MCaf vsg pišGfo © učltelf&tvu, f olf, promvcii ln JW —1 Deputacija, ki je štela 60 članov je bila sprejeta od več ministrov in je pri njih intervenirala proti ustanavljanju državne tiskarne in monopolizaciji učbenikov in šolskih zvezkov. V tej deputaciji je bil tudi predsednik sekcije JUU tov. Metod Kumclj. Deputaciji je prosvetni minister poudaril, da je sedanji načrt samo eden od številnih načrtov, ki jih ima prosvetno ministrstvo, in da se bodo pri izdelavi končnega načrta uredbe o organizaciji državne tiskarne upoštevale vse upravičene želje in zahteve grafičnih podjetij in delavstva ter prizadetih ustanov. Enake obljube je prejela delegacija tudi od drugih ministrov. (»Slovenec«, 8. II.) —1 V zadevi državne tiskarne in monopola učbenikov je bila deputacija tudi pri predsedniku ministrskega sveta g. dr. Stojadinoviču, ki je obljubil sklicati širšo anketo, ki naj podrobno prouči vse te probleme. (»Jutro«, 9. II.) —1 Proti monopollzaciji tiska in prosvete. Tak je naslov notice v »Slovencu« od 6. II., v kateri poroča, da je posebno iz Slovenije odšla v Beograd, kjer bo pri gospodu predsedniku vlade, obeh slovenskih ministrih ter pri prosvetnem in trgovinskem ministru izrazila svoje ugovore proti nameravanemu monopolu. —1 O predlogih za spremembo zakona o šolskih knjigah in učilih piše »Jutro« od 6. II. Med drugim pravi: Sedaj je znan tudi točen tekst nameravanih sprememb v zakonu o učbcnikih. Jedro celega zakona je v § 1., ki je do sedaj določal, da vse učne in pomožne knjigc ter druge učne pripomočke za narodne in meščanske šole, učiteljišča in srednje šole izdaja država in da je edino te dopustno rabiti v imenovanih šolab. Novi paragraf 1. naj dobi sledeče besedilo: »Učbeniki, pomožne knjige in učni pripomočki za narodne, meščanske, srednje in učiteljske šole so državnega in zasebnega izdanja. Za eden in isti predmet in razred učiteljišča ter vsake vrste srednje in meščanske šole sme biti samo en učbenik državne izdaje, poleg njega pa še največ dva učbenika privatne izdaje. Odobreni učbeniki državne izdaje se bodo po potrebi tiskali po jezičnih posebnostih poedinih pokrajin. Za ljudske šole sme biti več učbenikov državne izdaje za isti predmet in za isti razred in poleg vsakega učbenika državne izdaje največ tudi po dva učbenika privatne izdaje. Za ljudske šolc v dravski banovini sme biti za vsak predinet po en učbenik državne izdaje in po dva učbenika privatne izdaje s slovenskim besedilonn. Za meščanske, srednje in učiteljske šole v dravski banovini se bo razpisoval poseben natečaj za učbenike iz narodnega jezika in jugoslovenske književnosti. Odobreni učbeniki s srbsko-hrvatskim besedilom se smejo v dravski banovini uporabljati s slovenskim tekstom, kakor se smejo odobreni učbeniki s slovenskim besedilom uporabljati v celi državi v srbo-hrvatskem prevodu. V tem primeru daje minister prosvete potrebno posebno odobritev«. —1 O spremembah Zakona o učbenikih piše »Domoljub« 3. II. in končuje svojo notico sledeče: Slovenci se nc moremo zadovoIjiti samo s slovensko pisanimi knjigami. Glavno jc duh, ki veje v njih. Zato dajte Slovencem knjige slovenskega duha in slovenskega srca. —1 Centralizem v prosvetni upravi. Pod tem naslovom priobčuje »Jutro« od 4. II. članek, ki v njem kritizira centralistično smer, ki prihaja do izraza tudi v prosvetni upravi. Med drugim omenja, da so doslej imeli prosvetni oddelki po banovinah svoj status, po novem proračunu se osebni status prosvetnih oddelkov vodi centralizirano. Dalje pravi, da bo znižano število nadzornikov, postavka za 180 uradniških mest za prosvetne oddelke je ccntralizirana, centralizirani so krediti za potne stroške pri prosvetni upravi. Na nedavni seji glavnega prosvetnega sveta ni bilo niti govora o novih načrtih za monopoliziranje šolskih knjig in tiskovin. —1 Ostro kritiko monopolskih zvezkov prinaša »Slovenec« od 3. febr. v notici: »Monopolizacija učil«. To notico citira tudi čeljska »Nova doba« 4. II. in dostavlja: Ako je bilo po volji in na zahtcvo izvestnih ljudi iz Slovenije dopustno in mogoče izvršiti toliko učiteljskih premestitev, bi bilo pri dobri volji mogoče odstraniti tudi gornjo nedostatnost. —1 Ali bodo vsi protesti zaman? Monopol državne tiskarne se mora prepovedati. Pod tem naslovom prinaša »Trgovski list« od 4. II. oster članek proti predvidenemu monopolu. Med drugim pravi tudi: Ali so bili šolski zvezki prej boljši ali so sedaj? Tudi na to vprašanje odgavarjajo vsi strokovnjaki soglasno, da so bili šolski zvezki zasebnih podjetij boljši! —I Šolo so morali zapreti v Gradišču, kjer je okrog 100 šoloobveznih otrok in sedaj nobenega učitelja. (»Jutro«, 9. II.) —1 O početkih ljudskega šolstva v tržaški okolici prinaša informativen članek »Istra« od 4. februarja. —1 Za naše izseljence je govoril v radiu prosvetni minister g. Magaraševič o problemu edinstvene ljudske šole. V tem svojem predavanju je orisal razvoj ljudskega šolstva od zedinjenja do danes. (Rasni listi).