Na Krasu
 fkrivn6stne kraške ste vodž,                        Puščoben ti si, krašM svet!
Eodl se potok, spet umira,                         Po gričih, ki so brez zel&oja,
Na dan prihaja, a požira                           Tu brije burja in ne jenja;
Grloboko brezdno spet ga v sL                   Ked6 ti more hvalo pet' ?
Li niste kraške ve vode                            Vender si slaven, kraški svčt!
Begočih let podobe vžrne?                         če tvoja je zunanjest huda,
Iz večnosti se Eeizmirne                            Pa v sebi mnoga kriješ čuda,                   i
Begoča leta nam rodž.                               Ki gleda ptujec jLh zavzžt.
A kratek, ob.! je leta tek\                         Osr6je svoje kažeš ti,                     ^.
Nakrat izgine v vežnost nžmo,                   Podzemske gledamo prostore;       ¦:;'•¦
Eodi se drugo, ž njim mi gremo;             Ked6 pa popisati more
Pa spet je tajni skrije všk.                       Njih kras, ki čara nam oči?          ^         ¦
A večnost tudi nas eakrat                         Ce zres sam<5 na lice, glej,
Seb6j v skrivn6stni kraj pozdre.                 Da liee, dragi! te ne zm6ti;        ,, j
Eabuno prav sedanje dn6ve,            .          A uotranjej srcd lepoti     •      -   - , j
Da bomo v raj šli stanovat.        .      .        Ostane cena za vselej.
'"' ,'  .     Fr. Krek