem v mestno četrt Kingston in naj obstanem tia južnem koncu Putnevjske-ga mosta, čeS da jo bo tam najbrž nekdo čakal, ki se bo potem peljal z njo. No, in res se je tako zgodilo. A čuden prijatelj je bil to za tako odlično damo. Oblečen ie bil kakor delavec in v ne posebno čisto obleko. Rekla mu ni ničesar, samo nagnila se je iz vozila in mu pomignila. Mož je skočil noter in peljali smo se naprej. Obstali smo pred nekim krojaškim salonom v Kingstonu in tisti delavec je stopil vanj.« »Čigav krojaški salon?« »Na to nisem pazil, toda vem, kje je, in ga lahko najdem.« »Dobro. Pripovedujte dalje.« »No, čez nekaj časa se je delavec spet vrnil in nekaj rekel dami. Dama je nato izstopila in mi plačala vožnjo. Možak je šel zatem nazaj h krojaču, a, dama je odkorakala po cesti naprej.« »Ali ju niste potem več videli?«, je vpra-Sal Foyle. »Pač, gospodi« se je oglasil nepričakovan odgovor. »Peljal sem se proč, nato -sem še malo južinal in ko sem se vozi} mimg. kings-tonske železniške postaje, sem videl damo poleg velikega avtomobila. Govorila je s šoferjem. Najprej sem mislil, da je šofer tisti delavec, a potem sem opazil, da le ni HL Držal se je mnogo bolj pokoncu in boije oblečen je bil.« Kriminalni roman. »Ah; Ali nam ga la^ca opišete? Veste morda številko avta?« Mož se je ,popraskal za ušesi, »No, tako navaden človek je Nisem si ga dobro ogledal. Avto je bil A 1245 — veliko, rjavo vozilo in odprto.« w . , »Dobro!« je menil "Feyle. »To za enkrat zadostuje Stopite na dvorišče in počakajte s svojim avtom, dokler ne dobimo koga, ki se bo peljal z vami v Kingston. Toda pogovora z nami ne smete nikomur omeniti.« Ko so se zaprla za- šoferjem vrata, sta se srečala pogleda obeh uradnikov. »Vi sami se boste morali peljati v Kingston,« je rekel Foyle. »To je sveža sled Vi imate številke bankovcev, ki si jih je» zapisal Maxwell v banki. Ugotovite, aH' je katere izmed teh bankovcev prejel krojači Po mojem nazira-nju je lady Helena" iz glavne pošte telefonirala kakšni avtomobilski tvrdki, naj pošlje iz Londona'-avto v Kingston. On si je kupil v krojaškem salonu drugo obleko in ->ia je avtomobilskega izvoSfcka iz previdnosti odpustila. Res sreča je, da je mož opazil avto, toda ni zanesljivo; Via je od njega ravedena številka prava, saj ni imel vzroka, da bi si jo natančno zapomnii. Vsekako pa jo bom javil predmestnim policijskim uradom in jim naročil, naj pazijo. Med tem naj kdo obišče velike avtomobilske tvrdke in natančno ugotovi številko. Iz> Kingstona mi potem telefonirajte, da vam bom povedal, kako je z zadevo.« Green je že držal kljuko, ko se |e obrnil in vprašal: »Bog ve. ali se je peljala z njim.« »Najbrž ne, ker bi bilo to prenevarno Sicer pa bomo to izvedeli. Taylorju sem naročil, naj takoj telefonira, kakor hitro se ladj Helena vrne domov.« , Foyle je pozvonil in vprašal vstopi všega uslužbenca. »Da, gospod načelnik,« je odvrnil uslužbenec. »Pred pol ure je javil, da se je lady Helena Mereditova vrnila domov.« »No, pojdite zdaj, Green Rad bi šel z vami, toda ne morem zapustiti Londona. Bog ve, kako boste opravili. Mnogo sreče!« Ko je Green šel, je Foyle še razno naročil, nato pa stopil v sobo policijskega direktorja. Sir Hilary Thornton mu je ponudil cigaro in rekel: »Veseli me da ste prišli k meni. Pravkar sem mislil na ta primer Kako je?« »Nekaj več upanja že imamo,« je odvrnil Foyle. Nato je sedel, nekajkrat puhnil v zrak tobakov dim in začel pripovedovati. Sir Hilary je stopal,z rokami v žepih po sobi gor in dol ter pazljivo poslušal. »Cas je, da bi zadeva že prišla z mrtve točke,« je pripomnil, ko je Foyle končal pripovedovanje. »Ze dvakrat sem oreložil mrliškoogledno obravnavo, a ko se bo vršila, ne bomo več mogli • skrivati mrtvečevega pravega imena.« »Še osem dni imamo časa,« je dejal Foy-le. »Takrat se je Grellu komaj posrečilo ubežati Še zmerom mislim, da ga bomo prijeli. Green je trdovraten, samo da ima sled.« Policijski direktor je vstal. »Vi drugače niste tako v svesti si zmage, Foyle. Ali še zmerom verjamete v Grellovo krivdo. Nikar Drobne vesti * = Dodatni izpit zidarskih mojstrov za betonska dela. V smislu pravilnika o obsegu ln razmejitvi gradbenih obrti, ki je bil uveljavljen 21. marca lani, morajo zidarski mojstri, ki so pred tem dnem opravili izpit za zidarske mojstre, opraviti še poseben izpit iz betonskih del, da dobe pravico za izvrševanje betonskih del. K izpitu se morajo prijaviti tudi oni zidarski mojstri, ki jim je bla izdana koncesija po zakonu iz leta 1893., toda le v primeru, če hočejo ta dela izvrševati izven Slovenije in Dalmacije. Oni zidarski mojstri, ki žele delati ta izpit, se morajo k izpitu prijaviti na Zbornico za trgovino obrt in industrijo v Ljubljani najkasneje do 21. t m. Prijavi je priložiti izpričevalo o opravljenem Izpitu za zidarskega mojstra, kolek za 20 din in kolek za 10 din, za izpitno takso pa je zbornici poslati znesek 450 din. Izpiti bodo ob koncu aprila ali v začetku maja, o čemer bodo kandidati še posebej obveščeni. Izpitna snov pismenega in ustnega dela izpita bodo predmeti, označeni v uredbi o opravljanju izpitov za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakarske mojstre, člen 17., odstavek 1. (točke 1., 2., 3. in 4.), in odstavek 2. (točke 1. in 2.) v zvezi z betonskimi deli. =: Veliko domače posojilo za državo. Po predlogu novega finančnega zakona se pooblašča ministrski svet, da sme zaradi izvajanja programa velikih javnih del, melioracije in kolonizacije, za postavitev javnih zgradb in za potrebe državne obrambe skleniti na domačem trgu dolgoročno posojilo do zneska štirih milijard dinarjev s šestodstot-nimi obrestmi. = Carine prost uvoz žvepla in žvep'enega cveta. Z odlokom finančnega ministra je dovoljen za dobo šestih mesecev počenši s 4, t. m. zopet prost uvoz žvepla in žveplenega cveta. DOPISI IVANJKOVCI. Gasilska četa si je omislila motorno brizgalno in bo postavila tudi stolp Ea sušenje cevi. Blagoslovitev bo na praznik sv. Petra in Pavla 29. junija. — Ugodno vreme je omogočilo, da smo p0 vinogradih že opravili rez in druga dela. Zaradi slabih vinskih letin v preteklih dveh jesenih ni- ne napravite kakšne napake! To bi bilo hudo, saj je Greli mož odličnega položaja.« »Jaz za enkrat ne mislim ničesar drugega kakor to, da Greli ve. kdo je morilec,« je Foyle odvrnil dvoumno. »S Pinkertonovo pomočjo sem natančno poučen o Grellovem prejšnjem življenju. Mož je marsikaj doživel, preden je postal milijonar. Eno pa govori le dobro zanj: čeprav je na vseh koncih sveta imel opravka z lopovi, se vendar ni nikoli zapletel v umazanosti. Jutri ali pojutrišnjem bom imel v rokah tudi življenjepisa Abramoviča in Condita, kar nam bo posredno precej pomagalo.« »2e vidim, da nočete čisto odkrito govoriti,« je pripomnil sir Hilary. »Kaj pa mislite o sežganem pismu?« »To bi bilo važno dokazilo, če ne bi bilo sežgano. Neprestano tuhtam, katere besede manjkajo. Nisem si še na jasnem, ali sem jih pogodil« »Potem vas pa nočem dalje časa zadrževati, Foyle,« je rekel policijski direktor. Ko se je Foyle vrnil v svojo delovno sobo, je odklenil med oknoma stoječo omaro z listinami in vzel z nje pivnik, ki ga je bil izmaknil s Helenine pisalne mize. O tem ni bil še ničesar povedal direktorju. Zdaj je opazoval pivni list in ga postavil pred ogledalo, ki je prav razločno pokazalo besedo ,Burgh-ley\ »To bo že zadostovalo,« je zamrmral predse in spet shranil papir. Nato je poiskal akte o umoru v Grellovi hiši in jih je vse natančno pregledal. Videl je. da je v zadevi še mnogo nejasnosti in da bo treba še mnogo potrpežljivosti, preden i>o slika popolna. mamo več mnogo vina v zalogi. Vendar je tudi pri teh skromnih zalogah nastopil zastoj v trgovanju, odkar se izvaja novi pravilnik o banovinski trošarini. Vino letnika 1937 je izredno dobro in prijetnega okusa. MALA NEDELJA. Sokolska četa priredi v nedeljo 27. t. m. ob pol 16. v svojem domu materinsko proslavo s krasno mladinsko igro »Desetnikom in sirotico«. To prireditev bomo obiskali od blizu in daleč v obilnem številu. MARTINOVSKI vrh PRI ŠTRIGOVI. Nedavno sta proslavila zlato poroko tesarski mojster g. Ivan Ambruš, rojen 1. 1862, in njegova žena Alojzija, rojena Levačičeva 1. 1857. Še mnogo let! NOVA SELA PRI KOČEVJU. Sokolska četa je imela nedavno glavno letno skupščino, ki jo je vodil starešina brat Štanipfelj Mati. ja. V svojem govoru se je starešina najprej spomnil blagopokojnega boroa za svobodo slovanskih narodov prvega predsednika češkoslovaške republike dr. Masaryka, čigar spomin so navzočni ~ počastili stoje in zaklicali »Slava«. Potem se jle spomnil tudi umrlega brata Marinča Adolfa iz Ajblja kot zelo vestnega člana naše edinice in na kratko orisal delovanje v četi, pri čemer je omenil petletnico društvenega obstoja, M se je proslavila z javnim nastopom in razvitjem prapora. Po prečitani sokolski poslanici so podali četni funkcionarji poročila, ki so bila z odobrava, njem sprejeta. Pri volitvah je bila potic/vno izvoljena skoraj vsa prejšnja uprava s starešino bratom štamptfljem Matijo, posestni, kom iz Banje Loke. SV. BOLFENK pri SREDIŠČU. Preteklo nedeljo popoldne je oživel naš griček ob posetu mladine, ki se je iz okoliških vasi zbrala v gostoljubni hiši g. Zadravca, da prisostvuje 8. rednemu občnemu zboru Društva kmekih fantov in deklet. Zbor je vodil predsednik g. Tomažič, ki je v uvodu imel lep govor o smislu in smotrih mladinske organizacije na vasi, nato pa v predsedniškem poročilu orisal društveno delo preteklega leta in ovire, preko katerih je moralo iti društvo, da je izvedlo toliko obširen načrt, kakor je bilo razvidno iz podrobnih poročil tajnika, blagajnika, načelnikov posameznih odsekov in nadzornikov. Lani je bilo devet rednih in ena izredna odborova seja. sedem članskih sestankov, večje število sestankov posameznih odsekov: ženskega, dramskega, gospodarskega, smučarskega in kolesarske- Na vrata je potrkalo, vstopil je uradnik in javil gospoda Freda Trevelyana. »Fred Trevelyan? Kdo pa je to?« je vprašal Foyle razmišljeno »Tako se je najavil,« je odvrnil uradnik. »Jaz bi ga imenoval .Freda Holandca'.« »A tako! Naj vstopi.« Fred, Holandec, je bil videti zelo eleganten, ki je dostojanstveno prikorakal v sob0 s svetlim cilindrom pod pazduho. Foyleove oči so bile polne dovtipnosti. »Kaj bo novega, Fred?« je vprašal Foyle. »Sedite. Ali imate v načrtu kak pohod?« Fred je napravil obraz užaljene nedolžnosti. »O ne, gospod Foyle,« je rekel zelo resno. »Rad bi vam samo nekaj povedal.« »To je zelo lepo od vas! Kaj pa se je zgodilo?« Žepni tat Fred se je sklonil in zašepetal: »Danes sem videl Goldenburga!« »Ali ste ga morda srečali v Kingstonu?« Fred je ostrmel »Da!« je rekel. »Odkod pa to veste? Tam onstran Kingstona je bilo.« »Uganil sem!« se je zasmejal Foyle. »Ali ste z njim govorili?« »Nisem mogel. Peljal sem se s prijateljem v majhnem avtu na sorehod in je v svojem ogromnem avtomobilu pridirjal mimo mene, kakor bi bil drl ves pekel za njim. Prav nič ni pokazal, da bi bil naju spoznal. Njegov avtomobil je bil rjav in odprt. Številke zaradi prahu nisem videl. Samo A sem opazil.« »To že vemo,« je dejal Foyle. »A je kljub temu prav lepo, da ste nam prišli to javit. Tega vam ne bom pozabil, Fred.« Ko ie Fred zapustil sobo, je prinesel nekdo čaj s pecivom. Ur* je kazala skoro že ga, štiri javna predavanja, Gubčeva proslava, dve gledališki predstavi z enim gostovanjem, trije izleti, kmečki tabor s sprevodom in srečolovom, tekma koscev, kolesarska dirka, sadna razstava in družabni večer. Jurij Cestnik je po iskrenem tovariškem pozdravu in čestitkah društvu na lepih uspehih pozival na nadaljno vztrajnost. Novi odbor sestavljajo: Jožko Tomažič, predsednik; Albin Zabavnik, podpredsednik; Micika Zorjanova, podpredsednica in načelnica ženskega odseka; Ivan Štampar, tajnik; Jože Mlinarič, tajnikov namestnik; Matija Curin, blagajnik} načelniki odsekov: Branko Zabavnik dramskega, Zdravko Zabavnik kolesarskega, Peter Puklavec smučarskega; odbornice: Micika Zabavnikova, Frančiška Štamparjeva, Iva na Curinova in Vida Zadravčeva; namestniki Karel Dečko, Lojzika Lukmanova, Mimika Mavričeva in Anton Curin; nadzornika Franjo Puklavec in Franc Šnajdar. Sledila je izvolitev delegatov za občni zbor zveze in pododbora ter se je določila članarina 5 Din letno za redne in podporne člane. Z živim zanimanjem vseh prisotnih se je sestavil obširen in pester delovni načrt za delo v bodoči sezoni. Po iskrenem prijateljskem kramljanju se je mladina razhajala vedrih obrazov, s katerih sta se brala zadovoljnost nad storjenim delom in odločna vztrajnost. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva priredi v nedeljo 13. t. m. popoldne v šoli predavanje o sadjarstvu in sadjarjevih opravilih pomladi. Predaval bo Jakob Zni-darič. Vabljeni vsi sadjarji! Sledilo bo potem ob pol 3. uri istotam predavanje o zemljiški knjigi. Predaval bo g. dr. Milan Ši-janec iz Ormoža. Pridite vsi! ŠT. JANZ NA VINSKI GORI (Smrtna kosa). Dne 10. t. m. smo pokopali 82 let starega preužitkarja Franca Petka, po domačo Šmojakovega očeta. Rajnki je 1. 1935. slavil zlato poroko z ženo Vincencijo, ki je pa že dobro leto pozneje umrla. Pokojnik je bil do zadnjega pri polni zavesti in je previden a sv. zakramenti zaradi starosti mirno zaspal za večno. Vsem, ki so rajnega spremili na zadnji poti, se najlepše zahvaljujejo sinovi, hčer, snaha in ostali sorodniki. Naj blagemu očetu in mami sveti večna luč! VIDEM PRI KRŠKEM. Gasilska četa si j® za časa načelovanja g. Novaka Ivana postavila leta 1888. lasten dom. Težavna je bila pot do uspeha, ker četa ni razpolagala z denarnimi sredstvi Treba je bilo mnogo po- sest. Ko si je uradnik natočil drugo skodelico, je zazvonil telefon. »Liverpool kliče,« je javil telefonski uslužbenec. »Pri telefonu je gospod Blake. Ali boste govorili z njim?« Pri telefonu je zaslišal Foyle glas moža, ki ga je bila prezvijačila knežna Petrovska. »Ali je tam gospod Foyle? Tu Blake. Mi smo Petrovski spet na sledu. Odkrili smo, kje je stanovala. Izdajala se je za gledališko igralko. Neki tukajšnji policist jo je odkril in me je poklical, da sem lahko ugotovil, ali je prava. Toda gotovo je zaslutila, da smo ji za petami, zato je najela avto in se odpeljala. Mi se peljemo za njo. Samo pol ure je pred nami. Brzoiavili smo na vse strani, naj pazijo na ceste.« Načeln;k kriminalne policije ie malce za-kašljal. »Torej naprej, Blake. Morda bi bilo dobro, če bi tokrat med potjo ne kadili.« XXIV. POGLAVJE Lady Helena je sedela pri sobni peči in čakala napovedanega Heldona Foylea. Da je Foyle napovedal obisk zdaj, ko je bila prav" kar dobila zvezo z Grellom, jo je navdajalo z neugodnim občutkom. Toda ni se kesala, da je bila Grellu pomagala, temveč jo je to celo navdajalo s ponosom. Foyle pač tega ne more vedeti. Zadosti previdno je ravnala. Lahko pa seveda sumi. Po vsestranskem premisleku je sklenila, da Foylea sprejme. To je gotovo dobro. Ce bi se branila, sprejeti ga, bi Foyle morda zasumil kakšne nenriietne reči. Ničesar se ji ni treba bati. Greli je srečno pobegnil in sama ga ne bo izdala. Sprejela je Foylea hladno, toda vljudno, ko ji je bil ob šesti uri javi j en. Irtvovalnosti, ki je po triletnem nabiranju prispevkov rodila uspeh. Dom se je postavil. Letos je 50 let, odkar stoji dom. Tudi letos, ko se slavi ta jubilej, četa nima sredstev, da bi mogla stari dom nadomestiti z novim, ker je stari že odslužil. V ta namen se je pri četi osnoval pripravljalni odbor za gradnjo novega doma s predsednikom g. dr. Bogatajem Jožetom na čelu. Odbor bo sku-Sal kakor predniki pred 50 leti z denarnimi darovi postaviti nov dom. Iz tega razloga bo odbor začel nabiralno akcijo z nado, da nihče ne bo odrekel svoje pomoči. VUHRED. V naši občini je precej naročnikov »Domovine«, s katero smo prav zadovoljni, saj vidimo, da je to pošten list, ki navaja le k dobremu. Zato se ne moremo dovolj načuditi, kadar slišimo s prižnice, da je to brezverski časopis. Še nikdar nismo brali v njej kaj takega, kar bi le oddaleč spominjalo na brezverstvo. Zato ostanemo vsi zvesti naročniki in še novih bomo dobili. Mi smo pošteni in pravicoljubni ljudje, zato odločno obsojamo vsakogar, ki laže in obrekuje. pa naj bo to kdorkoli. Domače novosti * Novi senatorji. Š kraljevim ukazom so bili imenovani štirje novi senatorji, po en Slovenec, Hrvat, Srb in musliman. Slovenski senator je g. dr. Fran Kulovec, glavni tajnik banovinskega odbora Jugoslovanske radikalske zajednice za dravsko banovino, vsa voda izloči iz mila. * »Koroški Slovenec« ustavljen. Nova av. Btrijska oblastva so iz neznanih vzrokov prepovedala izhajanje tednika »Koroškega Slovenca«, ki je izhajal vsa leta po vojni na Dunaju in bil glasilo Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem. Urednik g. Vinko Zwititer pa je bil aretiran. * Sprejem v občo državno bolnišnico v Ljubljani omejen. Zaradi nujno potrebnega tiščenja na kirurgičnih oddelkih se bodo pri-hodnih 10 dni (od 15. t. m. dalje) na omenjena oddelka sprejemali sam0 bolniki, pri katerih bi izostanek takojšnjega posega utegnil imeti usodne in nepopravljive posledice. Nadalje se bo iz tehtnih upravnih razlogov splošen sprejem bolnikov tudi na druge oddelke tukajšnjega zavoda omejil na najnujnejše primere. Prebivalstvo zlasti iz boli od- »2al mi je, da ste bili davi tu. ko sem bila odsotna po opravkih,« je začela in se je malomarno naslonila na hrbet stola. »Ce bi bila Vedela, da me obiščete, bi bila počakala doma.« »Pogovor z bankirjem se včasih ne da odložiti,« je odvrnil uradnik vljudno. Helena je zardela, »a je hitro odvrnila: »Z bankirjem? Nisem bila pri bankirju.« »Oprostite,« je rekel * Njegov glas je bil nekoliko čuden. »Domišljal sem si, da ste bili v banki."'Mislil"setri, da ste vnovčili ček Za 200 funtov, izplačljiv prinosilcu.« Skušala je prikriti strah, ki se je porajal v niej, zato ga je smehljaje se pogledala. »No. in če se je to res zgodilo?« je dostavila. »Zdi «e mi, da moje zasebne denarne zadeve brigajo le mene samo. Ali mi morda hočete očitati zapravljivost?« »Morda,« je odgovoril Foyle. »Ali se ne bi odkritosrčno pogovorila?« Vstala je, tako da je z viška gledala nanj. .»Da, da, tudi jaz si želim odkritosti. Sem le dekle in ne morem razumeti vašega početja « »Prav nič, slabi ljudje nismo,« je rekel smehljaje se. »Prav dobro razumemo, da ste le dekle in da se kljub nenavadni nadarjenosti daste spričo nenadnih domislekov zavesti, oprostite mi, k nespametnim dejanjem Ze večkrat sem poskušal svetovati vam, kakor bi svetoval svoji lastni hčeri. No, spet vam želim svetovati, dobro svetovati. Natančno mi obrazložite, kaj ste delali davi, ko ste bili zunaj: s kom ste se sestali, kaj Bte z njim govorili in kje ste bili.« Mala sobna ura je glasno tiktakala. Helena je opazovala konice svojih čevljev in se gdajci začela smejati. daljenih krajev se zato resno opozarja, da ne bo imelo nepotrebnih izdatkov, naj se obrača neposrednojdo uradnih in zasebnih zdrav, nikov. Ce gre" za večdnevno zdravljenje, pa naj gredo bolniki v manjše bolnišnice svojih okolišev. * Vojvodinski nemški delavci so šli na delo v Nemčijo. V Nemčijo je nedavno odpotovalo na sezonsko delo preko 1500 nemških naseljencev Srema in Vojvodine. Ti sezonski delavci imajo v Nemčiji zagotovljeno popolno oskrbo, v denarju pa bodo služili na mesec okrog 650 dinarjev. * Vsa vas je prestopila v starokatoliško cerkev. V Dalmaciji v vasi Dobrničah pri Medovdolcu je vladal že dalje časa spor med vaščani in medovdolskim župnikom. Vaščani so namreč z lastnimi sredstvi zgradili cerkev in so zahtevali, da mora priti župnik ali kaplan vsaj ob nedeljah k njim maševat. Župnik tega ni hotel in je prihajal le vsak mesec enkrat. Zdaj so vsi vaščani, okrog 500 po številu, izstopili iz katoliške in prestopili v starokatoliško cerkev, ki jim je takoj poslala svojega duhovnika. Čeprav jim zdaj nočejo nič več slišati o povratku v rimskokatoliško cerkev. * Najdba starega okostnjaka. Na posestvu posestnika Antona Mallyja na Tratah pri Velki v Slovenskih goricah so delavci kopali studenec. V globini 60 cm so trčili na okostnjak srednje starega moškega. Oblastva so takoj uvedla poizvedbe. Banovinski zdravnik dr. Kapralov je dognal, da je okostnjak ležal v zemlji najmanj 40 do 50 let. V zvezi z najdbo okostnjaka so se razširila po vsej okolici najrazličnejša ugibanja. Prevladuje mnenje, da gre morebiti za kakšen zločin. * 500 din globe za »svinjski slovenski jezik«. V javnosti je z odobravanjem odjeknila vest, da je sresko načelstvo v Dravogradu obsodilo lesnega prekupčevalca F. V. na 500 din globe, ker je nekemu Marenberžanu rekel »svinjski slovenski jezik«. * Okostje orjaške prednotopne živali pri Kamniku. Nedavno so začeli Nevljico pod Nevljami regulirati. Struga dela pod cerkvijo izredno aster ovinek, pa so se odločili vi-jiugo odpraviti z ravnim prekopom. Ko so za. čeli deliaivci kakih 150 metrov od cerkve kopa. ti, so naleteli v ilovici na ogromno kost. Podali so kcse kosti inšpektorju g Sadmikarju, ki je ugotovil, da gre za stegnico ogromne ' predvodme živali mamuta, katerega »ledi v Sredinii Evropi še niso odkrili. Odkonava- »Vi ste strašno nezaupljiv človek,« je rekla. »Toda, če vas to tako zelo zanima, vam bom povedala. Šla sem v banko ln se potem peljala k svoji šivilji, kjer sem plačala račun in pomerila novo obleko. Potem sem še nekaj drugih reči nakupila. Ali hočete imeti to izjavo zapisano?« Foyle ie ostal miren. »To je nesmisel, la" dy Helena,« je odvrnil prijazno. »Hotel sem vam nuditi priložnost, da bi čisto odkrito povedali, kaj ste vse storili, ko ste bili davi prejeli pismo Roberta Grella.« »Torej je to pravo zasliševanje?« je odvrnila. Foyle je prikimal Opazoval je, kako se izraz na njenem obrazu menjuje. »Ne čutim se kriva in vam zato ne priznam pravice zasliševanja,« je nadaljevala trmasto. »Bodite pozdravljeni, gospod Foyle.« Stopila je s ponosno vzdignjeno glavo proti vratom. Toda Foyle je pred njo dosegel vrata in se s hrbtom naslonil nanje. »Lady Helena, verjemite mi, da je boljše za vas, če me poslušate,« je rekel tako prepričevalno. da je obstala. Stopil je k njej. jo prijel za roko in Jo nežno povedel nazaj na njen stol. Saj pri vesj svoji modrosti in lepoti ni bila nič drugega kakor samovoljen otrok! »Odgovorite mi na vprašanje,« je začel zelo resno. »Ali je vam izplačani ček podpisal vaš oče ali pa ste vi sami podpisali njegovo ime?« Helena je planila pokoncu in roke so se ji skrčile v pesti. »Da, sama sem zapisala očetovo ime.« je rekla tresoča se od jeze. »Denar sem nujno potrebovala, a očeta ni bilo doma. Oče bi nja sta se zdaj lotila akademski slikar g. Stane Cuderman in medicinec g. Niko SadinL kar, ki jiima pomaga tudi slušatelj prava g. Cerer. Kaže, da se jim bo posrečilo izkopati vse okostje te orjaške živali. * Korpar Rezi, Teorija o dnevih plodnosti in neplodnosti. Knjižica je pisana zelo poljudno in vsem razumljivo in bo njeno poznavanje vsem zelo koristilo, zlasti pa našim ženam. Knjižica stane 2 Din. Naroča se pri ge. Korpar Rezi, Celovška c. 56, Ljubljana. * Obupno dejanje nezakonske matere. Te dni se je v Crešnjevcih pri Gor. Radgoni odigrala strašna žaloigra. Pri Jaušovčevih so si bili že dalje časa v medsebojnem nesoglasju. Tako so se tudi dan pred usodnim dnem sprli. Oče je hčer Julijano nekoliko ozmerjal in ji naročil, da mora od hiše s svojim nezakonskim 91etnim sinom Jakobom. Hčer je ta grožnja zelo razburila. Drugo jutro nekaj pred sedmo uro je zbudila Juli-jana svojega otroka kakor običajno, da naj se pripravi za šolo. Otrok je res vstal. Starši Julij ane pa so med tem šli na delo. Julij ana je takoj, ko je otrok vstal, pripravila vrv, jo navezala na tram pod stropom in otroka na nasilen način spravila na stol. Nato mu je vrgla vrv na vrat in stol izpodmaknila, da je otrok obvisel na vrvi. Po tem strašnem dejanju se je z drugo vrvjo obesila tik otroka še sama. Ta čas so prišli domov starši in šli klicat Julijano in otroka k zajtrku. Ker se ni nihče odzval, so stopili v sobo. Nudil se jim je strašen prizor. Našli so tudi poslovilno pismo, v katerem pravi Juliiana. da sta s sinom napravila prostor ostalim. * Mladeniči rekruti! Oni, ki ste potrjeni ali skrajšanega roka službe čimprejšnjega vstopa v kader ali odložitve službe v kadru informirajte se in ured;te svoje zadeve pravočasno! Ako je rok zamujen, se ne da več pomagati. Tudi vsa ostala vojaška pojasnila daje za malenkostno plačilo koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14 Za odgovor priložite ko-, lek ali znamko za 6 Din. * Šest poslopij je zgorelo. V noči na nede-deljo je najbrž s kakšnim razstrelivom zanetila zločinska roka rano zjutraj ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Klinca Jožefa na Vačah. Ker je bril veter, je genj za,:el tudi Klinčevo in sosedno hišo, ki je last župne cerkve na Vačah Veter je iskre zanašal naprej ter se je ogenj razširil še na se bil brez oklevanja sam podpisal, če bi bil tu!« »Pomirite se vendar, prosim,« je odvrnil. »Sedite in zberite svoje misli, lady Helena. Nato pa se odločite, ali mi hočete povedati, zakaj ste tako nuino potrebovali ienar. Za-ka; niste mogli čakati eno ali ctve uri do po-vratka očeta. Odgovorite po resnici' Pomislite samo, da lahko resnico vaših izjav preizkusim.« Helena je negibno sedela in ni odgovorila besedice. »Morda boste odgovorili, če vam povem, da ic z dvema izmed bankovcev, ki ste jih prejeli na vaš ček v banki plačal neiti mož v delavski obleki nekemu krojaču v Kings-tonu za obleko in plašč?« je menil čez nekaj čas? »Vi... to... veste?« je vzkliknila s hrt-pavim glasom. »Vem. Pa še več vem. Vem tudi, ds je Šel Greli prej k siru Ralfu Fairfieldu, pieden se je obrnil na vas Ali vam ni povedal tega?« Helena je molčala. »Vem tudi. da ie Greli zapustil London Kam se je odoeliai, veste samo vi. Ali mi hočete to povedati?« Helena je odkimala. »Tega ne storim in ne motete me prisiliti, da vam povem,« je od vrni.a z zadržano strastjo. »Nelolžen ie. Vi veste to! Lahko me postavite na pranger in •jo.este vsemu svetu, da sen ponared.la podpis na čeku, vendar me ne boste pripravili do tega da poženem Grella v smrt« Foyle je vzel klobuk in rokavice. Njegoš obisk ni uspel. jospodarsko pusnrpjt posestnika Indolfa Alojzija. Požar je še uničil Indolfovo hišo. sušilnico in precej sadnega drevja posestnika Končana Jakoba Na kraj požara so prihiteli gasilci z Vač in kmalu za njimi gasilci iz Hoteča. Gasilci so požar omejili in ostali na straži do nedelje opoldne. V skrinji pri Indolfu je zgorelo tudi 7000 din, v bankovcih, ki so bili last brata Franceta, kateremu je vrhu tega zgorela še pet oblek. Pri gaše-šenju se je ponesrečil Indolfov brat Anton. Ta požar je spet tudi pokazal, kako "ujno potrebno je, da dobi trg Vače vodovod, ker vodnjak sredi trga za primer požara ne more. dati potrebne vode Orožniki z vso vnemo zasledujejo zločinca 0 Zgoden modras. Z Zidanega mosta nam pišejo da ie že februarja naletel na modrasa železniški delavec Kresnikar Edvard in ga ubil Vsekako se je modras pojavil malo prezgodaj * Dva velika požara pri Kačah. Prvi je nastal v Sp. Gorici na gospodarskem poslopju Jakoba Predikake. S pomočjo sosedov so re-fiili gospodarsko orodje in vozove. Prihiteli so tudi domači gasilci, ki pa so imeli svojo motorko v popravilu v Mariboru. Šele. ko so prišli gasilci iz Podove in Šikol, se je posrečilo ogenj omejiti. Vseeno pa je pcžar preskočil na gospodarsko poslopje posestnika Ivana Potiska in ga je upepeliL Po sledovih se je ugotovilo, da je prispel nekdo od zadaj po njivah do Predikakove-ga hleva in ga zažgal Ko so se ponoči vračali gasilci, ld so gasili v Gorici, nazaj proti domu. jih je že od daleč pozdravljal ognjeni sij. Gorelo je v Podovi gospodarsko poslopje posestnika Franca Praunspergei ja, od katerega se je nato vnelo še gospodarsko poslopje njegovega soseda Franca Damjana. Obe poslopji sta zgoreli. Tudi tu se je ugotovil zločinski noži«. * Gozdni požar v Veliki Dolini. Prejšnji četrtek je v gozdu pri Veliki Dolini nastal požar, ki je objel gozdove treh posestnikov v izmeri približno petih hektarov. Zaradi vetra se je ogenj naglo razširil po suhem listju. Gorelo je do večera, ko se je šele posrečilo ogenj omejiti. * Po nedolžnem obsojen Pred leti je b la posestniku Mihi Gotarju v Jagočah ukradena harmonika. Tatvine je bil osumlien tka-ninski delavec Franc Klenovšek iz Laškega, ki je bil potem obsojen v Celju na tri mesece strogega zapora. Zadeva je b'la sko-ro že pozabljena, ko so pretekli mesec orožniki iztaknili prave krivce. Oba sta pri zaslišanju tatvino priznala. Klenovšek ie s tem dobil zadoščenje. . * Z lestve je padel in se uhil. Na Ruški cesti v Mariboru je pripleskanju padel s sedem metrov visoke hiše 22 letni delavec Ivan Jug Pri padcu si- je razbil glavo, zlomil obe roki in dobil hude notranje poškodbe. kmalu po prevozu ie bolnišnici umrl. * Obesil se je v Središ"u ob Dravi 381 tni sluga Josip Krištofič v gospodarskem pofloo-ju svojega gospodarja. Mož je bil že d Ije časa zelo otožen Kaj je Krištofiča. gnalo v smrt, ni znano. * Hiša jp zgorela. Nedavno je zgorela na Brunški .gori hiša posestnika Polaga. Kako je nastal požar, ni znano. Gospodinja je zakurila v peč za peko. pa so se menda vnele saje in je ogenj prešel na zgradbo. Garilci iz Radeč so b'li o požaru takoj obveščeni, vendar pa je bila vsaka pomoč izključena. , i * Samomor starčka. Te dni so našli pod Rožnikom v Ljubljani pod smrekami nad ] 6tarim streliščem < obešenega starega moža. , V mrtvecu so. ugotovili 641etnega Jakoba , Biharja po poklicu delavca, roienega, v Šta-nežičah pri Št. Vidu. nad Liubliano , * Nočni požar v Bohinjski Bistrici. Ne" , davno ponoči je gorelo pri posestniku Ši- ; ljarju v .Bohinjski Bistrici, po domače pri ' Cenglelu. Ogenj je, nastal v gospodarskem poslopju. Preden so prihiteli ljudje na po- ' moč, je bil že veš hlev v plamenih. Ker je pihal pregej močan veter, so plameni objeli , tudi hišo. Domači so se zbudili šele, ko jim j je že gorelo nad glavami. Sosedie so skušali rešiti pohištvo in so ga nekaj zmetali skozi . okno. Zal pa je večina zgorela, med dnisrim tudi papirji vojne škode in nekaj avstrijskih cekinov, dalje vse gospodarsko orodje, žito, seno in obleka. Živino so komaj oteii iz hleva. V veliki nevarnosti je bila vsa zgornja vas. V močnem vetru se je že užigala hiša soseda Sušnika, vendar so gasilci z vso požrtvovalnostjo preprečili požar. Vzrok požara ni anan, ah vsa znamenja kažejo, da je na delu zločinska roka. * Smrtna nesreča. 22 letni delavec Ivan Jug, uslužben pri hišnem posestniku Leopoldu Kran jcu v Mariboru, je padel z lestve in dobil smrtnonevarne poškodbe, za katerimi je v bolnišnici umrl. Pokojnik je bil marljiv delavec. * Vlom v Gornjih Prekopah. Nedavno ponoči je> bilo vlomljeno v trgovino Franceta Cvelbarja v Gornjih Prekopah pri Kostanjevici. Tatovi so odnesli večjo množino cigaret in tobaka, dalje nekaj nalivnih peres, pet plaščev za kolesa, pet odej, okrog 20 srajc, več jopic, več ducatov nogavic, okrog 100 m blaga in nekaj usnja. * Pri iantavski bitki izgubil oko. V Komov-cih je ppišia, lam julija do pretepa med domačimi fanti- in je 49letni Anton Koucut udaril i metiko Franca Melinka s tako silo po glavi da mu je izbil levo oko. Koucut je bil pred maliut kazenskim senatom obsojen na osem mesecev strogega zapora in na izgubo ' častnih pravic za dobo dveh let. * 30 psešuškov vtihotapljenih v Ljublj no. i Ljubljanski.-jnitničarji so razkrinkali nekega, tiHtauca mesa v Ljubij^rp in s;cer ia . ta način^ da so napravili pri njem s pomočjo policije hišno preiskavo. Uspeh preiskave je bil nepričakovan. Našli so kar 30 zaklanih . prašičkov Vsi prašički so bih seveda zaple-, njem in moža čaka občutna globa. * Ciganka so odnesle tisočake. Nedavno se je zglasila v glavni zalogi tobaka v Brežicah trojica mladih cigank. Pogovor z njimi je bil žiyahen, da trgovec ni niti opazil tretje ciganke pri blagajni, iz katere mu je pobrala šop bankovcev po 100 in 1000 din v skupnem, znesku 6000 din. Po odhodu cigank je trgovec kmalu opazil tatvino. Takoj so bili obveščeni domači orožniki, ki So ciganke v 13 minutah zasačili in jim zaplenili ves denar. Ciganke so izročili sodišču. * Zalog* ukradenih predmetov na podstrešju. V stanovanje gostilničarja Preglana v Marenbergu je vdrl tat in odnesel nekaj gotovine, zlatnine in srebrnine. Vlomilca so t kmalu aretirali pri Dravogradu, ukradene > predmete oa so našli na podstrešju neke hiše * Zaplenjeni ukradeni predmeti Po zasavskih hribovskih naseljih sta strašila znana tolovaja Jakopin in Valentinčič, ki sta kradla vse. k^r jima je prišlo pod roke Povsod sta imela svoja skrivališča, kjer sta spravljala tudi nakradeno blago Zdaj so orožniki iz Vel. "Štange spet odkrili eno izmed skrivališč. kjer so našli nekaj ponošenih suknjičev, več parov hlač, precej perila in nekaj drugih ' Medmetov. Lastniki ukradene obleke naj se javijo na orožniški postaji v Vel Štakgi nad "Litijo. * Ubijalec med pretepači. Pred sodniki malega senata v Mariboru so se zagovarjali štirje dfitdženci iz' Studencev pri Mariboru zaradi velikega pretepa, ki so ga uprizorili 25. julija lani, pri katerem je bil z nožem Raj ko Gobec tako močno poškodovan, da je umrl. Obtoženci so bili: Josip Rozman, čevljarski ifaoister, Emerik Gobec, železniški delavec, Gobec Bruno, slaščičarski pomočnik, in strugar Ivan Ogrizek. Sodišče je Josipa Rozmana obhodilo na pet let robije in na tri leta. izgube častnih pravic, ostali obtoženci pa so bih oproščeni. * Dva požiga iz maščevanja. Konjiškim orožnikom se je posrečilo izslediti požigalca Polegekovega kozolca in obah viničarij, Ko-larjeve in Končeve. Med pepelom na pogorišču koz^l^a je našel komandir narednik Zivičnjak pločevinasto skodelico. Po poizvedovanju Je-, pristala, žepa Polegekqvega vini-čarja Smoleja Martina, da je skodelica njena. Takoj je padel sum na viničarja. Oglasila se je tudi priča, ki je zvečer, dobre pol ure pred jx>žarom, šla od Polegekovih in med potjo videla skozi okno v viničar jevo stanovanje'. Pri tem je po naključju slišala, kako je' prosila viničarka svojega moža, naj nikar tega ne stori Viničar je odvrnil, da bo storil, kar se je namenil. Viničar SmoleJ Martin je naposled sora. * Nove aretacije v zvezi z bresterniško tihotapsko zadevo. Nedavno so odkrili velike tihotapske zaloge pri Rižnerjevih v Brest^r" niči. Oblastva so v teku preiskave dognala, , da so imeli Rižner jevi pri svojih obsežnih tihotapskih poslih precej pomagačev, ki pa pretežno tajijo vsako krivdo. Te dni je mariborska policija aretirala nekega mariborskega šoferja radi suma, da je pomagal Rižner-jevim pri prevažanju tihotapskega blaga. Tudi šofer zanikuje sodelovanje. * Tatu, ki je imel na nogah ia rokah po šest prstov, so prijeli v Rumi. Piše se Ivan Čirkovič-Šesta. Čirkovič je izrabljal svojih šest prstov samo v slabe namene. Imel je prijatelja. s katerim je hodil po podeželskih gostilnah in kazal svoje prste. Ko so vsi gost'a napeto bulili v njegove roke. .je njegov prijatelj hitel od plašča do plašča in pridno praznil, kar je bilo v žepih * Uboj na Starih Slemenih. Ko je šla 23-letna hčerka preuž;tkarice Marija Pantifeva s Starih Slemen nedavno mimo hiše posestni-ce Terezije Kocljeve. je opazila Kocljevo pred hišo v hudem prepiru z neko žensko. Ker sta se začeli ženski pretepati, je stopila Pantičeva k otroku ki je stal poleg pretepa-jočih se žensk da bi ga spravila na varno. To je pa Kocljevo tako razkačilo, da je pograbila sekiro in udarila z njo Pantičevo -o elavi. Udarec je presekal Pantičevi lohanio. Hudo poškodovano Pantičevo so prepeljali v celisko boln;*nico, kjer je v ponedeljek pod* lesla poškodbam. Kocljevo so aretirali in izročili sodišču * Paveličevec aretiran v Mariboru. Mariborska politija je aretirala nekega 34-letne-ga Jakoba Serdarušiča ki ie osumljen, da je član strahovalne družbe dr. Paveliča. Pri zaslišanju je aretirani zanikal, da bi bil član te družbe. Pridržali so ga v zaporu. - Drzna tatvina lesa. Kolarski mojster Slavko Krabonja iz Maribora je pred dnevi kupil v Št. IIju v Slov. goricah štiri kubične metre jesenove-o3 50 din« Na glavnem oltarju so razbili tudi taberna-kel; in odnesli zlat križ in monštranco * vrednosti 20.000 din. O tatovih še ni sledu. * Vlom v trafiko. V nedavni noči so neznanci vlomili v trafiko Angele Trbovčeve na Vodah in ukradli nekaj cigaret, tobaka in razglednic. K sreči trafikantka ni pustila zvečer v trafiki večje količine tobačnih izdelkov. Kakor kaže, gre za poklicno vlomilsko tolpo, ki zadnie čase vznemirja prebivalstvo trboveljski doline. PopotnlKoua tor&a Spor zaradi dobrotnikovega denarja Stranice, marca. Nekoč smo že poročali o sporu, ki je bil nastal med prebivalci nekdanje samostojne cbčine Stranic. Občini je pred leti zapustil Iieki dobrotnik okrog 75.000 dinarjev. Takratnemu županu je rekel, da je namenil ta denar za zidanje, odnosno popravilo Me. V zadnjem času pa so nekateri ljudje sprožili misel, da bi se ta denar ne porabil za šolo, marveč za zidanje Prosvetnega doma. Za to misel se je zavzemal tudi g. župnik. Najprej so se med občani pobirali podpisi za to, vendar pa brez dovoljnega uspeha, ker Je večina občanov zahtevala, da se dennr porabi za šolo. Da bi se videlo, kakšno je mnenje davkoplačevalcev, je oblastvo odredilo glasovanje. V šoli se je zbralo nad 150 ljudi. G. župnik je pojasnil svoje stališče, domačin Sivec pa stališče večine davkoplačevalcev, a nato je župan g. Selih odredil glasovanje, seveda javno. Kljub temu in čeprav je »Slovenski gospodar« pisal o tej zadevi hujskajoče članke, se je velika večina izrekla za to, naj se denar porabi za popravilo šole, cerkve in drugih javnih potreb. Med ljudmi je zbudilo živahno začudenje dejstvo, da je tukajšnji g. učitelj glasoval proti temu, da bi denar šel za šolo. Strigova In Razkrižje pred volitvami Strigova, marca Za občinske volitve, ki bodo v Razkrižju bi Strigovi, vlada veliko zanimanje. Vloženi «ta že obe gospodarski listi, ki sta že tudi potrjeni. Gospodarska lista v Razkrižju ima ca nosilca g. Skramleca Stepana, v Strigovi pa dosedanjega župana g. Kovača To-mislava. Nasprotniki pa Se nimajo svojih list »liti sestavljenih. Na pomoč sta jim prišla senator g. Smodej in g. Snoj iz Radgone, ki sta imela pred cerkvama v Strigovi in Razkrižju javna shoda, na katera so prišli ljudje iz sosedne ljutomerske in križevske občine, med temi tudi iz Stare vasi, a ostale poslušalce so sestavljali pristaši gospodarskih list. Govor g. Smodeja je bil često prekinjen, ker ie množica vzklikala županu g. Kovaču in drugim voditeljem. Slišali so se tudi klici, da spada duhovnik v cerkev in da si bo narod sam postavil občinske može brez posredovalcev. G. Snoj se je zaletel tudi v štrigovski sokolski dom. Vzklikanje zboro-valcev je bilo čedalje večje in ponesrečeni ishod je bil zaključen. Nasprotniki so pač spoznali, da je boljše, če puste Strigovo pri miru. Enako neuspel je bil njihov shod na Razkrižju, kjer je množica vzklikala nosilcu li-rte. g. Skramlecu. Pri tem je nekdo dejansko napadel pristaša gospodarske liste, nato pa jo popihal. Jasno se vidi, da hoče narod v Strigovi za lupana dosedanjega župana g. Tomislava Kovača, v Razkrižju pa g. Stepana Skramleca, ki jima je za gospodarsko delo v občinskih odborih, ne pa za politiziranje. Njuna zmaga je zagotovljena. Na niunih listah •o le ljudje, ki jim je za resno delo v blagor t>bčanov. Velikonedeljsko pismo Velika nedelja, marec Pred nekaj leti je bila pri nas opuščena orožniška postaja ter je bila naša občina v Sem pogledu vključena v področje ormoške. Zakaj se je to zgodilo, nam ni znano. Do-mižljujemo si pa, da se je to zgodilo zavoljo tega, ker nas imajo za pridne državljane. Kakor pa je med vsakim zrnjem nekaj plevela, se ga je tudi pri nas v teku čase na- bralo nekaj. Ce nimamo pobojev, pa imamo tem pogostejše tatvine. Ce ni domačih tatov, pa pridejo iz drugih občin. Pri nas se snuje električna zadruga, in če bo šlo po sreči, bomo morda imeli električno centralo še letos. Tako upamo, da bodo potem tudi tatvine bolj redke, ker pri svetlobi ne bodo taki tatinski pohodi tako lahko mogoči. Kar se elektrifikacije tiče, bi vsekakor bilo dobro, da se osnujeta v naši občini dve zadrugi, in sicer ena za vasi Tr-govišče, Mihovce in Sosetsko, druga pa za ostalo občinsko področje. Tudi bi bilo priporočljivo, da se nam glede stroškov podajo jasni računi. V ostalem napredujemo, če ne ;drugje pa pri dokladah. Za časa bivšega občinskega odbora smo imeli 60 odstotkov, lani 86 odstotkov, za novi proračun pa je določena 105 odstotna doklada. V navedenih odstotkih so všteti prispevki za vzdrževanje šole. Imamo pa še eno posebnost, ki je zakon ne določa, namreč 20 odbornikov. Izmed teh je 18 izvoljenih, nadaljna dva pa nista ne imenovana in ne izvoljena, a se kljub temu udeležujeta občinskih sej. Torej napredek pri dokladah in odbornikih. Nekateri nestrpneži si žele volitev, in to utemeljujejo s tem, da je občina pridobila dve katastralni občini. Toda zakaj volitve, ko imamo odbor več kakor pdlnoštevilen. Stanje občinskih cest se počasi in temeljito izboljšuje, za kar se moramo zahvaliti predvsem ljubemu Bogu, ki nam je naklonil prav lepo pomladansko vreme. Ce pa bi bilo izboljšanje cest odvisno od pristojnih čini-teljev, potem bi se seveda ne mogli pohvaliti z dobrimi cestami. Imamo pač to srečo, da je vendar nekje nekdo, ki se na nas tu in tam ozre. Iz PreUmurla Poroka- V Bogojini se je poročil trgovec z mešanim blagom g. Ferdo Horvat z gdč. Gizelo Lajnščakovo iz ugledne rodbine v Berkovcih. Mnogo sreče! Ženski uestnik Za kuhinjo Nadevano zmleto meso. Zmelji na stroj č-ku četrt kile govedino, četrt kile teletine in svinjskega mesa. K mesu primešaj eno v mleku namočeno in otisnjeno iemljo, eno jajce, malo soli, malo popra, eno drobno zrezano in prepraženo čebulo in malo sesekljanega zelenega peteršilja. Vse skupaj dobro zmešaj. Desko potresi z drobtinami. položi na drobtine in z roko raztlači, kakor bi zvaljala. V sredino mesa poloti eno trdo kuhano in razrezano jajce, eno na rezance narezano kumarico (iz kozarca) in pet dek narezane kuhane gnjati. Meso zvij v obliki klobase, položi na vročo mast, ha Vrh pa položi tenko ploščo slanine. Postavi v pečico in počasi peci, da se meso lepo rjavo zapeče. Med pečenjem s sokom pridno polivaj in po potrebi prilivaj malo vode, da se sok ne pri-smodi. Ko se je meso lepo zapeklo, potresi v sok zvrhano žlico moke in ko moka porumeni, dodaj žlico paradižnikove mezge, tri žlice rdečega vina in po potrebi vode. Sok naj bo srednje gostij ast Ko je sok vrel deset minut, zreži meso na lepe kose, zloži v toplo skledo in polij s sokom. "Zraven daš krompirjev pir6, valjance in slično. Lahko daš zraven tudi solato. p- Dušen riž na laSki način. Štiri «feke sirovega masla segrej in prepraži žlico drobno sesekljane čebule. Na čebulo stresi skodelico opranega in posušenega riž« in ga praži toliko Časa, da postane kakor steklen. Nato osoli in zalij z dvema skodelicama vode ali juhe. Nato kozo pokrij in postavi. * pečico, kjer naj se riž duši 20 minut. Ko je gotov, ga z vilicami previdno premešaj ter dodaj pet dek sirovega masla in tri žlice naribane-ga sir«. Maslo in sir s vilicami zmešaj 7 riž. Rožasti kapus. Glavice rožastega ohrovta lepo očisti in operi in jih daj kuhati v malo slan krop. Ohrovt je kuhan v približno polovici ure. Nato ga ocedi, polij z mrzlo vodo in spet dobro ocedi V kozi razbeli sirovo maslo, na maslo stresi kuhani ocejeni ohrovt, dodaj malo sesekljanega zelenega peteršilja, popra in po potrebi še malo osoli. Kožico samo stresaj, a ne mešaj, da ostanejo krhke glavice cele. Ko se je ohrovt segrel, kar traja približno deset minut, ker vreti ne sme, ga stresi na krožnik. Tako pripravljeni rožni ohrovt daš z zrezki, bifteki ali klobasicami na mizo. Praktični nasveti Kadar zabijaš žeblje v zid in se zid kruši, tedaj rajši zvrtaj luknjo v zid s svedrom, žebelj pa ovij z vato, pomoči v gost klej, vtakni ali zabij žebelj v zvrtano luknjo in pusti drugega dne, da se posuši. Tako zabit žebelj se ne zrahlja in ne popusti. Vrv za perilo, katero hočeš oprati, navij prav nalahko na primerno dolgo desko, jo položi v toplo milnico in krtači s precej ostro krtačo. Milnici dodaj žlico ali dve sal-miaka. Ko si vrv oprala, jo dobro speri v čisti vodi in z desko vred deni na prepih sušit. Belo pleskana vrata, pohištvo in druge predmete, če so umazani, umij z milnico, kateri si primešala malo salmiaka. Nato še s čisto in toplo vodo milnico izmij in zbriši predmet s suho krpo. Iz starih spranih nogavic si lahko narediš dobre krpe za brisanje prahu, koles, poda in drugo. Nogavico odreži pri peti, jo po Šivu razparaj ali pa prerezi in po dva ali tri take dele sešij. Prišij še trakec, da krpo lahko obesiš. Za smeh in kratek čas NAROBE A: »Zakaj ste tako žalostni? Tudi jaz sem bil nekoč sluga v hotelu, zdaj sem pa lastnik hotela.« B: »Toda jaz sem bil prvotno lastnik ho* tela, zdaj sem pa hotelski sluga...« IZ NARODNE SKUPŠČINE Prvi poslanec: »Nisem vas Se videl, da bi odprli v narodni skupščini usta«. Drugi poslanec: »Ni resi Saj vselej zeham, kadar vi govorite!« ZATO PA Vera: »Ml odpustiš, da sem bila ves teden tako jezna nate?« - Dušan: »Seveda dušica. S tem sem si pri' hranil vsaj tristo dinarjev!« PRED SODIŠČEM Sodnik (priči): »Ko sta se obtoženca obde« lavala s stoli, zakaj niste poskušali pomiriti ju?« Priča: »Saj bi bil to rad storil, a nI bila tretjega stola pri roki.« 1 Listnica uredništva Brde. V vašem primeru zaradi bere morate vsekakor vprašati za svet kakSnega odvetnika, ki mu morate vse natančno razložiti. Ivanjkovci. Prihodnjič! i Podčetrtek. Prosimo, da nam poročate. Sa« mo pomembnejše reči, kratko in jedrnato! St. Quentin (Francija). Poročila o dogodkih se objavljajo brezplačno. Zaračuna se le, kaE ima značaj reklamnega oglasa. BANKA BARUCH 11, Rue Auber, Pariš (8°) od premi j a denar v Jugoslavijo najhitreje i*, po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vsi bančne posle najkulantneje. Poštni uradi * Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburg* sprejemajo plačila na naše čekovne račun« Belgija; št. 3064-64 — Bnucelles; Francija^ št 1117-94, Pariš; Holandija, štev. 1458-6$ Ned Dienst; Luksemburg: št 5967, Luxeaf bourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno še čekovne nakaznice, Dogodki v Moskvi v očeh francoskega časnikarja Sodna razprava proti 21 boljševiškim veljakom v Rusiji je zbudila splošno zanimanje sveta. Ni dvoma, da so se po svetu širile o tei razpravi tudi lažnive ali vsaj močno pretirane vesti, saj je stara navada, da ljudje skušajo svoje nasprotnike očrniti, kolikor se da No, in sovjetska Rusija ima mnogo nasprotnikov delno zaradi svojega boljše-vištva. a morda še več zaradi tega, ker je močna slovanska država, ki bo prekrižala mnogo tihih računov posameznih držav. Bralce bo gotovo zanimalo, kako opisuje dogodke v Moskvi moskovski poročevalec pariškega dnevnika »Tempsa« Pierre Ber-land. Poročevalec, ki kaže precejšnjo resnicoljubnost, pravi v svojem zadnjem poročilu med drugim: »Tudi ob tem procesu proti trockistom so se kakor že lansko leto pojavila številna čisto nasprotujoča si tolmačenja. Eno izmed njih se nam zdi popolnoma nevzdržno, ono namreč, ki hoče prikazati vse obtožbe kot povsem brez podlage. Po našem mnenju je obtožba zelo upravičena v mnogih točkah, četudi so navedbe državnega tožilca v nekaterih podrobnostih polne ovrgljivih reči ali se vsaj zde take. Obtožnica vsebuje v svojem bistvenem delu nedvomno resnico. Po našem mnenju gre v sedanjem primeru za več zarotnikov, ki niso mogli uveljaviti svojih političnih mnenj po zakoniti poti in ki zato niso pomišljali, zateči se v borbi proti Stalinu k istim sredstvom, ki so jih uveljavljali proti čaru. Večina izmed obtožencev spada v vrste starih zarotnikov, polnih sovraštva ln ljubosumnosti proti Stalinu, kateremu so v dnu svojih src zmerom odrekali pravico, da bi zavzemal prvo mesto v državi. Zarota, malomarno delo v škodo države in nasilstva, so po našem mnenju glavni deli obtožnice, ki se nam zde bolj ali manj krepko utemeljeni. Vohunstvo in zveze s tujimi državami so spornejše zadeve in se obtoženci prav proti tem očitkom najbolj branijo. Tako je na primer Buharin odločno zavrnil očitek vohunstva. To seveda še ne pomeni, da bi se tajno delovanje opozicije ne bilo dejansko križalo z nekaterimi tujimi vplivi. Nekaj takega sodelovanja je gotovo bilo, težko pa si je misliti, da bi možje, kakor maršal Tuhačevski (ki je bil že lani obsojen na smrt) in Buharin prodali tujim vohunskim službam podatke o narodni obrambi. Lahko pa si je misliti, da so podobno kakor na primer general Franco pripravljali pri kaki velesili ugodna tla za svoje uporniško delo proti Stalinu. Seveda pa je jasno, da s pravnega vidika že samo to zadostuje za utemeljitev obtožbe veleizdaje in zarote proti varnosti države To tudi zadostuje za razglasitev vseh obtožencev za zločince, ki zaslužijo najhujšo kazen, prav tako, kakor bi legalna španska vlada gotovo ustrelila generala Franca, ako bi njegov upor ne uspel.« če bi s solnčnim žarkom hiteli v vsemirje.. Zvezdoslovec dr. Walter Adams je napisal za časopis »Kraljestvo zvezd« članek »Kako meri zvezdoslovec vsemirje«. Če bi pri raz-daliah med zvezdami računali s kilometri, bi nastala ogromna števila, ki bi jih bilo komaj mogoče zapisati. Zato merimo to razdaljo po hitrosti svetlobnega žarka, ki se širi od soln-ca v vseh smereh s hitrostjo 300.000 km na sekundo. Hitrejšega potnika bi si težko mislili. V prvih osmih minutah zdrvi solnčni žarek mimo zemlje in do zvezde Plutona prispe v petih urah 20 minutah. Do zatem najbližje zvezde Proxima Centauri bi pa prispel šele v štirih letih in štirih mesecih. Blizu nie je Alfa Centauri, pritlikavec s približno enako svetlobo kakor naše solnce. Podobno svetle zvezde ali pa zvezde z manjšo svetlobo bi srečavali pogosto na svoji poti naprej v ve-soljstvo. Raztresene so po vsemirju, kakor srnca peska. Prva orjaška zvezda, ki bi jo srečal naš svetlobni žarek po devetih letih poleta, bi bil Sirius. Do zvezde Vege bi prispel v 25 letih, do Arkturja v 40, do ozvezdja Hiad pa v 130 letih. Izredno blesteče in vroče zvezde, ki sestavljajo Plejade, so oddaljene od nas 500 do 600 svetlobnih let. Doslej je potoval naš svetlobni žarek v oblasti, v kateri se naš zvezdni sistem stika z velikim galaktičnim zvezdnim sistemom. Cim pa zapusti to oblast, začne število zvezd ob njegovi poti padati. Približno čez 20.000 let bi dosegel najbližje ozvezdje. Zle posledice vojne za Japonce Japonsko vojskovanje daleč na kitajski zemlji že kaže doma na Japonskem zle posledice Japonci imajo doslej vsaj 100.000 mrtvih in hudo ranjenih, kar za 13,000.000 družin, kolikor jih šteje Japonska, ni niti strašno. Tem bolj pa čuti japonsko prebivalstvo čedalje bolj naraščajočo bedo. Najhuje je prizadela vojna japonskega kmeta. Pod orožjem je zdaj na Japonskem nad en milijon vojakov in s posadkami v Mandžu-kuu je pod orožjem 750.000 kmetov. Razen tega pa so mnogi kmečki sinovi in možje zaposleni v tvornicah, kjer izdelujejo orožje in strelivo. Posledica tega je, da primanjkuje na kmetih delovnih moči. Draginja narašča, kmetova kupna moč je vedno manjša. Na drugi strani mora pa kmet vedno več plačevati za vojno. Zato ni čudno, da je nezadovoljstvo na kmetih od dne do dne večje. Posledice vojne v mestih s0 drugačne. Mnoga podjetja so z njo celo zadovoljna, ker jim prinaša mastne dobičke. Zaradi pomanjkanja delovnih moči so tudi mezde zelo visoke. Na drugi strani se je podražilo življenje v mestu v zadnjem letu za 12 odstotkov. Nižji in srednji uradniki, torej srednji sloji, čutijo vso težo vojne na svojih ramenih prav tako kakor kmet, če ne še bolj. Vojni dobičkarji si pa manejo roke in polnijo žepe. Tndi živali In rastline se spoznajo na čas Znanstveniki so v zadnjem času dognali, da so tudi živali in celo rastline spoznajo na dnevni čas. Kresnice svetijo le ponoči, če jih zapremo tako, da so noč in dan v popolni temi. < >ažamo, da tudi zdaj živalce na vso moč žare, kadar je zunaj noč, kadar pa se zunaj začne daniti, pojema tudi njihova svetloba, čeprav so v popolni temi. Nekaj podobnega opažamo pri nočnih metuljih. Te žuželke imajo to lastnost, da svoje oči lahko prilagode noči in dnevu, zaradi če« sar potem dobro vidijo ponoči in podnevi Učenjaki so na podlagi opazovanja dognali, da se metuljevo oko v tem smislu spreminja tudi, Če je metulj zaprt v prostoru, kjer je svetloba vedno enaka. Zanimivo je opazovanje neke morske živali, ki je podobna sipi. Ta živalca ima lovke, s katerimi se opri jemlje pečin in kamnov, kadar nad njimi valovi morska plima. Kadar pa začne nastopati oseka, takrat žival skrči lovke, stisne pa tudi svoja usta in se vsa zvije. To dela žival Zato, da je morski valovi ne nosijo sem ter tja. Ko so živalco dali v akvarij, so opazili, da je raztegnila lovke vedno takrat, kadar je zunaj nastopila plima, da pa se je vedno skrčila, kadar ja nastopila oseka. Šele čez dolgo časa je ži« valca dognala, da je njena previdnost v akvariju odveč. Najnatančneje so učenjaki opazovali čebe« le. Dognali so, da so čebele vsak dan natančno ob istem času prihajale na krmišče. Po« zneje so preizkusili, ali bodo čebele spoznale svoj čas tudi takrat, kadar bodo v prostoru, kjer je stalno temno. Tudi ta poizkus se je posrečil. Potem so mislili, da so čebele nekako pod vplivom zračne elektrike, ki jih ojx>minja, kdaj je čas odleteti. Zato so dali čebele v globok rudnik. Pa tudi tukaj so vedno ob istem času odletele na krmišče. Nazadnje so jih navadili, da so šele vsak tretji ali četrti dan odletele na pašo. vendar zmerom ob isti uri. To spoznanje časa je čebe« lam nujna življenjska potreba, ker cvetlice čebelam niso odprte vsak čas. Vsaka cvetlica odpre svoj cvet čebeli samo ob določenem času. Ajdov cvet se na primer začne od« pirati na vse zgodaj zjutraj, zato pa je okoli 9. dojjoldne že tako zaprt, da žuželka ne more več do ajdovega medu. Potrošnik zapre svoj med okoli poldneva, beli lokvanj pa zvečer okoli 18. Nekatere cvetlice, ki cveto le ponoči, kakor na primer svetlin, se odpro čebelam šele zvečer. Prav tako imajo rastline svoj Čas. Rastline odpirajo svoje cvetove po stanju solnca in po svetlobi v teku dneva. Kar velja za cvetove^ velja tudi za posamezne liste teh rastlin. Na primer bob svoje liste ves dan nastavlja solnčnim žarkom, zvečer pa jih povesi. Kako pa stori rastlina, ki je noč in dan izpostavljena enaki svetlobi? Poizkusi so pokazali, da rastlina tudi v enaki svetlobi svoje liste nastavlja in jih razprostira, kadar je zunaj beli dan, da pa jih povesi, kadar je zunaj noč, dasi je v njeni shrambi zmerom enaka svet« loba. Dejstvo je torej, da imajo živali in rastline sposobnost spoznavanja časa, dasi za vse rastline ne velja. Zgodilo se je tudi, d« so se nekatere rastline čez dva tedna začele ravnati le jx> svetlobi v njihovi poskusni sobi. Varujmo se nalezljivih bolezni Vsaka nalezljiva bolezen pomeni za družino pravo nesrečo, največkrat pa tudi za sosede. V največji meri more vsakdo, če se mu je prikradla v hišo nalezljiva bolezen, omejevati to nesrečo, pa tudi uspešno zdra« viti obolelega. V knjigi »Boj nalezljivim bo« leznim« je znani praktični zdravnik dr Josip Tičar popisal dolgo vrsto onih opasnlh nalez« ljivih bolezni, katerih nastop ln zdravljenje bi moral poznati vsakdo, da bi mogel v prt« meru, če je kateri izmed rodbinskih članov obolel, ukreniti vse potrebno, da se bolezen ne prenese na druge člane družine, zlasti pt ne na sosede. Zdravnik po domače pripoveduje, kako Je ravnati z okužencem in kako ga je negovati. V knjigi so pregledno popisane posamezne bolezni, kakor tifus, kolera, griža, davica, ošpice, škrlatinka, koze, mala« rija, šenl, trahom, tetanus itd. Knjiga stanf samo 13 Din, po pošti 16 Din, torej prav« malenkost proti velikim koristim, ki jih bo prinesla v vsako hišo. Zato Jo naj vsakdo takoj naroči pri Tiskovni zadrugi v Ljublja« ni, Selenburgova ulica 3. X Izmed 21 otm-jesih 18 na smrt. Pretekli teden se je feoaoalk v Moakvi eodtia razprava proti Buharinai in njegovim tovarišem. Izmed 21 ototofe*eev je bilo 18 obsojenih na 1 jsmrt, ostaill tri j« pa, aa dio^goletoo težkoi je. io ,in sicer d?. Ketnj^v na 27, Raikovski na 25 in Bezsoočv ns 15 let. X Z mlekom vrnili krav se fomlaja. 77 let stari indijski politik Pandit Malavija se Je dal pomladiti kakor porpča.angleško časopisje, in sicer na poseben način, ki so mu ga priporočili budfetotVgjKLf1menihi. Fsomlajta^ga jnoža so preiskala 4zdf aviiiki in Ugotovili, da se Je stari mož res ^cM^oriflacfilVS^aj .je podoben *S01etnfefftu rn&žu. Lasje, ki so bili ie beli, so zdaj Spet črni. Pbleg tega,je mož flo? bil nove zobe Pomlaja se *4Hrf Fantmr"žš Od začetka letošrjega leta. Pomlajen] e vodi budistovstki -o sebi trni, da šteje že 170 let. .Pandit .Ivfajavija ..Kiora ves ias čepeti.-v tfjpnPiPOstom, kjer mora biti popoln mir. uLvau-jmU; daje mcinih raana Čudna zdravila, poleg tega mora piti tudi mleko črnih kj« , X Kajenje i» »alt. Berlinski profesor Cra: mer opozarja v nekem časopisu na malo razveseljiv pojav.iDesiej ee»je pojavljal rak na pljučih iS 'poj »vil •na želodcu. Zadnje čaee -ee pa vedno bolj množe primeri raka na pljučih. Dobe ga ve-šinorrra 4judje-med 30. in €0. letom. Povzročitelja ria še ne poznamo. Učenjaki, ki se pečajo s tem vprašanjem že dolga leta, menijo. da je bilo tu na delu več' škodljivcev. Za zelo verjeten vzrok' smatrajo zdravniki zlasti hripo, ki more povzročiti v vnetih sluznicah trajne bolezenske izpremembe, te pa pospešujejo nastanek j-aUa. Ni bila fcladna tla za širjenje raka. Izkazalo se je pa, da pride z dihanjem, v pljuča -tak&^fTtalcJ 'katrMta, ttoHttfteu^nb^-fncrp Mi %evarrti. .Večja nevarnost "pa -preiS-kacKicte. Brazilski učenjak Roffo, "ki se'peča zgolj z vprašanjem raka; je dokazal, "da se -pojavlja tek) na sapnikti in' pljučšh največkrat "pri kadil-•cih. Rofftr pa seveda rre trdi, da sta 'terja in rak vzrok in posledica, pač pa svarritadttce, ®aj Tsravocasrb' • TifeH&jd-* kaditi, ' če trhajo vnetje:v uslSfa-ali pljnčhi^katitr.-ker se-trteg-i nastctflrfš raka. X "ZmrzRna "Kot Hsfflo." Sirovi. volna je snov, ki jo je najtežavnejše očistiti, ^azna umazanost se" je tako drži', da ne pomaga no-' beno^cistilo." Zdaj ^se'poslužujejo za' čiščenje' mrazu. Sirovo 'voTno spravljajo v ledenice.,' v katerih je nekaj "stopinj pod nič^o. Vsa1 umazanost na volni zmrzne in 'se 'strne V' trde ktrpfe. Volno nato samo dobro pretrese-' jo in pretolčejo, pa vsa zmrzla' nesnaga odpade." "Tako oČisIuo lahko v Tštem času kakor prej štirikrat več volne in po vrhu še mnogo popolneje X Amerika se pripravlja. Svetovna vojna napetost je kriva, da se tudi "Zedfffjtme 'države krepko oborožujejo. Zdaj pripravljajo velike Vojaške vaje ob, obali in okrog otokov Tihega* morja. Te voi^ske vaje bodo pokarale V prvi vrsti moč a-merišlčega brodovja in Tajnih oporišč za primer vojne z Japonsko. Najjužnejše oporišče Amerike ie skupina Havajskih otokov. Ti otoki '"so najbili izpostavljeno amerišlro ^itrjeno^oporišče. Od San Francisca so oddaljeni okrog 40"0 km, Od Panamskega preliva pa okrog 9000 km. X V 1Ž letih suos enkrat &žuje. Po opa--»ovanju '^figmgnasi^fcgsK imajo Aajfaanj padavin v Bečuansjh}., v Južni Afriki, kjer. dežuje po pri povedi v u j^ojn^fipov,^amptehr krat v( 12%letih. Nedavno je bil neki misijo^, nar.ptriia za pffl^iena^pega d ogrska' da je p© 12 iftik. -prvič spet deževalo. Domačini so priredil^ velike švečar\ostj in njihovega "v«s%Tj a naadežjem ni'bilo Ttonca.' V« domačini - se zanimajo samo za dež in «e njihovo, življenje se suče bkrog tega' vprašanja. X,Rlato kol.iMtuio. 3Lj>ariških kanalih-ee nabere letno 'bkoli 80.000 kubiSnihmetrov 'blata, ki daje izvrstno gnojilo.' Preden pa blato -uporabijo z^gnojilp, ;ga 'osuše in pri tem dow velike %inožirife plina, to je okoli dveh-milijonov kubičnih irietijpv. ^ I X Koliko stanejo nebotičniki. 'Najdražji' newyorški nebotičnik je nedavno zgrajeni Met^p^rtafi Life. Sirotki, »zanj .so znašali, 30,000.000 dolarjev (1 milijardo 400 isuUio-I .novjdiMrje*^. Le malo nižji so bili« . f i % * M » Domovina . i (K Američan išče star zakiad. Ameriški in" • tženjer Stufdy je sklenil poiskati zaklad špfenskih v osvajalcev-'-Amerike. -Njegovo pozornost so zlaidiie-govoricef da je v-podzem- • ikl jami blizu Tusčona v državi Arizoni skrita ogromna caioga zlata. Zakopal naj bi1 ga bil neki španski guverner -v 16. stoletju. Zlato-so'imeli prvotno Indijanci, ki so 1 ga našli v g'orah, pa ^inv ga je španski guver-•ner vzel.'Nikomur ga'ni hotel zaupati, ko •i$e'bil odpokltcafti v Evropo; bal se je pa tudi, • da bi zlato ne' bilo varr*o-«a-ladji. Inženjer ••Sturdy trdi,- da-je-našal v "StaTih zapiskih : precej natančne načrte - kraja, kler je zlato skrito. 'Ta! raklafl so-iskati že mnogi, toda zamanjvlnženjer -Sturdy. je polagsrna kupoval i^endjišee, kjoiHe -po njegovem mnenju -skrit-«akigdf-i» zdaj jgajha-^ačel iskati.: X Naprava, ki bo-onemogočila, ali vsaj 'zelo ovirala letalske napade. Važne poizkuse je delalo nedavno ameriško vojaštvo v Fort • Monmouihu. Gre za nov vojaški .izum, tako zvani črni žatek^t Letalo, ki leti -ponoči brez -luči nad .mestom,, zadtme naenkrat števec .svetlobe žar4skal leteče letalo po riebu> v kakor t»ga mora iskati zdaj. Američani so izumUi^izredno občutljivo napravo za dojeman je toplote, pr-ihajofte i« motorja letečega letala,- čeprav- je to več tisoč . metrov- visoko nad zertiljo^ Žarometu-pri-- kijučena napram :fea prestrezanje toplotnih valov omogoža, tda"$tožee*iwronieta^*!>enutno najde ietalo. V,.vojni bctdo lahko priključili to napravo, morilni.-»-»apravioprotiletalskega .-topa, ki se bo sam od sebe sprožil-v trenut--ku, ko bo svetlebni-. stožec dosegel letalo Poizkusi so pokazali verjetnost, da tako izstreljena granata zadene letalo Zato si obeta ameriška, vojaka- uprava-od -rtm-eini izuma 'zelo mnogo. Radio Uubliana od 20. do 27. marca Nedelja, 20. marca: 8.00: Nedeljski pozdrav (godalni kvartet učiteljskih abiturientov, vmes plošče). — 9.00: Napovedi. — 9.15: Za boljšo voljo (plošče). — 9.45: Verski govor: Z Belcebubom (dr. Franc Kimovec). — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz ljubljanske stolnice. — 11.00: Otroška ura: Gašperček. — 11.30: Ura Janka Gregorca (sodelovali bodo radijski orkester in Fantje na vasi). — 13-00: Napoved?, poročila. — 13.20: Kar želite, to dobita (plošče po željah). — 16.00: Zbor učencev orglarske šole, — 17.00: Kmetijska ura: Metljavost govedi in ovc (Rigler Lojze). — 17,3'}: Kmečki trio, vmes radijski orkester. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura: Poreklo, mladost in življenje Karadjoraia do izvolitve za večjo vstaje (dr. Stranjkovič) — 19.50: Slovenska ura: a) Koroške pesmi (plošče); b) Okoli Beljaka — od Baškega do Osojskega jezera (Frrnce Uršič). — 20 30: Pevski zbor »Sava«.—21.13: Zdaj pa na ples plošče). — 22.00: Napove* di, poročila. — 22.15: Operetni "voki (radijski orkester). 'Ponedeljek, 21. : marca; 12.00: Uv^Ttire (plošče). — 12.45: Pordftla, — 13.00: Napovedi. — 13.20: Španski Kroki (plošče), — 1*4.00: Naj>ovedi. — 18.00: Zdravstvena ura, — 18.20: Zdenko Fibich: Sarffca, fantazija (plošče). — 18.40: Kulturna kronika: Slovenska kulturnost (dr. Stanko <3ogala). — 59 00: Napovedi, poročila. —> f 9.30: Nacionalna uraj Zgodovinski razvoj Slovenske dekorativna umetnosti (inž. arh. Rado Kregar). — 19.501 Zanimivosti. — 20.00: Hajdrihove skladb® {izvajala bosta Akademski pevski kvintet Jn Vida Rudolfova). _ 20.50: Plošče, — 2110: "Večer slovenske klavirske glasbe starejšega sloga (prof. Marjan Lipovšek) — 22.00: Napovedi, poročila. — 2215: Prenos plesne glasbe iz kavarne »Emone«. Torek, tŽ. marca? 1L00. Šolska ura: Knjige — moje prijateljice (Oskar Hudales). — 12.m. Pisano polje (plošče). _ 12.45: Porodila. _ 13.00: Napovedi. — 13.20: Vesel opoldanski koncert (radijski orkester). — 1-4.00: Napovedi. — 18.00: Koncert lahke glasbe (radijski orkester). — 18.40: Kapitalizem in judovska miselnost (Fran Terseglav)__19,00: Napovedi, poročila. —19.30: Nacionalna ura: Piter Vitezovič (dr. Viktor Novak). _ 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20.00: Rimski Korsakov in Rachmaninov (plošče).___20 15: France Bevk: Krivda — drar^a (člani radijske igralske družine). — 22.00: Napovedi, poročila. _ 22.15: Zvoki v oddih (plošče). Sreda, 23. marca: 12.00: Baletna godba [plošče). _ 12.45: Poročila. _ 13.0©: Napovedi. — 13.20: Iz - Leharjevih or>eret (plošče). — 14.00: Napovedi _ 18.00: Mladinska ur*: Opazui in poskušal (prof. Miroslav Adlešičl. — 18.20: Iz dalinih dežel (nlo**«). — 18.40t Kaj -e s poboljševalnico in pri^lno delavnico (Vojko JaoodičV _ 19 00: Napovedi, oo-ročila. — 19.30: Nacionalna ura: Ju^ai' Ca-srevič začetnik hrvatske pomn^sV« b°Mri«*i-ke fArsen Vencelides). _ 1P gov,.—2nno» Reservirano za prenos. — ?"> 00: Natvovedi, poročila—22.15: Citre solo (F-mil Mezoolit"). fVtrtek. 24. marca: 1?00: Koncertni pW (plošče). _ 12 45: Poročila. — 13.00: N=*oo-vedi. — 13.20: Oo-nldanski koncert radH«1"*-ga orkestra. — 14.00: Napovedi. — 1» "0; Lin^keieve melodiie (plnščeV — 18 40- pin-venš*ina za Slovence (dr Rudolf Kola^č). — 19 00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura: Ministrstvo zs telesno naroda. — 19.50: 10 minut z^bove. — ?0 no: Vesela urii-a (raHHski 0rV°ct<"-V _ 2100: Prenos iz Rima: Rossini: »^evjljski brivec« (v Mmoru nanovedi. poroxila). Petek, 25. marca: 9.00: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 10.15: Verski govor (dr. Ciril Potočnik). _ 10.30: Iz otroškega kraljestva (plošče). _ 11.00: Otroška ura (vodila bo Slavica Vencajzova). — 11.30: Koncert (sodelovala bosta Marija Golobičeva in ra dijski orkester). —13.00: Napovedi. — . 20: Za boljšo voljo (plošče). — 17.00: Kme ; ka ura: Kako vzgojimo seme po vrtnine kelj Josip). — 17.30: Mozartova ura (sodelovali bodo Svetozar Banovec, Vekoslav Janko in radijski orkester). —. 19.00: Napovedi, poročila. — 19 30: Nacionalna Ura: Ju-goslovenska odrska dela v Pragi in Brnu (Marko Fotez). — 19.50: Zanimivosti. — 20.00: O pomladi (plošče). — 20.30: Koncert vojaške godbe. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleška plošče. Sobota, 26. marca: 12.00: Plošča za ploščo hiti. — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošča za ploščo hiti. — 14.00: Na povedi. — 17.00: Za delopust (radijski orkester). — 17.40: Psihotehnični poizkusi v industriji (Avgust Kuhar). — 18.00: Originalna švicarska godba (bratje Malenškovi). — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura: Ne-goš kot potopise« (Trifun Čukič). — 19.50: Pregled sporeda. — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: »Strela udri iz višina izdajalce domovine!« (cvetober iz Mar-telan-Jevega šaljivega lista »Jurija s pušo« v Trstu 1. 1869; za pisan večer priredil Niko Kurst; fzvajali bodo člani radijske igralske družine; sodelovali bodo Jožek in Ježek in Cimarimanov šramel; vmes nekaj plošč). — 22.00» Napovedi, poročila. _ 22.15: Vesel koaeo tedna (radijski orkester). oei-iatt BO ŽS, POČAKAL. K a srf.rt -ofesojeni zločinec zahteva kot zadelo Soljo presnih češenj. Bilo je pozno jese-®f Jn ječar mu odvrne, da tega sadu ni zdaj. »NI8 ue de,« potolaži zločinec ječarja. »Bora pa počakal!« j NIC VEC Sodniki »Najboljša je, da priznate res- • Kico,« l Obtoženec: »To pa že ne. Enkrat sem jo \ povedal, pa ml je Se danes žal.« T GOSTILNI t Krčmajr: »Kako vam tekne?« | Profesor: »če bi bila gos tako mlada, ka-j fcor je vino, in vino tako staro, kakor je gos, ; bi bilo baš prav.« /tali ojlosi ALI VAM JE ZNANO, da zaradi velike zaloge prodajam main.ufak-tmrno blago do 20. t. m. po znatno znižanih ceinah. Oglejte si, da se prepričate! Se priporoča Ferdo Horvat, maimfaktuira, konfekcija to špeceritfa, Bogojtoa v Prekmurju. PRODAM POSESTVO z 32 orali zemlje to posTopji. Vse v dobrem s tam ju. 10 minut od banovinske ceste Sev-nica-Planima. Ceina 45.000 din. Božič Josip, Stope 35, p. Sevtnica. SEMENA za polje in vrt, vsakovrstno moko in vse potrebščine kupujte vedno v Senčarjevih trgovinah: Mala Nedelja, Ljutomer in Strigova. SREDNJE POSESTVO zidana hiša, gospodarsko poslopje, njive, gozd in sadovnjak naprodaj, cena 72.000 din. Urbanč, Ostreš, p. Mirna, Dolenjsko. HRANILNE KNJIŽICE vrednostne papirje, delnice, 3°/o obveznice vnovčujem po najvišji ceni takoj v gotovini. Kupujte srečke Drž. razredne loterije v moji kolekturi »Vrelec sreče«. Al. Planinšek, Ljubljana, Beethovnova 14. Telefon 35-10. Trg. agentura za bančne in kreditne posle. ti O M O VI N A St M -1 »immmmmmMtmm^ KOVAČNICO nijem Naslov v upravi Domovina NOVOZIDANA HlSA s 4 sobami, vežo, veliko kletjo, gospodarskim poslopjem in velikim vrtom s samim žlaht* mm sadjem na Pobrežju pri Mariboru na« prodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. JABLUS — JABOLČNIK < tvarina, iz katere napravite izvrsten jabol« čnik ali hruškovec tudi brez naravnega sad« jevca. S poštnino vred stane 50 1 35.50, 75 I 49.50, 100 1 64—, 150 1 89.50 din. Stotine pohvalnih pisem. Glavno zastopstvo Franc Šo« nier, Podčetrtek. ENODRUŽINSKO, visokopritlično hišo z lepim vrtom, sredi tr-. ga Vojnik ugodno prodam. Pripravno za obrtnika ali upokojenca. Ivan Ermene, Ljubno. —— »MIGLJAJ USODE« je naslov velikega Ijubavnega romana, ki g« pravkar prinaša »Družinski tednik«. Zahtevajte eno številko popolnoma brezplačno na ogled! »Družinski tednik« Liubliana 345. KRASNO IZBIRO vzorcev za ročna dela dobite v Nifergaiovl predtiskariji, Maribor Koroška c. 1. Pomlad! Letol OSTANKI IZ MARIBORSKIH TEKSTILNIH TOVARN pristno barvni, brez napak, noben kos izpod 2 m, in sicer: paket serija H z vsebino 16—21 m p rima oksfordov, cefirjev, touringov in frenžev za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih in treh žepnih robcev; paket serija M z vsebino 16—21 m pralne« ga blaga za ženske obleke in dečve, kretona in druka za predpasnike, delena, krepa in polsvile za bluze in obleke v izbrano lepi sestavi; paket serija H in M pošiljam tudi mešano* torej vsakega pol s 3 žepnimi robci. Vsak paket poštnine prosto samo 136 Din Paket serija. Z z vsebino 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostunl oziroma plašč in sicer: Z/l—130, Z/2—160, Z/3—250 din; zadnji dober kamgarn. Isti v modri in črni barvi 275 din. Cela pcdloga za moško obleko po kakovosti 80, 100 in 120 di« Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Nešteto priznanj odjemalcem na razpoi--go. Zato pišite še danes na razpošiljalnico »Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. Trgovcem popust. IlOUPSTt S"Z ,„„ Iv aajuo _ Pmvi tvtcar «*rn£ Dobra kvaV-Uta, kg krom«raa okro« ■ ptam«ne mraaoUS Din 49.50 ft mjoi eav«t:«o-in* ln ttsrllAiuoo (Radium) Din 59.50 Zahtevajte mi ■ ga vam poSJ« w -tooj in poMnia« prooto Ljubljana 8 Lastna protokullraag tovsm n v iruf. Izdaja za konzorcij »Domovine« Adoif Ribnikar. TTrejnje Filip Omladlč, Za Narodno tiskarno Fran leran.