Poštnina plačana v gotovih!', Posamezna štcvilku 1 din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossniajerjev trg I. Telefon St. 73. Leto XXIII. &t- 43. Kranj, 28. oktobra 1939 Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40*- din, polletno 20'- din, četrtletno 10 - din. tli smo Slovenci %rel narod? Vsak narod hoče in zahteva, da se v,>tli' upravlja in vlada sam. Ta pravicu ma pripada po božjih postavah in bi mu morala pripadnti tudi po mednarodnem pravu, prav posebno pn ie v tem pogledui da bi velike in »taru države priznale neodvisnost in ustvaritev ter obstoj onih mladih drŽav in državic, kater« so stvorili muli narodi. V teku zgodovine vidimo pri velikih kol malih narodih /.ugrizeno, včasih naravnost obupno borbo >'-a ustvaritev lastne, samostojne države, ali za ohranitev iste ter zu izgraditev svobodnega državnega življenja in udajfttvu-vanja. Tuko v posameznem človeku, če imu količkaj ponosu in zavesti v sebi. kot enako v celokupnem narodu, živi želju in volja po svobodnem in neodvisnem gibanju, po lastnem od drugih priznanem gospodarskem in duševnem udejstvovanju, po nekakšnem suverenem odločanju o sebi in svojih stvareh. Res je, da je tu svoboda gibanja in udejstvovanju do neke mere omejenu, utesnjena, to pa radi skup-no.-ti, v kateri živi poedinee z drugimi ljudmi, odnosno radi gospodarske in politične povezanosti posameznega narodu z drugimi. Tu povezanost med narodi pa zlasti prihaju do izraza v moderni dobi. ko je tehniku z vsemi sredstvi približala kontinente drugegu drugemu, da med seboj trgujejo, sklepajo /.veze ter se gospodarsko« pa tudi kot vsak dan vidimo politično podpirujo in izpopolnjujejo, Poleg gospodarske in politične povezanosti pa obstojajo še druge vezi, bodisi krvne, duši vne. kulturne, ali jezikovne, ki spajajo sorodne narode, čeprav v različnih državah. Iz novejše zgodovine, ki se odvija pred našimi očmi, vidimo tak podoben zgled na Ogromnem angleškem imperiju, ki obklada pol sveta, in katerega sestavljajo poleg mutičur dežele domijoni, ki so se radi premnogih sorodnih in skupnih vezi v pogledu deloma iste nalije, istega jezika, iste mentalitete prostovoljno odločili za gospodarsko in politično skupnost V okviru angleškega imperija. Politični se ta skupnost imenuje unglosaški svet, ali unglo-■ nški blok. Pripadnik tuko velikegu imperija, tako obsežne državne skupnosti moru imeti v sebi nekaj kozmopolitskega pojmovanja, čeravno je v domačih zadevah lahko prav dober lokalni patriot in ljubi svojo ožjo domovino ter s\oj narod. WiUonovo načelo o samoodločbi narodov obrazloženo v 14 točkah je poleg dragih malih narodov dvignilo tudi nas Slovence, ki smo se že itak pripravljali, da si izven uvstro-ogr-ske monarhije zgradimo nov, svoboden, lasten dom v skupni, novi, svobodni državi, pod skupno streho z bruti Hrvati in Srbi. Res je, da tudi v lastnem domu, v lastui državi niso vselej naše zahteve in naše težnje prišle do tistega izraza, kot smo morda želeli in pričakovali v svojem prvem navdušenji,. Tem neuspehom je bilo na eni strani krivo dejstvo, da je naša držuvu še mlada, še ni do vrha izgrajena in urejena, res j - pa tudi tt>, priznajmo kur odkrito, — da smo Slovenci mnogokrat imeli premalo državljanskega ponosa in časti, ko smo se borili za svoje politične in gospodarske pravice v državi, katerih, česur se dobro zavedajmo — nam bo tudi v bodoče le toliko odmerjenih, kolikor si jih bomo znali priboriti in pridobiti sami s svojo vztrajnostjo, odločnostjo, pametjo in modrostjo. Pomnimo: gospodarskih in političnih pravic nam ne bo ponujal nihče, ne v tuji ne v lastni državi, če ne bomo sami segli po njih. če si jih ne bomo sumi izvojevali. Ti politični in gospodarski neuspehi pa so večkrat budili (h<'• a,i sl"° Popolnoma zreli za samostojno državljansko Življenje, zu sodelovanje pri vodstvu in upravljanju države. To se num končno niti ne more šteti v z!o, kuj ti vse pre-dolgo smo bili tlačeni, vse predolgo smo hlnp-čevnli tuji državi, da bi se riaenki.it. mogli o-ttcMi vsega, kar nas je tiščalo k tlom, kar je Razmerje sil v sedanji vojni Primerjanje mori med ISemei in mavezniki \ mirnem čusu je kuj lahka zadeva prouče vati zemljevide in ugibati moč in razne možnosti med državami in narodi. Generali se p.uvudno igrajo z zemljevidi. Ko pa zučno pokati pu.ške in grmeti topovi ter padati bombe iz bojnih letul, tukrat nustune drugo vpraša nje, takrat Q8St«ne vojna in % njo se postavi pred vojskujoče ie armade resnost in trda |.i ei/.kušn ju. Sedanja vojna, ki je izbruhnila letos (. septembra, je dokaj podobnu žudnji svetovni vojni. V letu 1959. su vojne okoliščine močno podobne onim v I. 1014. Zučetek je bil na dveh Frontah. iNeiuei so sicer začeli samo proti Poljakom, toda Anglija iu Francija topot nista snedli svoje besede in sta takoj posegli na zapadli v vojno proti Nemčiji. S Poljaki je Nemčija sicer hitro obračunala pa kljui tomu ji ne daje to kake posebne ugodnosti. Hitler je v Danzigu in teden dni preje Cb-ring ponujal zaveznikom mir. Na zapadu se bodo Nemci srečali z dobro izurjeno, menda najboljšo armado — to je s francosko. Nemci so dobri vojaki, to jim vsi priznavajo, na-I padajo pu nuj rajši tam, kjer so si svesti zrnu- * I /ato je prav zanimivo in aktualno vpraša-I nje, kakšne in kolike so sile. ki si stojijo j nasproti v tej vojni? Poglejmo. Na morju j Na morju prevladuje angleška sila. ki je i l"> krat večja od nemške. Angleška morimri-I ška sila šteje nad 2 milijonu tonaže, trgovsko j brodovje Anglije pu nad 20 milijonov tonaže, j Nemško brodovje šteje 514.000 ton. Na svetu j je le mulo držav, kuterim bi ne prevažala angleška mornaricu blaga preko morij. Celo pri nemškem prometu so sodelovale stalno angleške ladje, ker Nemčija nima dovolj trgovskih ladij zu njene potrebe. Te številne angleške trgovske ladje se lahko tu ko j opremi g topovi in drugo opremo ter služijo kot pomožne bojne ladje, pntrulirujo poleg svoje trgovske plovbe in pazijo nu kontrubantiranje po morjih. Francoska mornarica šteje 813.060 ton tonaže Nu morju sta Anliju in Francija skoro 17 krut močnejši od Nemčije in Italiji'. Kako je v zraku ? Nemčija je V zruku močnejša. Nemčija je imela sumu okrog 7000 letal, /.daj navajajo, da ima z zasego češkega vojnega letalstva in poljskega. Nunciju 12.500 letal vseh vrst. Anglija in Francija imata komaj 9000 letal vseh vrst. Tu so Nemci v premoči. Toda, uko se bosta Anglija in Francija oboroževali v tem tempu . kakor je sedaj pričakovati, bosta v enem letu nadkrilili Nemčijo. Ta domneva sloni na postavki, du bo v Združenih državah i mbargo odpoklican., nakar bi zavezniki z ogromnim kapitalom, ki gu imajo, nabavili iz te dežel«! toliko količino letal, da bi kmalu dosegli Nemčijo v številu in moči letalstvo. Kako je na kopnem? Nemčija ima točasno kuka 2,500.000 mož iz-vežbane armade in približno 1,500.000 rezerve tov. Pod zastavo sicer lahko pokličejo do 8,000.000 mož, toda večina od teh ni tako iz-vcžbaiiu, kot so bili nemški vojaki v svetovni vojni. Francija imu kuke 5 milijone mož dobro iz vežbane armade, ki se smatra zu najboljšo vojsko na svetu. Potem pa imu še kake tri milijone i u pol dobro izvežbanih rezervistov. Nadaljne milijone moštva imu pu v svojih kolonijah. Anglija ima sicer dobro izve-bane vojske komaj 300.000 in kakih 2 milijona in pol rezervistov. To samo na njenem otočju v Evropi. Imu pa milijone mož na razpolago v Indiji. Afriki, Avstraliji in Kanadi. Število je torej na strani zaveznikov. da--i-ravno število ne šteje vse. V zadnji svetovni vojni je znano, tla so številčno štirikrat šibkejši Nemci držali številčno močmejše |ruske armade meti Rii?o in Drinskom. To pa zato. ker ruske armade niso imele zadosti rounicijskih zalog', pa tudi orožje slabše od nemškega. Zd«j so Poljake Nemci hitro premagali, ker so se pokazali boljše stratege od Poljakov. Toda kuko bo šlo proti francoski armudi, ki je znunu kot najboljše izvežbaiia armada z najboljšimi častniki, bo pokazala bodočnost. Nevarno je torej angleško brodovje in pa francoska armada. Kakšni so poveljniki? Francoski general Mavrice G. Oainelin je vrhovni poveljnik francosko-angleških sil na zapadni fronti. Star je 67 let in je bil v zadnji svetovni vojni štabni čustnik. Francozi mu pravijo, da je „zomljevidsko'" bolan. Toda na glasu je kot najsposobnejši strateg na svetu. Angleško poveljstvo je v rokah načelnika angleškega štabu. 52 letnega generala Johna Vereker, ki je podrejen vrhovnemu poveljstvu,, kateremu načel uje Gamelin. Angleški mornarici pu poveljuje admiral Sir Alfred Pound, kateremu je podrejeno tudi francosko mornariško poveljstvo. Star je 62 let in je mornariški veteran iz zadnje vojne. Na nemški strani je vrhovno armudno poveljstvo v rokuh generalu Viljema Keileln, ki je v zadnji svetovni vojni poveljeval topniški bateriji. Je po službovanju najstarejši general, zuradi zaslug zu tiurodno-sncialistično stranko je dobro zapisan pri Hitlerju. Nemški mornarici poveljuje admiral Erich Raeder, O katerem je mnenje, da je sodobno najboljši mornariški izvedenec v Nemčiji. Gospodarska mor in sposobnost Gospodarsko sta Anglija in Francija močnejši od Nemčije. Anglija sama imu investi- v nus zadrževalo pravo državljansko zavest in ponos. V teh resnih, težkih in odgovornih časih, ki vladajo v svetu, ko mora biti tako vsak posameznik, kot celoten narod prav ves na svojem mestu in spričo velikih političnih sprememb V državi sami, ko se nahajamo pred ustvarit tvijo banovine Slovenije, je še posebno aktualno, du si zastavimo vprašanje: „Ali smo Slovenci zrel narod T" Ce upoštevamo našo ruzvito kulturo, šole. politične, gospodarske in prosvetne organizacije, nam vse to kuže nu našo narodno zrelost, na naše sposobnosti, du se v vseli bzirlh znamo in moremo voditi in vladati sami, da znamo marsikaj ustvariti in izvršiti sami. Ako hoče kak narod doseči vsuj nekaj suverenega odločanja o svojih zadevah in stvu-reli, mora pokazati dovoljno mero gospodarske in politične zrelosti. Za ta zrelostni izpit nuni Slovencem potrebne izobrazbe in šol ne manjka, primanjkuje nam pa tiste zavesti, katero najdemo često pri neciviliziranem, toda ponosnem narodu, da sedaj nismo več hlapci, po-dložniki kol nekoč, ampak svoji gospodarji v svojem domu, v svoji lastni državi, du nam pripadajo iste pravice, kutere uživajo zastopniki onega naroda, ki je že skozi stoletja svoboden. Zuto pu smo tudi navedli za zgled angleški imperij, v katerem so vsi pripadniki enakopravni čluni tegu velikegu občestvu. Zu zaključek nuj povdariino še nekaj, kur je tudi juko važno in pomembno. Naš slovenski narodni voditelj g. dr. Anton Korošec je v odlični meri u vel javil vpliv Slovencev pri vo I-stv.i- države, da njegovih skrbi zu napredek Slovenije niti ne omenjamo. Delo našega voditelju na najvišjem odgovornem mestu, pri vodstvu države pa bo še mnogo lažje, če bo za njim stal strnjen ves slovenski narod, ki bo prežet skupne držav Ijanske /uvesti in ponosu ter pripravljen boriti se /n svoje, kot zu celokupne državne interese. str. ranega po ružnih delili sveta nad 30 bilijonov dolarjev, Njena zlatu rezerva je visoku. Francija ima blizu 5 bilijone zlate rezerve in velikanske investicije po svetu. Obe državi skupaj razpolagata z več kot 55 bilijoni plačil-negu kreditu v svetu. Nemci imajo 29 milijonov zlute rezerve, Italija 195 milijonov i u japonska 165 milijonov. Vrhu tega ima Angli-ju v rokah moč blokade, ter glavne, surovine kol olje, gumi, hrano. Vse to je v njenem območju. Zdi se, da se Angk/em in Francozom ne bo preveč mudilo na zapadni fronti. Pač pa bo Anglija poostrevulu blokudo in skušala Nemčijo gospodursko oslabiti. Vseh mrtvih dan Praznik vseh svetnikov bo prihodnji teden. Poromali bomo zopet na božjo njivo, na grobove naših dragih pokojnikov, da vsaj enkrat v letu obudimo v naših srcih in naših dušah topel spomin nanje, da jim okrasimo njihovo zadnje domovališče s cvetjem, da jim prižgemo lučke in posujemo grob z belim peskom ter očistimo plevela. Pohiteli bomo na gtobove, da zmolimo toplo molitev za pokoj zu zveličanje in večno življenje onih, ki so še pred kratkim živeli v naši sredi, za večni mir staršev, bratov, sestra, soproga, žene, za vse, ki so že prestopili, prag večnosti, kumor jih je poklicu! nuš nujvišji Gospod in Vsemogočni Bog, ki je gospodar nad našim življenjem In našo smrtjo. Zalostnu, turobna in mračna je narava v jeseni, ko so pripravlja za svoj zimski počitek. Listje odpada z dreves, cvetje je oveni -lo, na polju in v gozdu je pusto, prazno, puščobno. V čas jeseni pada praznik vseh svetnikov, du nas tembolj spominja in kliče, da je na svetu vse le začasno, hipno in minljivo. Naše ime se bo zgubilo in pozabilo, če nas ne bodo preko groba spremljala dobra dela, ljubezen in usmiljenje do bližnjega. Vsak dan se nam nudi nešteto prilik, da v teh hudih časih lajšamo bližnjemu gorje. Koliko ljudi je danes brez jkisIu in zaslužka, koliko jih živi v siromaštvu in so navezani na socialno pomoč. V Evropi divja vojna, ki je bolj kot vojake na fronti prizadela civilno prebivalstvo, ga izgnala iz domov v pregnanstvo, da begu in blodi po svetu lačno, raztrgano, brez strehe. Smrt je kosilu obilno žetev. Kdo bo oblekel, iiusitil in spravil pod krov vse te nesrečneže. Za praznik vseh svetnikov, ko bomo ob vznožju grobov naših pokojnih molili zu njt-hov mir in pokoj, se spomnimo vseh, ki so nesrečni, žalostni in naše pomoči potrebni. Marija Ferjan: — Na grobovih . . • Vsa si lepa v svojih gorah zemlja, dobra v zlatih poljih, brhka v svojih rekah, morjih, a najdražja na grobovih. Tamkaj, kjer srce počiva nam najdražje pač v življenju, IMisvečono vse v trpljenju — kot svetišče ta je njiva... Bog tako je tuknj blizu, ki življenje zopel vrne: ko poslednji dan odgrne. vrne dušo tu telesu. Tu nebo tako je blizu, k Vam me dviga, draga mati, mrtvih dan pred prestol zlati, v upu vernem, čistem cvetu. Toži se nam po ljubezni Vali, ki se več ne vrne... Pa saj kmalu list obrne smrt - za Vami bomo šli. Saj že solze na cvetovih, lučke vse na mrzlem grobu, družijo nas v dobrem Bogu ... Naj kdaj v večnih nas vrtovih. STRAN 2 Katoliška cerkev in usoda Poljske Kakšen nauk izhaja iz tega za nam? S tem, du so Nemci in Rusi /usedli Poljsko, je prišlo nekako 23 milijonov kutoliškili Poljakov pod Nemčijo, približno II milijonov pa v roke ruskih boljševikov. Poljaku je bil« izrazito katoliška država in katoliška cerkev se je zadnje čase tam lepo ruzvijulu. Mi Sbven-ci se še toplo spominjumo papeževega legutu primusa Poljske in kardinalu lllondu. ki je prišel nu kongres Kristusa Kralja v Ljubljano in bil po vseh krajih Slovenije, koder je šlu njegova pot. slovesno in prisrčno sprejet, zlu-(i ie kot zastopnik bratskega slovanskega naro- >^^*^^^^^^^^^^-%. •».-%.%.■».•%.-».•»•-».'».■».•».•».-«. ■».-». GORENJEC* Delavski obzornik. GNOJITE Znumeniti angleški pisatelj konvertit Milaire Beltoc je nedavno zupisul o položaju v Evropi in o bližajoči se nevarnosti za krščansko civilizacija in krščanstvo samo zelo tehtno ugotovitev. On pravi, du je na vidiku strašno preganjanje krščanstva, osobito katolištva, Kako lahko se začno preganjanja, če fanatični ljudje prihajajo na površje k vprašanjem, ki jih popolnoma nič ne razumejo. ..Pričakujem strašnega viharja, ki zna biti dolgotrajen bi v katerem nam bo grozilo najhujše," je ugotovil Belloc, ki je velik In globok sociolog in dober poznavatelj razmer. Mi katoličani smo navadno taki, če beremo uli čujemo o preganjanju katoliških - ibrulov Delavci in vojaške vaje da. Kljub težkemu položaju je prišlo s Poljskega častno zastopstvo katoliških Poljakov. V obmejnih krajih sovjetske Rusije SO imeli preganjani ruski katoličani in pravoslavni svoja zutekulišču. Kaj bo zdaj s temi kraji. Stališče sovjetske Rusije do katoliške cerkve je dobro znano. Pod boljšcviškim jarmom morejo katoliški Poljaki pričakovati le najhujšega. Prva poročila pravijo, ca SO - sovjetsko vojsko prišli \ zasedene kraje komunistični agentje, ki so privlekli seboj vsakovrsten propagandni material, filmske slike, s katerim bodo začeli razvijati in širiti komunistično propagando /a svojo ln-zbožno miselnost. Delovanje katoliške duhovščine je v teh od Ihi-ov ' zasedenih krajih popolnoma paralizirano. Dosedaj v/orno ogaiiiziraiio poljsko katoliške župnije bodo morale svoje delovanje omejiti. Iz šol bodo duhovniki izgnani, če /o niso.- Katoliške organizacije m društva po poljskih župnijah bodo ukinjene. Mog'iče b«i-de pustili, pa še tO ni gotovo, duhovnikom nekaj časa opravljati službo božjo. Cerkve s(. bodo praznile. Duhovniki bodo morali ali molčati, ali pn bodo morali pred cevi pušk. Med ljudstvom pu bo hrupno in glasno delovala brez-hožniška propaganda. Ničesar drugega ni pričakovati od bol jševikov. kot to. du bodo napeli vse sile. da i a/kristjani jo katoliško Poljsko. Zelo žalosten položaj je nastopil za katoliško Poljsko. Najprej so sovražniki razbili poljska mesta in vasi, & j . mjll i •» Ltfjl u tr Primerjajmo samo žalostna poročil,i i/ Varšave. Zdaj bodo pa novi gospoda'ji debele skušali razbiti še poljsko dušo. v kateri je bila doslej zasidrana globoko katoliška veri. Strašna preizkušnja je to za Poljaku. Z ZABRETOVIMI po svetu, da nas trenutno obleti groza, malo se hudiijemo. potem pa brž pozabimo ter" si mislimo: ..To se ne godi pri nas, za druge se pa ne bomo brigali." Ravno v tem katoličani in kristjani sploh najbolj grešimo. To jo grda. ueodniistljiva mnlomurnost. Strahotna preganjanja vere in katolištva V Rusiji, v Mehiki, v Španiji, v bolj prikrili obliki tudi še kje drugje, nus niso izučila. Poglejmo komunistične vrste. Enega samega komunistu nuj kje zapio, kako se dvigne ves komunizem po vsem svetu in protestira. Katoličani se sicer malo zgražamo, kakih glasnih protestov pa ud nas ni. Mi si kar mislimo, da nam je usojeno, da moramo voljno prenašati vsa preganjanja krutih sovražnikov krščanstvu. Ko bi katoličani po v,oh državah javno demonstrirali iroti raznim preganjanjem, bi bilo precej drugače. Toda mi katoličani molčimo. Tuki smo v sveta, tuki smo doma. da nus upa vsnk odpadnik in brezbožnik zasmehovati v našem lattnem domu, čeprav je ogromna večina naroda vdana svoji katoliški cerkvi in katoliški veri. Katoličani po vsem svetu bi morali bitt združeni kakor eno telo in kadar kdo le enega iz med nas krivično udari, bi moralo za-boleti nas vse in vsi bi bi bilo tuko. bi se vsak gnal kamen v katoliško cerkev, narod sploh. Za katoličane je vredno, du o tem razmišljamo temeljito, saj nam najnovejši dogodki na Poljskem zopet v jasni luči kažejo, kako hitro se včasih pripeti, da narod izgubi svoje - vo bodo in da mu hočejo vzeti še vero. Izbi uh vojne med Nemčijo ter Poljsko, Anglijo in Francijo je nemilo odjeknil tudi uaiši domovini. Oblasti, katerim je zaupan,i skrb za svobodo in blagostanje naše države, so se čutile dolžne, du našo nevtralnost, ki s<> jo od vsega početka proglasile, tudi primerno zavarujejo, u . J K. .. --O . '.j.... J'" . A. .... : JO Z J, - ■■i^t\ -i- iz« ttjf - ■' lega se morajo delodajubi sedaj, ko se delavci vračajo z vojaških vaj. zavedati in zavedati se morajo svoje dolžnosti, da delavcem njihove žrtve po možnosti e morali oglasiti. Ako premislil, predrlo l:i /a-ali v katoliški omilijo. To je dolžnost delodajalcev, ki je vza-konjena in so v obrtnem zakonu o njej podrobnejša določilu. V dveh Mzirih so pravice delavcev, katerim so redno delo preprečile vojaške vaje, napram delojemalcem normirane in sicer morajo delodajalci: 1.) delavce, ko se vrnejo z. vojaških vaj zopet zaposliti. 2.) morajo delavcem plačati za čas, ko so bili na vojaških vajah ne kakšno odškodnino, leni svojim pravicam napram delodajalcem se delavci niti ne morejo odpovedati, odnosno če bi jim odpovedali, ni bila njih odpoved neveljavna. Dolžnost zopetne zaposlitve delavcev po vrnitvi z vojaških vaj izhaja namreč '/ zakonskega določila, da v primeru, če je delavec radi vršenja vojaških vaj oviran opravljati svo« jo službo, njegovo slu/.beno razmerje ne prestane, marveč traja ves čas vojaških vaj in delodajalce delavca zaradi vojaških vaj ne more odpustiti iz službe, odnosno mu mora, Če bi ga odpustil, plačati mezdo /a vso odpovedno dobo, ki /naša normalno 14 dni Polo- žaj je torej, kar se tiče trajanja službenega razmerja, tak. kakor l)i delavec sploh no bil vpoklican na vojaške vaje. Prav nobene vb. pe ne igra pri tein okolnost, koliko časa je bil delavec pred vpoklicem že v službi, pač pu bi se upoštevala okolnost, ako je bil delavec pred vpoklicem samo na poskusu ji. Pravica delavcev do ..odškodnine'" za ča« neopravljanja službe v sled vojaških vaj pa je odvisna od dobe trajanju službenega razmerja pred vpoklicem. Tozadevno izhaja i/, obilnega zakona, da jo Irel a ločiti tri skupine delavcev: a) oni delavci, ki še niso dejansko višili službe pri istem delodajalcu naj in.hi; 14 dni pred vpoklicem na vojaške vaje, ne morejo zahtevati ničesar, h) Oni delavci, ki so sicer že vršili službo pred vpoklicem vet kol U dni. a še niso bili v službi pri istem delodajalcu najmanj leto dni neprekinjeno, imajo pravico do enake ..odškodnine", kakor < slučaju bolezni: pravico imajo do enotedenske redne mezde, c) Oni delavci pa. ki so bil: TROPINAMI. pred vpoklicem pri istem delodajalcu že iKij-nuMij leto dni neprekinjeno v službi, ima jo pravico do redne mezde v denarju, kolikor I i jo zaslužili tekom štirih tednov, če bi li'' luli \ službovanju ovirani v sled vojaških vaj. Morajo pa ti delavci dopustiti, da -e o,I (>■ mezde odtegne, kar so prejemali tekom tegu časa na vojaških vajah od države v hrani in podobnem. Podrobnejša določila o ti h odtegljajih vsebujejo razne kolektivne pogodbe, tako na pr. določa kolektivna pogodbi stavbnega delavstva, da se odbije od mezde z,i vsak dan po 7.— din, kar bo puč smatrati za pri.....ino tudi glede ostalih delavcev. Zgoraj navedena določila — kot razvidno rešujejo le običajno primere, dočim so možne v življenju najrazličnejše komplikacije tako glede trajanja službenega razmerja, kakor tUdI gleiK pravice delavcev do ..odškodnine". Kdo je odveč? Zanimiva polemika med krščanskimi socialisti in I\ar. strok, zvezo /Ve kvarite nam naše mladine! Iz. Tržiča nam poročajo o naslednjem vse obsodbe vrednem dogodku. V nedeljo med BVeto mašo se je zgodilo. Stara ženica, sključenu in upognjena pod težo let je pridrsulu nu skoro popolnoma prazno pokopališče, da izmoli običajni nedeljski oče-naš nu grobu svojega pokojnika. Vendar či-'io prazno pokopališče ni bilo. Dva ali tri korake od tega groba so stali trije elegantni mladi ..gospodje" v modernih plaščih s klobuki zadnje mode. s sokolskim znakom na prsih in opravljali svojo — potrebo. Ko je uboga ženica vsa ogorčena protestirala proti takemu obnašanju, so jo moderni ..vitezi" pozdravili s staro babo neumno in ji zagrozili, da bodo še njo . . (besed*.1 ne moremo zapisati), ako ne izgine. Ob velikem krohotu teh divjakov, se je ženica morala umakniti. Takoj /a njo pa so se junaško poskrili tudi oni. Poskrbeli bomo. da bodo ti ..klntivitezi" prejeli zasluzeno plačilo za svoji- ..viteške" svinjarije. Vendar ne obsojamo toliko nje same. kot pa tiste ki so gotov del naše mladine tako pokvarili. Obsojamo vsa nekatoliška in protikaloliška društva, katera s svojo vzgojo tako kvarno vplivajo na moralo naše mladine. V imenu 90i sploh ne bila sposobna zn desetkrat munjši promet, kot je pu promet v Selški dolini, kjer gre vsak dan po njej na rtotine in stotine raznih vozil, od težkih vozov do tovornih avtomobilov in avtobusov. Zato je že -kupni cestni odbor v Kranju i/posloval pri g. banu dr. Natlačen«, da je dal v 4 letnih etapah na novo nasuti in temeljito povaljati ter na mnogih krajih razširiti Selško cesto v I vsej njeni dolžini. Posebno poglavje pri tej cesti pa sla tvorila dva njenu mostova preko Sclščice in sicer J pri Prnprotnein in Dolenji vasi. Ta dva mosto-! vii sta bila v grozno slabem stanju, tako da i s,, je bilo spričo težkih avtomobilov in voz I iintovorjenih z lesom večkrat bati najhujšega. Nesrečo se sicer še ni zgodila, a pomoč je bila silno nujna. Tegu se je cestni odbor tudi zavedal. Zalo se je že lani zgrudil na Pruprotnein nov železobetonski most in 1 km nove ceste. Ostal je še most v Dolenji vasi. Tega so pn začeli graditi letos. Most bo železobetonski in se nabuja nekoliko višje kot stati, bo pa tudi nekaj višji, tuko da se lm precej onolil klanec nu Selški struni Selščice. S tem mostom bo Selškn dolina dobila sigurno in varno /vezo z ostalim svetom. Nikar ne čitajte! ^V6?;^ Logar & Kalan posrečilo o pravem času preskrbeti veliko zalogo vsega zimskega blaga še po stari ceni, zato vse hiti in kupuje za zimo samo v staroznani trgovini LOGAR & KALAN lastnik: Srečko Vidmar - KRAH] Nekaj cen v dokaz: flanela din 4-90 — harhent za obleke din 690 za inoške suknje in obleke oč din 80'- dalje flanelaste rjuhe..........din 18'- Velika izbira najmodernejših vzorcev za dain- flanelaste rjuhe najboljše, 220 cm dolge 30'- ske plašče od.......din 40-- dalje. Preprttr. |toročencemu je bilo videti, da sta vsa prevzeta od tihe sreče in hvaležnosti Vsemogočnemu, da jima je dal dočakati po vseh življenjskih borbah, tako pomemben jubilej, ki je obenem tudi tako redek. Pose! no pozornost je /Intoporočonccmn izkaza! tudi g. dekan M. Škerbec. ki se je na njihovem domu popoldne osebno udeležil poročnega slavja in s tem dal temu jubileju poseben povdarek. KRANJ Pričetek dramatične sezone v ..Prosvetnem društvu". Naše marljivo ..Prosvetno društvo'' ki nam je s svojim dramatičnim odsekom poskrbelo že kar lepo število predstav in prireditev, začenja svojo letošnjo igralsko sezono. V to svrho potrebuje dramatični od ek novih igralskih moči. ki bodo neumorno sodelovale pri od .oku in pri igrah skozi vso sezono. Zato pozivamo vse one člane in članice društva, ki imajo veselje do igranji, naj >e javijo usimeno ali pn pismeno g. Dežinanu Benjaminu, uradniku Zadružne gospodarske banke v Klanju. V svoji prijavi naj navedejo, če so že kje igrali, kakšne vloge so imeli In kakšne jim najbolj prijajo. Prijavite se pa čim-preje, da bo mogoče porazdeliti vloge jn takoj pričeti z delom in učenjem za prvo predstavo. Angleški tečaji se prično 1. novembra. Tečaji za začetnike bodo vsak ponedeljek in četrtek ob sedmih in osmih zvečer v klubski sobi hotela „Evrope". Vpisovanje pri i. vratarju hotela ..Evrope" od I?, ure dalje. Prvi sneg se nam ponuja. Po lepili in toplih oktol erskib dneh je EjMSJ proti koncu me ca nastopilo deževje, ki povzroča mraz. Po hribih ob vsakem deževju zupade precej snegu, ki seže skoraj do vznožju gora. Nu Jamniku in Jelovci je pred nekaj dnevi zapadlo zt dva prsta snegu. Tudi včeraj se je po gorah k idil sneg, medtem ko je v dolini deževalo. Upajmo, da nas zaenkrat še ne bo presenetil prvi sneg, snj Imajo kmetje še pridelke na polju iu steljo v gozdu, kar je še vse treba splaviti domov.. Pojasnilo k aretacijam nevarnih tičkov. Nu- še poročilo iz preteklega tedna o aretaciji ne-j varnih tičev moramo pojasniti v toliko, da ure. I tirani R. A. delavec iz ..Semperitu", R. K. bto-j tako delavec in njegov brat R. M. kleparski pomočnik, niso v nobeni zvezi s llacetoiu in so bili izpuščeni vsi trije na t vol odo, ker gre za zlorabo imen in osebno maščevanje. I'uata R. sta bila aretirana po pomoti, ker je nekdo zlorabil njuni imeni. R. A. pa je nekdo iz o-sobnega maščevanja po krivem ovadil, da je sodeloval pri tatvini v Logu. Tatvina obleke. Nekemu kranjskemu trgovcu je lilo pred kratkim ukradeno za okoli din 4000.— obleke. Zuto opozarjamo občinstvi, če bi kdo hotel to obleko spraviti v denar, nuJ ga javi policiji. Paviljoni za veliko gasilsko tombolo, ki bo čez 14 dni. to je v nedeljo 12. novembra, so že postavljeni in sicer dva na Glavnem trgu. eden pa pri cerkvi. Ta teden so jih pripeljali z ve- Icsejiua v l.ju Mjani. Sedaj bodo \ paviljonih razstavili vse glavne dobitke, kot oba avtomobilu, pohištvo in druge. Doliitki bodo seveda kot vsako leto tudi letos imeli dovolj gledalcev in ct. čiidovulcev. izmed katerih vsak bo upal. du gu letos doleti s.reču in bo zadel enega izmed gluvnih dobitkov. Dr. PANCt PAVEL zopet radno ordinira I Dežurna -in/bn zdrav iiikov OUZD v mescu novembru 1959. Dne I, dr. Bežek Josip, >. ,|r llerfort Jožu. 1J. dr. Punce Pavel, 19. dr. Vrb-njik Vinko, 26 dr. Bezič Josip. Odlikovanje. Predstojnik mestne policije v Kranju g. Uroš 2un je bil odlikovun z redom Jugoslovanske krone V. stopnje. Iskreno čestitamo! štirih, kot je bilo javljeno zadnjič v „Gorenj-itt". K nuši otvoritveni prireditvi prav lepi vabimo vse domačine, vse farane in okoličane. HRASTJE ; Akademija. fantovski odsek in Dekliški j ktož, k priredita v nedeljo, dne 29. oktobra ob poli 4. uri akademijo v proslavo nedelje ..Kristtfa Kralja", in telovadni nastop. i Na sporedu so krušne simbolične vaje d>- . klet. lojalni zbori, pevske točke, zborna deklamaciju iu drugo, kar je vse dobro naštu- | dirano in bo pričalo o živahni delavnosti nu- I šegu prosvetnega društva. Iskreno vabimo vse nuše prijatelje iz bližnje j in (biljne okolice. Odbor. Fmali oglasi Zn vsnko besedo v malih oglasih se plae;\ D 0-50. Najmanjši znesek je 8 D. I Zdravnik Dr. Petrič Karol preseli svojo ordinacijo s 1. novembrom v novo hišo Pokojninskega zavoda, nasproti gostilne »Beksel«. Osebna vest. V Beogradu je bilu 15. oktobra ginvna skupščina ..Zveze električnih podjetij , Jugoslavije". Za /ve/o industri jcev v l.jublja-' ni se je udeležilu skupščine gdč. Marica Maj-; dlčeva Iz Kranja. Naši priznani gospodarstve-1 niči gdč. Majdičevi, k priznanju in nalogi stav-I Ijeni ji s struni Zveze industrijalcev v Ljubljani iskreno čestitamo. Na skupščini v Beogradu se je razpravljajo tudi o nameravanem zakonu o pospeševanju elektrifikacije. Sprejeta je bila posebna resolucija in še nekateri druge zahteve, ki se tičejo izdaje iirc'1) s strani resornih ministrstev z oziroin na k-tričuo gospodarstvo. TRŽIČ ..Naš doni". ..Ni glavno Jurij Kozjuk. ki so ga fantiča ugrabili in je na Turškem Turek postal: glavno je. da bi spoznali, kako še Turek tega ne izruje. kar duhovnik in mati vsa-dita v mlado srce." To je glavni nauk iz prekrasne vsebine ..Juriju Kozjaku", s katerim je Prometno društvo otvorilo preteklo nedeljo svojo dramatsku sezono. Igra bo uonovliona v nedeljo J'), t. m. Zadovoljstvo obiskovalcev prve predstave nam je zudosten porok, da bo dvoranu ludi to pot zasedena. PREDOSLJE Otvoritev zimske sezone v Prosvetnem domu. \ nedeljo 29. oktobra na praznik Kristusu Kralju priredij naše ..Prosvetno društvo" svojo prvo predstavo v letošnji sezoni. N:},ši igralci vprizore narodno igro „Krivoprise/nik". Vsebino igre je pisatelj zajel iz kmečkega življenja in bo brez dvomu vsem gledalcem ugajala. Zii uvod bo še kratek nagovor in deklamacija na čast Kristusu kralju. Prič' tek predstave I o točno ob 3, uri popoldne in ne ob poli Važno! Modrece, otomane, spalne divane i. t. H. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tnpetnik Na skali 3 (v hiši g. Šipica). Dobra steno- in strojepiska si želi zaposlenju v večernih, eveiitnelno tudi v opoldanskih urah. Dopise pod ..Priliku-korespondencu". Lepa parcela se proda v Kranju. Naslov v upravi listu. Mirna gospodična išče lepo prazno sobo po a \o|sr>jv: MajiijiKlosi i osiodnos s i|souzoui upravi lista. HIŠA V KRANJU Jenkova ul. 6 na prodaj. Interesenti izvedo podrobnosti v upravi Naznanilo! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem se preselil iz Prešernove ul. 13 v palačo Pokojninskega zavoda na Vi- dovdanski cesti v Kranju. Vljudno se priporoča RUDOLF RUS urar in trgovec z ziuinino, »rebrmnG ter optlCnimi predmeti Poletna hišica v bližnji okolici Kranja, na edinstveni točki s krasnim razgledom se ugodno proda. Zamenja se tudi za zemljišče v okolici Kranja. Dostop z avtom mogoč, električna napeljava itd. — Vprašati v upravi »Gorenjca". KRZNđRSTVO KRANJ specialna krznarska delavnica Najmodernejše ovratnike, boe, pelerince, jopice, pale£o«je, plašče itd. dobite po najnižjih konkurenčnih cenah samo pri tvrdki B E TRGOVINA KOŽUHOVINB KRANJ, PRI NOVEM MOSTU Tombola v Kranju bo 12. nov. t.l. Pričetek točno ob 2. uri pop. Konec pred S. uro. Dva avtomobila: Opel „Kapitaen" din 59.500'-; Opel „Kadet" din 34.500-; spalnica din 18.000-'; dve motorni kolesi itd. Oglejte si glavne dobitke v treh razstavnih paviljonih na Mest. trgu v Kranju. Kupite tablice v predprodaji po din 5'-; na dan tombole so po din 7'-. »GORENJEC Pozor! Pozor! Najboljše iu najmodernejše lončene peči in štedilnike, ploščico za Oblaganje: kuhinj, kopalnic, mesnic itd. dobite po zmerni ceni pri tvrd ki GOLOB ANTON PEČARSTVO TRŽIČ, v n'*' kavarne »3avornik« Couch zofe, otomane, divane in vse tapetniške izdelke iz-vriuje točno in solidno V.TONEJC tapetnik. Kranj b. ra1mgu8 ZLATAR IN SODNI CENILEC KRANJ Vsuk o v rs t n h nalivna peresa. Velika taloga zlatnine, ur, jedilnega pribora, kristala, optike. Vsa si karika dela izvršim hitro in poceni, sedaj v jeseni. Prevzemam napise, kažipote, firme z -aziiimi imeni, tudi počen1. - Pilite na naslov: /OMBERGAR JERNEJ SLIKAR IN PLESKAR CERKLJE ŠTEV. 30 PRI KRANJU Ako imate kurja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v našo rtigienicno urejeno pe-dikuro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din 6.-. Ne mučite se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokov-njaško popravimo moš'ke, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata. SPICMAINA fSGOVIklA SA*V VMmvdmn*k9 e. • V Gorenjski oblačilnici v Kranju, dobite vseli vrst obleke, hubertuse, površnike, modne hlače, pumparice, obleke za šolarje, damske kostume, plašče vseh barv, dežne plašče itd. Se priporoča krojaštvo Čenčič Štefan in Koželj Franc 016'i-68802 Oglejte si tevlje, M Jih poljodjelci in delavci najbolj cenijo. Mastni krasna in nepremočljivl gumijasti podplati M najbolji« garancija i» njih trpeinost, **""~ 6922-44609 Športni čevlji ta dočke. bdeUnl i» močnega boksa, z močnimi usnjenimi podplati in petami. Priljubljeni M med dreki radi »oje udobne oblik« In svoje iadriljivostt. 3939-64621 Elegantni maski nizki čevlji U finega boksa s usnjenimi na okvir pristnim podplati 'n usnjenimi petami 39 98991-693 S Staral! Ako kopit« svojim otrokom tr lakirane šknrenjčkr iz gumija, jih lahko bes skrbi pustit« da hodijo po blatu. V njih bodo imeli suhe in tople noge. 98157-652 Moške galoše iz črnega lakiranega gumija. Ni človeka, ki Jih v dežju in blatu ne bi potreboval. Novi model gumijastih škornjev z oj_ da -i tli! Da se vama je le beg posrečil. A, ti, povej no. kaj si pa pravzaprav storil, da so le hoteli prodati na gulere? ..Kaj? Niči" .Suj vem. da ubijal nisi. Pa vendar... Ali si kdaj tistega coprniku razžalil. da je krivo pričal?" Martin je povedal, kar je vedel, potem si je pa trudilo potegnil z desnico čez čelo. .. I ruden sem in zaspan." Spravili so ga na varno v podstrešni] izbo. odkoder bi lahko /.bežal, če bi ga iskali. Ze popoldni' ga je prišel lit klicat ..Kaj mi hočeš? Truden sem, pusti me vendar." ..N Radovljici si te danes zarana pogrešili, Na vse plati ,n razposlali ljudi za teboj. Birič je oklicul. da dobi dvajset beneških zlatov, kdor te ujame in iztoči biričent." Martina je v hipu minula zaspanost. ..Dvajset beneških zlatov' Ali je moja glava tuko tnalo v redna?" ..Toliko bi bili nemaru dobili zute, če bi ti' prodali na gu'ere." ..Prokleto." ..Martin, pri meni ne smeš ostati." ...■sam vidim, da ne." ..Pojdeva zvečer na planine, tam boš brez. skrbi. Kočo ti bomo mi zalagali z. jestvino." ..Hvala ti, Tit." Martin se je grenko nasmehnil, „\ili-I m Ido v sin bo živel od miloščine drugih." ..Le to naj te nikar ne skrbi, suj smo domači. Takoj, ko se zmrači, pojdeva na planino." ..Doni bi še rad prej videl." Od cerkve svetega Petra ga boš lahko videl. Baš vaša hiša se tako lepo vidi. ker stoji sama sredi ravnine. Preden sem se oženil, sem prav dostikrat šel nu h'ib. da sem videl Vilibaldov dom." ..In si mislil na Micko?" ..Aha," se je zasmejal Tit. ...Ne. jaz nočem domačije gledati s hriba. Hočem videli dom. videti ga prav ofl blizu. Moram govoriti z očetom in še..." „S/ kom še?" ..Z nevesto... S Polonico Lipetovo..." ..Norec!" se je razbudil Tit. ..Žensko pojdeš gledat? Mi bi rad svojo glavo prodal?" ..Zakaj ? Ali me bo ona za denar izdala' Neumnost!" »Bog obvaruj. Samo misli nu to. da je ženska pač ženska in ne more ničesar zamolčali. Z najboljšim namenom te lahko spravi na galere." ..Da bi je še videti ne smel''" (Nadaljevanje.) Za tirednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan v Kranju. Tis>ka tiskarna Tiskovnega društva v Kranja.