Tečaj XXXVII. iEhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr,, za pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr. ljubljani v sredo 10. decembra 1879. O b 8 e g : Kaj so ježice (konoper) in šiške in čemu se rabijo? Na lov cvetne zavijavke! gnoj obrniti. 46. odborová skupščina Matice Slovenske v Ljubljani 29. novembra. (Dal.) Kako žaganje v ćbbre Govor slovens'tega poslanca Kluna o vojni postavi. Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novičar. ftospodarske stvari okrogia, v mladosti jako mehka, skoro prozirna, bel-kasto-zelene barve; na jesen postane pa rujava in čvrsta Haj so ježice (konoper) in šiške in cemu se rabijo? Vsakemu ste znani hrastova ježića (konoper) in ter ostane večkrat čez zimo na hrastiČu. Ako s i š k o pogledamo koncem meseca maja, zapazimo na vbodu ljuknico, iz katere je osa izleteia. šiška ta rastlinska stvar izraste. Osa šiškarica (Gynips quercus calicis) je 2V2 črá dolgi, crni, krilasti mravlji podobna samo, do da marsikomu ni popolno jasno, kako in iz česa ima stražnji del nekoliko veči in bolj okrogli nego njej primerjena mravlja. Vsaka osa ima do 200 jajčkov, zato lahko ravno Slišal sem večkrat stare ljudi pripovedovati, da je- žića (konoper) izraste, ako na praznik Nebohoda de- toliko ježic stvori, pa vbada najrajše v cvet polet-žuje; drugi zopet in celó stari gozdarji so mi trdili, da nega hrasta ali doba (Quercus pedunculata), redkeje ježića iz žel oda postane, namreč, če takrat, ko želod pa v^graden ali čropin iek (Quercus robur). Čudno je, da so dozdaj samo ôse šiškarice žen- še raste, večkrat dežuje, se želod razprši in se spremeni v ježico. Al prva kakor druga misel je bosa, kajti, ako prerežemo ježico, najdemo majhnega črviča v sredi, sama oplođuje. skega spola (samice) našli in nikdar nikoli samcev ali možkega spola. Zatoraj se lahko sodi, da se ona A OS Kako je tedaj črvič noter přišel, vsaj ga dež v kaplji vode ni v ježico zarinil. Tako naraatla ježića, kakor je bilo uže rečeno jeseni odpade in se mora za prodaj odmah nabirati, 7 v do Za nastanek ježic — konopra — imamo se zahva- kler je sneg in liatje ne pokrije, potem takoj na solncu liti osi šiškarici (Cynips quercus calicis), katera s posušiti in smetí očistiti. Take ježice potem kupujejo svojo bodalasto stražnjico v dno čaše hrastovega cvetja na vagan ali cent uže kupčevalei ali pa strojarji sami. vbode in po eno jajčice le-sem položi. Na vbodenem kraji začnejo se raatlinski sokovi izbir&ti, iz rane ce- dum quercitanicum Ježića ima v sebi mnogo čreslene kisline (Aci- 54 19 31 HO) 7 in je iz ježic diti 7 potem se zgostć in nabreknejo v zelenkast, brado- ali šišk dobíjena belo-rumenkasti prah jako trpkega vici podoben nepravilen izrasček. Ta izrašČek je pa v okusa, kiela pa je tako sredini votel in v njej se nahaja ono od ose šiškarice malo, da komaj zasluži ime ki- sline wAwuxAj. f vliv! i«i v JJ j vž j o v/ iiouaja uuv uu vow oio^di i oung ^ ivi aj og izleženo jajčice. Iz jajčka se kmalu izvali rumenkasto- slo vi na imenuje toraj se tudi in po pravici kar naravnost čre- beli črviček, kateri sčasoma veči in veči postaja «v*» vi riv^Af nakon ouaouuifl v qui au y oui jjvotajct , tedaj naui oc? aaavx uoguituu uuiai tudi večega stanovanja potřebuje, zato se bradoví- njih boleznih, zlasti pri krvavitvi. Rabi se kakor zagoltno zdravilo v notranjih in vna- časti izrašček in to je ježioa — počne debeliti Največo vrednost pa čreslena kislina zato ima, ker in večkrat tako naraste, da plod, želod, iz skledice ima lastnost živinsko kožo obvarovati gnjilobe in čisto porine in ga zaduší, ali pa da ježića z želodom kožo v usnje spremeniti. Usnjar izdeluje namreč usnje skupaj izrasteta. > »a podplate in črevlje tako-le : Očiščene kože najprej Ježi ca je v početku črnozelenkaata, zdaj jajčasta, namaka v tekoči vodi tako dojgo, da so jako rahle, po ~ - - - — j~ • —~——~ «-----j —- -——- ~~ j----------i r - zdaj hrapava ali voglata, sčasoma porumeni, in nazadnje tem jih položi v čreslenico. Creslenica je čreslovnata zmlete ježice in šiške ali pa dobiš, ako postane rujava ter naraste kakor dober oreh debela z tekočina, ki jo neko oljnato mastjo obdana, dokler popolno ne vdrveni tudi hrastovo skorjo v vodi razmočiš. Cez dva ali tri in se posuši, a potem odpade. mesece se vzemó kože iz jame ter se na drugo stran odpadli ježici, pokriti z listjem in snegom, pre- položó v novo čreslenico, in to se ponavlja tako dolgo » v«j»mmi« (/vam. « »iw»jvhu «u , f «vf » v wivbiwuivv, »" ' 'j" zimi črviček, se v početku spomladi spremeni v pupo, da je čreslovina kožo skozi in skozi prešinila, kar pri potem v oso, in tako dopolni skoro celo svojo metamor- debelih kožah včasih dve leti traja; usnje je tem bolje, fozo v votlini ježice, iz katere, kakor dovršena osa ši- čem bolj počasi se je koža navzela čreslovine. škarica, kedar hrast počne cveteti, izleti, da si zopet na opisani način potomcev preskrbi. list ečkrat se Zgodi, vic* von oioaanva buut v umobur uauija , Biibvicj j c pn iiuu> volić« jv«iv uiuv^v . , »u «ia«, pecelj ali pa v mlado vejico vbode. Takrat cena jim še vedno raste, čem več se potřebuje čreslo-ca vbodenem kraji šiška izraste, katera je navadno vine in čem bolj se hrastovi gozdi na Ogerskem m da šiškarica tudi v hrastov Te za strojarstvo tako važne kisline pa ima ježića najmanj dva- do trikrat toliko, kakor je ima hrastova skorja zatorej je pa tudi cena ježic mnogo veča v Slavoniji manjšajo. Sledeči primer naj služi v pre- prvi polovici meseca decembra, ker se je ta mrčes še pričaoje : le v zadnji polovici novembra po vrtih v obilném šte- prvib avstrijskib trgovskih mestih se je leta 1830. vilu prikazal. Ker gosenice tega škodljivca, ako drevó do 1840. ptačevalo za cent ježic 40 gold. 20 kr., dve ali tri leta močno napadajo, popolno ugonobijo leta 1841. do 1850. za cent ježic 5 gold. 50 kr. do (kar se je tukaj posebno preteklo poletje na večih sad- gold. 45 kr. t nih vrtih opazovalo), zato je potrebno, da se metulji leta 1851. do 1860. za cent ježic 8 gold. 40 kr. do njeni (katere pa se med kmetovalci málokdo pozna) 12 gold. 60 kr. > narastla za cent na 20 gold, do 25 gold. in sledeča leta jim je cena večkrat mladini v šoli pokažejo, kakoršni so v naravi. Dobiti morejo se edino le ponoči (ker podnevi jih Se ve, da se cena ravná tudi po obilnosti pridelka. pri najboljši volji najti ni), kedar babice iz zemlje na Ježice namreč ne obrodé vsako leto dobro; navadno je, ďrevesna debla zlezejo in to v visini ? da ona leta, v kojih je mnogo želoda, je tudi dosti ježic, ker, da dobro obrodijo cvetja , in letinah dobimo na 1 oralu (0*575 HA) hrastovega gozda futice skoraj pri polti do metrov j nahajajo se navadno na severni deblovi strani (babice y treba je zdravega hrastovega ne morejo leteti, ker imajo le male nastavke fl^futic, in ôs biškaric tudi ne sme manjkati. dobrih so dobro podobne navadnim muham, katerim se ■■HIPU fiale glave imajo dobro do 10 vaganov (6*148 HL) ježic, a drugače 8e jih na- polovico maojše. Manjdeljci v tej men debla obleta odstrLle, bere poprečno na oralu do vagane in vagan vajo in pri oplodbi babic navzdol visé. V tem momentu dobro posušenih ježic tehta 60 do 65 funtov (33*60 do moči je jih skupaj dobiti in vjeti, sscer se pa babice 36-40 KG). tudi z velikim trudom kaj težko dobijo zato ker €A v VIIQ.IUI "VI UVUI J , aoi O a Domovina ježici je Avstrija, in to so najbolj njihova temno-sivkasta barva od drevesne skorje skoraj ogerski, slavonski in hrvaški hrastovi gozdi. razločiti ne more. Avstrija doprinaša vsako leto poprečno pol milijona cen- tov ježic v srednji vrednosti od do Ako katerega gospodov sokolegov veseli, ta mrčea milijone goldi- svoji prirodopisni zbirki prirediti in ga tudi šolski mla narjev. Slavonija jih v dobrih letinah sama proiz- dini v naravi pokazati » j.«, t oc^l.c uiui v uaiavi Da.)> kedar ni ravno prehudo vodi 8 milijonov in 400.000 kilogr. (150.000 centov), vreme, zvečer prižge svetilnico (laterno) — in to po tedaj se ni čuditi veliki važnosti, kojo ima ježića v mraku — ter naj gre na sadni vrt, kjer se odraščeaa denarnem dohodku omenjenih gozdov. drevesa nahajajo, pa obsvitljuje naj debla od tal do Največ ježic uporabi se Avstriji. Dunaj sam po- zgoraj navedene višine in z malim trudom jih more ve- bavar- liko naloviti v zato pripravljeno posodico; najbolje za trebuje do 2 milijona kilogramov ježic, no, m 8ki in virtemberški strojarji jih tudi še zmerom iz to je škatlja od črtalnik >v , katera mora pa se dobro Ogerskega izvažajo. zapirati, sicer mu proti pri špraojah zopet izlezejo. slavonskih, hrvaskih in ogerskih gojzdih je se zdaj navada, da ježice prodajó, ko so še na hrastu ze- Kako se ta mrčes z»tira, povedal sem pri njegovetn > lene; preceni se namreč v gojzdu, koliko vaganov jih utegnilo biti, in potem se na dražbi onemu prepusté ki največ za-nje plača. Navadno se v to kupčijo čifuti — judje vrivajo in nekateri hudomušni Hrvatje še zdaj trdijo, da, ako či- opisu v gon navedeuem listu „N o vic u oja današnja opomba velja le onim, kateri bi te metuljke radi v na ravi za poduk si preskrbeli in jih porabljevaii v na-predek ter korist domači sadjereji. Prem 30. novembra 1879. M. R a n t, narodni učitelj. futu uže na pol mrtvému na uhó beseda „konoper tt brenči, izbudi in ozdravi se isti trenutek od svoje žabo- lezoi. Ne koli nisem per vem, je resnica to ali ne; poskušal se ni- Gospodarske skusnje. u y tega som prepričan y da besedica ,,kono resniČno nekako eiektričoo deluje na judovsko uhó. Poslednjič mije še omeniti, da ima čreslovina Kako za ganje v dober gnoj obr niti. aganje je dobra nastelja v hlevih zato, ker gnoj-tudi to sosebno lastnost, da se z železnimi okisi spaja nico rado popiva in daje potem gnoj, kateri zemljo robija« v temno vijolčasto ali črno spojino, ki je pod imenom Ce ima gospodar žaganja, da ž njim nastiljati more ži tinte sploh znana. Za napravljanje tinte se pa jem- vini v hlevu, si ž njim prihrani slame. Najbolje je žaganje in slamo skupaj nasmijati, kajti žaganje smo bi ljejo šiške, katere se tudi pri stroj bi za jerhovino po- trebujejo kakor za črnilo. Siške se navadno samo v premalo gnoja daio. Tudi za napravo mešanega barvariji uporabljajo in pri izdelovanji tankega fioega gnoja (komposta) je žaganje jako dobro in ker ima usnja (Saff anleder) z različnimi nježnimi barvami. Najboljše šiške so turške in levantinske, sla- beje bo istrijske, katere na hrastu cer imenovanom ganje z živinskim gnojem mešati, da se potem hitrejo mnogo kalija v sebi, se priieže posebno senožetim za gnojenje. Za napravo mešanega guoja je pa treba ža izrastejo, skoro brez vsake vrednosti so pa one na listu nemških hrastov izrasčene. Sišk razkroji. Tudi priporočajo nekateri izvedenci, njive s težko zemljo kar naravnost z žaganjem gnojiti, katero a ima sebi. jezic akib 25 — 45 odstotkov čreslovine v tako zemljo zeió rahlja in jo zato rodovitnejšo delà. Šišk se ne nahaja nikdar v toliki množini kakor Tudi se dá pepel žaganja za gnoj na njivab dobro po- Janko K. Pi helšt a î n ski c. k. šumarski vježbenik. y rabiti y se ve da tam, kjer imajo žaganja obilo. Na lov cvetne zavijavke! C vet javk y ml i e mer k ali m pedic (Frostnachtscbmetterling, Geomet m a t y vic U od Lepidoptera) bolj natančno v 23. listu „No »la t opisana, izleze meseca oktob novembra po prvem dobrem zmrzlinu, ter se ponoč na drevesnih deblih plodi. To se na Notranjskem 9 bode pa izvráevalo je milej š© podnebje, še celó v Gospodarske novice. * Posebna sola za pletenje kosev, jerbasev in cajnic se je brezplaóno odprla letos 3. dne na Dunji. bpre etih je v to šolo 10 uČeocev. Umetoo košarstvo je po stalo dandanes važ^n * del domačega obrtnijstva. Goveja kuga se tudi na ruskem Poljskem čedalje bolj razširja; zato je ostrá zaprtija vseb méj za u kazana, po katerih se iz Rusije more ta pošast zatrositi. Znanstvene stvari. Po odborovém naročilu je prof. Maks PI 46. odborová skupšćioa Matice Slovenske ▼ Ljubljani 29. novembra 1879. (Dalje.) Na to ») poroča tajnik o važnejšib stvaréh tako-le teršnik prevzel nabrane pôle geografičnih im za porabo dotičnega spisa „geografičnih imenih na Slo Slavni odbor Od adoje redne odboro seje y to venBkem", katere se daljo nabira od krajev, od katerih mu jih Se manjka. ^ Gosp. prof. S u k 1 j e spisuje „zgodovino řrancoske revolucije". Gosp. prof. Šuman naznanja, da je svojo 8 na podlagi najnovejšib naukov Mi k 1 je> joči pri di t imeli so odborniki v Ljublj bi J sami tri skupšči pri katerih klosičevih ravno dodělal 9) Gosp. Iv. Lapajne vpraša ali ne Matica" se ie a že Veličan bravna slovesnosti v spomin bi se tudi „Matica" vdele- sprejela poslovenjen b porok Nju Sklenilo se je, da se bode „Matica" rada fur Bad Veldesť Sklenilo se ▼ J^I «oa • au uu ui ^AUaiiwH Radiče vo knjigo: „Fuhrer , da po po tni kom po Bleskem okraji udeležila te slovesnosti in 'se bode odbor njen enako namenjene hvale vredna knjiga ne ugaja Matičinim na- drugim društvom pokl c. deželnemu predsedniku menom se godilo in ,,Matica" je od c. kr. predsedstva To v priznanje svoje lojalnosti přejela tudi zahvalno piamo Nj. veličanstva. — Drugi pot so se ljubljanski odborniki 10) Gosp. Ljud. T omš i c v Zagrebu vprasa: alise v „Letopis" 8prejemajo tudi dramatična delà, na priliko vesele igre, pripravne za čitalnične odre? Sklenilo se sešli o prilik f ko Matica dobila vabilo iz Zagreb y da deležila svečanosti P. Preradovič Tudi je, mu sporočiti, naj bi se obrnil do „dramatičnega dru- Štvíl^ ^ 1 ti»/) Al A A ital^A to se je zgodi 10 dbornik dr. Po kluk se je ki izdaja gtedališke igre 11) Gosp. prof. Hubad vpraša: ali Matica za tej svečanosti v Matičinom imenu podal v Zagreb posebno knjigo sprejela „Starožitnosti slovanské" so ae mu pridružili še nekateri Slovenci v a loči se y vajoči 26. hiše Tretj pot sešli so se ljubljanski grebu odborniki převzetí da „celote" teh > a posamesm ma v namen da se doloČno sklene o banke Slovenije". Od zadnje odborové seje do danes je kup po volji. Do- spisov Matica sedaj še ne more oddelki za „Letopis" so jej j; 12. SI. generalno riditeljstvo „Slavije" (banke) v Matici" poslala Matici" Pragi j© z dopisom od 25. maja t. pristopilo 41 oorove se]e ao aanes je k ,.matici" * " «v^»^*« v.« ^«j«, ». „^»vi^t puamia h udov. Odbor jih sprejme. Sem pa 100 gid'> je to domoljubno društvo po tukajšnjem pa jih tudi nekoliko odstopilo iz raznoterih vzro- svojem zastupniku g. Hribarju „Matici" darovala. kov. goni » Matica" o času, ko politika veliko koló svetá se Da si vendar pridobi tudi dar se je hvaležno sprejel. Lepi toliko novih udov, zahvaliti 13) Gospodje pregledovalci društvenih račuoov za katerim marljivim gospodom poverj kom f kateri ne iztirjujejo samo zaostalih dolgo leto 1878. v dopisu 29. avgusta t. i. potrjujejo y pri temuč tudi pridno pridobivaj Matici" novih udov Želeti UUU UtlUUUlVOjU UUVAU WUWT da bi se po okoliščinab časa in kraj . , , , da „Matici" vse v najlepšem redu našli. ^ 14) Gosp. Jan. Sajè, nadučitelj v Šent-Jemeji so o učiteljsko knjižnico v Krškem vpisal v „Matico* i poverjeništvih marsikaj izpremenilo jem te le nove poverjenike y zato nasvetu- Pros* nekaj knjig v dar tej knjižnici. ie in Podělí se jej y za Trst in njegovo k gosp Gregorija Jereba, tajnika tržaške čitalnice y za dekanijo Kanal v goriški kajšnjega dekana gosp. Frančiška Vid "avec v lavantinski škofiji adškofij tam y 19 knjig raznega obsežk». 15) Gosp. Kržišnik, poverjenik (ustanovoik) v Ribnici na Štajarskem, tako tudi gosp. L. Hiti (usta-novnik) prošita, da bi se jima prof. Marnova „Hrvatska slovnica" poslala. — Peticiji se vstreže in po nasvetu za trgovca v Žavcu Jos. S i Robiča ae bode vsled §. 5. društvenih pravil vsem Š } za Slovengraško dekanij pnika v Slovengradcu, gosp dr. Josipa ustanovnikom vrh navadnih Matičinih knjig tudi slala ^Hrvatska slovnica za Slovence". še po- 16) Gosp. Jos. Lesar vpraša: ali je vas Sušje drt< gosp za fare k msko in za Po na- Kranjskem) posebnega poverjenika , O kor na, župnika v in sicer s"* ---- za Bled in Bohinj Jan Trojarj y nad čitelja v Gradu (Odb pritrdi in tajništvu naroči, da naj zapisana med ustanovnike ali med letnike? tančnem pregledu Matičinih knjig po g. Robiču se do-loči, da vas Sušje je samo letnik. 17) Bukvovez Leyrer v Mariboru piše, da bi rad gospo- Matične knjige dobival v zalogo. Pismo se oddá omenjene gospode naprosi, da bi blagovolili převzetí poverje ništvo v teh krajih.) darskemu odseku. 18) Knjigama braca Jovanovića v Pančovi Med P bolj važni ti ki jih je » Matica'ř ta čas dobila ? 80 vpraša: ali bi se jej Matičine knjige ne pripuščale za Chrisogon Maj vi • posiij spis 1) dnj 30% bata.) rabata, (izjemno za Pančovo se dovoli 30% ra Afrik Dr. Iv. Ta Gosp. Rut spis V Karl spis „u Jord 4) Gosp. Jak. Žnidaršiš spis ( Jordanie) u Ok i n d" priloženimi podobami). Dr. Jos. Križ pošilj spis Logik u Vsi Po sklepu odborovém, da naj se nekaterim proa-njikom (šolam, društvom itd.) podaré Matičine knjige, je tajništvo poslalo Matičine knjige v dar, in sicer: šolski knjižici v Materiji (18 zvezkov) in b) ljudski knjižnici v Or ni ca h (21 zvezkov). hvalna pisma vzel na znanje. Odbor je za-(Konec prih.) rokopisi izročajo se odseku za izdavanj fcnjig # Dostaviti je poročilu predsednikovemu o letošnjem letopisu" še to, da je, kakor vsacemu letniku, tako tudi Slovansko siovstvo. Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti v ^luivpou M» JW) a^uui fOMVWiUU lUlUUVVl J *v M UgMOl^ ï WUOttW LAJ IJ u MUMUUOil JI .J KJ tx 9 w tošnjemu dodano: „Bibliografija slovenska leta 1879.", spisuje Zagrebu je ravnokar na svitlo dala dve knjigi: ena Iv. Tomšič, — „Poročilo o delovanji Matičinem leta 1879 sestavil A. Praprotnik. in pa „Imenik Matičinih udov". ; (letopis akademije) je 49. zvezek „Rada" pa 11. knjiga „Starin". y druga # „Rad" obsega sledeče članke: Nacrt naše metrike nadlogi, in ravno zveatoba avstrijskih Slovanov se je narodne obzirom na stihove drugih naroda a osobito pokazala v takih dnevih tako sijajno, da jih noben av- Slavenâ. Od L. Zime. (Ostatak.) Lučić Tr ogiranin. Na uspomenu 200-godisnjice smrti Povjestnik Ivan strijsk narod ne prekosi. (Dobro! na desni.) UUOll^ y JL i u^liauiut 4.1C» uap^uiui njegove. Od dra. Fr. Račkoga. Ne bom na dolgo govori! o tistih žaiostnih časih O J WUUi. v m fc'V VVI« UM gv/ V Vlil \J tioutu naiuotuiu WCI9I1Í y Putovanja po bal- ko so Jugoslovani morali sami bramba biti Avstriji kanskom poluotoku XVI. vieka. Od dra. P. Matko- proti napadom divjih Turkov in iz katerih časov so 8e vica: aku. Felix Petančić i njegov opis puteva u Tur- še do danes ohranile nekatere vojoe naredbe Odpor i buna radi desetine u biskupiji zagre- 1 bačkoj u XIV. vieku. Od T k a l č i ć a. ne bom govoril o časih, ko so Jugoslovani kot živa ograja bra-Izvodi iz nili državo pred Turki, med tem ko so se ravno nemške zapisnika jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, provincije prepirale za verske prenaredbe, in koso slabi „Starine" obsegajo: Popis prodaja dubrovačkih položaj države porabile zato, da so si izvile koncesij iz XIV. stoljeća od prof. S. Ljubica. XV. vieka iz „crvene knjige" zagrebačkoga kaptola od Ivana Tkalčića. I UV/OIII I^vivowj VIIUH« v (/UI nwiiu oaiU j Ud OU O. IBVilĐ aUUV^Otl, Isprave kar največ je bilo mogoče. Ne bom pravi!, koliko ao nasi predniki tačas pretrpeli > tako da je se danes na- ških i i Savi Dopisi izmedju krajiških tur- semu ljudstvu Turk strah in groza. Tudi pozneje ao hrvatskih častnika — od dra. Franje Račkoga. Slovani dostikrat sijajno pokazali svojo zvestobo Av- našteval, vsaj Slovani v Avstriji Teodosija mniha Hilandarca pohvala svetome Simeunu striji, a čemu bi vse to od prof. St. No va ko vica. ClOBO 0 EeiHTGXB XOftemTHXb H JI6T61IITHXB Pbysiologus. se danes plačujejo največ denarnega in krv St. No vako v iéa. Dva crnogorska pisma od prof, nega davka. (Dobro! na desni.) Morda bi celó mi tu Prilog kaj ne sedeli in ne zborovali, ako bi bili Slovani tako poznavanju pravnib narodnih običaja — od prof. St. malo zvesti , kakor neki drugi narodi. (Oporekanje na Novakovića. Vlaško bugarski liturgijar od godine 1507 u bibliografiji do sad nepoznat Novakovića. od prof. St. Politične atvari. Govor slovenskega poslanca Kluoa o vojni postavi. (Po stenografíčnem zapisniku.) levi — odobravanje na desni.) To iskreno domoljubje vnelo je tudi enega največih in najmodrejših móž českega naroda do tega, da je rekel, da, če bi Avstrije še ne bilo, morala bi se narediti, in to je rekel ob času , ko se Slovanom v Avstriji ni ravno dobro godilo, ko so se morali tako rekoč se boriti za pravico obstanka in ko se je čedalje bolj sirila tendencija, ki jo je pred nekimi leti dosti razutn- y ljivo vpliven mož nam nasprotne stranke, rekši: „Ce v Avstriji ne moremo gospodovati, potem nam na njej morebiti prerazumljivo ali vsaj prenaglo izrekel Če ni nič ležeče". (Klici od leve strani: Kdo? kje?) To Je Slavna zbornica! O vojni postavi, ki jo pretresamo, rekel Kaiserfeld! Gospoda, tako Slovani niso nikdar govorili so uže odlični možje iz vojnega, gospodarskega, mislili, pokazali so svoje domoljubje vedno v dnevih političnega in denarnega stališča tako temeljito in na- nadloge in nevarnosti, in hočejo ga pokazati tančno, da bi bilo meni kot nestrokovnjaku o tem oziru čeravno nevarnost ni še pred durmi, pa povedati, zato težko kaj novega svoje slabosti se besedi odrekel besedi nekateri nagibi, in to bi btl jaz v zavesti tudi zdaj, utegne vsak čas ) ako me ne silili priti i kakor so nekateri govorniki od naše strani uže povdarjali. Kakor so Slovani do zdaj vse težave voljno voré za taki nagibi, ki gorko go- pretrpeli, kjer je šio za blagor postavo, in čuti, kakor strokovnjak. ki jih tudi nestrokovnjak tako živo to žrtvo na svoje rame vzeti zato, ker jo države, tako hočejo tudi zabteva korist In iz teh nagibov t ki po prejsnjih govornikih niso države. Kakor je uže več naših govornikov povedalo i mi bili dosti natančno povdarjani, hočem jaz govoriti za dobro vemo, da nakladamo ljudstvu z vojno postavo predloženo nam postavo, in če se pri tem deloma po- veliko breme, vsaj tudi mi poznamo potrebe in nadloge naroda • in tudi mi. kakor nasDrotna stranka , imamo ■■■■■■■■■■IHHI AI stavim na slovansko stališče, ne morete se temu ču » kajti ravno slovanski zastopniki hočejo vsi za vojno gorko željo, da ljudstvu to težko breme olajšamo. diti postavo glasovati. jeti, Nagibi, ki mene silijo, besedo popri- tudi blagor celots imamo pred očmi, in ker smo celó so patriotizem, čast in moč naše ljubljene od merodajne strani izvedeii, da nam svetovni položaj Avstrije. Prepričan sem namreč, da imajo avstrijski ne narodi zadosti domoljubja, da jim ta žrtva f ki obeta dolzega mirú? čemur bo vsak pritrdil, ki pazno se od pregleduje politične dogodke, potem moramo pač rado- njih. terja, ne bo pretežka, da so pa tudi zadosti raz- voljno pripravljeni biti na denarne in krvne žrtve iz s tem skazali vladi kako umni in da čast Avstrije tako visoko cenijo, da je ne domoljubja, ne pa, da dadó omadeževati ali pabniti v kako nevarnost. Takrat, ko je še leva (nemško-liberalna) stran te od one (leve) strani trdil uljudnost ali jej dali zaupnico , kakor je nek govornik si. zbornice večino imela in ko se je še očitno trdilo da se morajo Slovani na steno pritiskati, ni vsaj smo nasproti vladi v se poz&bilo nobeno sredstvo, po katerem se moglo istem položaji, kakor ona (leva) stranka; mi hočemo to žrtvo prinašati na ljubo io v korist Avstriji. katera močne armade Slovanom š&odovati. Da potřebuje, in to tem bolj, ker si je pri se pa t jans&ih dokazov, tako poéetje pred svetom opravičilo, postala. ker niso imeli de- klopila še Bosno in Hercegovino, ter je tedaj veča skusali so Slovane sumiti, da niso zvěsti državljani. Tako 80 Gehe, ki se niso udali sistemi, od katere niso nikake spolnitve svojih pravičnih zahtev pričakovati smeli, zmer-jali do najnovejših dni Moskovite, druge Slovane pa Iz teh vzrokov bi jaz za vojno postavo glasoval ne samo, dokler je to ministerstvo na krmilu, ampak, vaaj vaakim drugim ministerstvom. jaz za svojo osebo, pod panslaviste. Iu vendar bi se bili tisti, ki jim ni za večo pravico, ko Oe tedaj za to postavo glasujemo, smemo gotovo z prazno frazo > ampak za resnico mar f lahko prepričali, rimo iz strankarskega nasprotna stran, trditi, da tega ne sto stališča, in temu mogli se pri da vse to je laž. Ako bi bili oni le nekoliko pregledali staviti to , da se 8 tem noČemo dobrikati ljudstvu 9 če avstrijsko zgodovino, videli bi vanov vzvisena nad bili, da je zvestoba Slo- ravno je tudi nam na ljubezni ljudstva veliko ležeČ8 ia takim obrekovanjem. (Dobro! nam mora ležeče biti; če bi to hoteli, morali svoje dobro! na desni.) Ne v širokoustenji, ampak v dejanji se predloge še veliko bolj kaže domoljubje, pravi prijatelj se pokaže o potrebi in una stran in morali še radikalnejše predloge staviti predrugačiti, kakor je to storila ko nasprotna stran, mnoge predloge, ki so ljudstva bolj gun gen and bisher festgebaltenea Stand punkten ge- priljubljeni, ko ta. Mi pa se držimo načela, da tam, bracht (res je! na levi), aber die idee der Einigung hat kjer gre za občno korist, morajo želje posamesnih vtih- sich bisher so máchtig erwiesen DJOt O »V» —"J ' "»I V. — » otvu VIDUUI ov* UlfV^UVIg Cl TT IU3CU , Uflna II niti, in se pri tem zanasamo na razumnost naáih Mitglied der Verfassuogspartei ailes opf m Grunde jede« volilcev, ki dobro vedó, kaj je mogoče in kaj Be8chlu3se Partei ailes wieder 9 da ni mogoče. Tudi jaz mislim jaštvu nekaj prihraniti, in jaz upam, se dalo um in dem gewinnen. (Dobro! da bo vlada to tudi storila, kakor jej priporoča naša resolucija, čeravno tega govornik od one (leve) strani noče verjeti. To, kar je po okohsčinah včasi mogoče, zna po druzih okoiišči- pri vo- na levi.) Und es erfullt mit Genugthuuog, die Partei auf der Babn der Einigkeit zu h deon Weg '"U VIVl JLJ i U 1 g V? i V U U O U U U U ^ UUUU OUI V aliein kann sie ihre Bedeutung als Partei uf diesem die .* vjjw »uuu ai \J IU1U UUUVUIUUK C% 10 J. a I LOI , UlO Achtung der Bevolkerung behauotenu. (Veselost na desni.) iflVffe 9- * ' ; m A A ,1 ' ..i îm nah celó nemogoče postati, pa kar je ie včasih mogoče, (veselost) Tedaj tr a n k in tr a o k in prva , in njej na ljubo pet se e mo t r a n ka zatajiti se ne sme za stalno in brezpogojno tirjati, ker tako za- celó iastno prepričanje. Te besede, gospoda, jaz tako htevanje znalo bi pogubno biti. razumem, da so bili prej nekateri sedanjih protivnikov 9 ki bi takim sklepom bi mi zašli na krivo pot znala v pogubo peljati Avstrijo. Mogočna Avstrija, to je bil tišti izrek nam je vedno nasproti stavil, kedar smo zahtevali fede prepričani o potrebi vojaške posta } a kor 9 ki se čemo (klici na levi : ravno narobe !) zatajili svoje prepričaoje. da mi ho Ali avoljo stranke da oá e to dostojno za moža f rahzem ali avtonomijo, s tem izrekom so pobijali, in ne nami možjé, Ri jim je stranka veó, ko obóna korist V brez vspeba, naše težnje. Reklo se je, da federalisti Ali naša država, aii blagor narodo?, ali naša sedanjoat per svoje prepričaoje? lim t r a n k eč o a ko so res med bena korist? skrbé ie za svoje koristi, vsak za svojo deželo na škodo in bodočnost ni toliko vred države, centralizem kakor korist ene poaa pa da se bori za moč celokupne dr- mezne stranke? Ali ni bolje, da se ena stranka zdrobi žave. Zdaj pa vam dajemo jasen, dejansk dokaz, nego da bi se zdrobila cela država? } da mi hoćemo mogoeno Avstrijo, ker dovolimo Tudi nam se državi sredstva za n]eno moč brez ozira na posa- nam se mezne dežele > in glej >c orez ozira na posa- nam se je reklo, da ne smemo vojaške postav zdaj na enkrat je ona več ko eno leto dovoliti, ker bo vlada potem prisilj je vrivalo strankarsko stališče, tudi ne smemo vojaške posta ) za (leva) stran umolknila, in nič več ne povdarja naše pomoci še prej iskati, ker vlada druge stranke moči in veljave Avstrije! (oho! na levi), centralisti ne dobi, katera bi jej tako domoljubno pomo se na eo&rat ustavljajo. Zato prašam: Kdo hoče mo- um vuut Mv v -»v * — - — ~ — ~ ~ — — ^ 8 G Q cl Ul J 6 j u« oguvi uli vs vv^o ? v y \j\j y iqui UVi VUil LU V gočno Avstrijo, ali avtonomisti, ki jej dovolijo sredstva postavo za deset let, ker nas potem vlada ne bo veé da gubimo ves vpl ce klo di dovolimo 7 za to, ali centralisti, ki jej ta sredstva jemljejo?! Kdor hoče clj, mora hoteti tudi sredstva, da se ta cilj doseže, (dobro! na desni) in kdor v resnici hoče mo- dar se držimo načela, da stranka gočno Avstrijo potřebovala in tudi ne podpirala Toda Čeravno odločno branimo pravice e žel > ven- ki JeJ ne more odrekati sredstev za to za vlado (močne armade). Ali hoćemo mar misliti, da so bile oče biti sposobna mora korist cele države više staviti, nego ko- rist posamesnih dežel da I^UJVUUV otuinuv^ *.»»» uwwvujv u*». U..W..«., -w nov puaouiccjmu UCÍICI J »U Učl se mora VCUUU O pue prazne pene vse tište deklamacije o velikosti in veljavi orožjem boriti. Ne stranka tedaj , ampak pravica Avstrije, ki so se slišale na oni (levi) strani o priliki steoost in domoljubje imajo besedo v tej zadevi, in adresne debate? d s poštenim , posrani ga bodi tacega moža, ki si ne upa gla po svojem Posebno mi Jugoslovani hočemo mogočno Av- prepričanji, ker ae boji zamere pri kakem strankarskem strijo, da nas bo branila pred nenasitljivimi sosedi (Lahi), voditelju, in tak mož ni pravi Avstrijanec. (Kl o katerih je nek govorni^ naše (desne) stranke uže v " ' ......... levi včeraj govoril, in pred katerimi posebno jadranskem morji niso varni. nasi okraji na čujte In čeravno ae nam Slo na desni : dobro ! dobro l) Reklo ae mi bo, da preostro aodim (veselost vencem v Avstriji ne godi posebno dobro (veselost na pa moja sodba se opira na } Lan sta v delegacijah desni), vendar si ne želimo priti v tlaČlanstvo tujim zma- zdaj vojni postavi upirata na levi) protnikov. voditelja te stranke, ki se e janja h kl govalcem da v> \j y oiv/c laj , ua ui u u« . i" ■ vae victis" (gorjé premaganim !). z nami ravnali samovoljno po izreku 9 z m c a t (ki čuj te J f m o hat A v st rij bit eklo se mi bo, da imajo tudi nasprotniki postave ponižati med srednje d na desni) Ted hočej 1 Avstrij Zasaj? Jaz ne najdem državni blagor pred očmi, in res so nekateri govor- nobenega varoka, če ni ta, ki se sliši iz govorov na- ---—-------O l--------» ~ _ CT Mvwuvy^^ .«.vru««, VV W ". , ut wv v niki nasprotne straní povdarjali , da pri tem vprašanji sprotne stranke, da hočejo spet nek ne gre za strankarsko stališče. Pa iz besedi in dejanj polaganje dobiti za „gospodarski napredek" (smeh na levi) v raz- 8memo sklepati na misii in namene, in potem nam bo kakoršen se je nganjal v d<>bi švindelna in deoarnega težko verjett, da nasprotje v tej zadevi ne izvira iz poloma (kraba). (Dobro! dobro! na desni — uporekanje strankarstva. Pri vseh shodih in dogovorih nasprotne stranke, kolikor izvemo iz časnikov, ki jim menda smemo na verjeti (oporekanje in smeh na levi) > povdarjalo se je gospod leví.) Ako je protnikom te postave res mar za boljse in za štedenje , kakor je nek govornik iz vedno le strankarsko staíišče. Tako je přinesla na pr. Štajarskega razkladal, potem )ih smemo vprasati „Neue freie Presse'*, ki je menda o tem podučena 9 23. niso takrat štedili. ko so h teli Ak bi 79-----------------7 — j-----j « y " novembra članek, iz katerega bom z dovoijenjem gosp. vati io ko so denar ven œetali za d predsednika nekaj stavkov bral (bere): „die Verfassunga- (Dobro na desni.) partei strebt nach Einigkeit in der Wehrfrage und sie scheint uns auf gutern Wege nach diesem Ziele zusein"; tedaj ne gre za korist in moč države, ampak za edinost strauke (^živahna veselost na levi), in nadalje se bere: kat , zakaj e poviša-podietja ? tačas bolj vařeno posto- pa 9 mi bi ne bili tako na nič treba tožiti o slabih sib •VI* IS II 9 in ne bi nam bilo bed (Kl na desni 9 9> sie namreč stranka wird die Unabânderlichkeit prav res (Konec prihodnjič.) ?edoih draábah jel) plošní des eisernen Etats auf drei Jahre bewilligen 9 auf eine Zeit innerbalb welcher die europáischen Verháitnisse fjcit y AUUWI UOlu UUlvll^i v* i vy v/u4 v [,/wmjvjivu w viijwíwmiohv sich kláren konnen , wáhrend welcher die Bewilliguog ausreicht, alien drobenden Eventualitaten zu begegnen. % Mnogovrstne novice, Na vseuciliŠČi v Zagrebu se je za letošnje šolsko diesem Punkte wurden innerbalb der Verfas- leto vpisalo: 1) na fakulteti bogoslovni 17 rednih in Auch in 3U0£spartei Opfer an personlicben Ueberzeu- 39 izvanrednih, po takem skupaj 56 slušateljev 9 na fakulteti pravo- in državoalovni 214 rednih, 44 izvanrednih, skupaj 258 slušatelje v, 3) na fakulteti mo-droslovni 33 rednih, 27 izvanrednih, skupaj 60 slu-sateljev. Na vseh treh fakultetah je tedaj vpisanih 374 alušateljev, več tedaj, kakor vsako poprejsnje leto. v v * Prva kočija v Crnigori. Po „G1. Crn." je 13. novembra prva kočija^ prišla na Cetinje, ki je lastnina kneza Nikole, prva Crnegore. Ko je peljala se kočija skozi Cetinje, jo je gledalo mnogobrojno ljudstvo, kakor neko posebno čudo. * Difterija na Ruskem. Prikazala se je ta kužna bolezen v 15 okrajih v taki grozoti, da je v nekaterih pomorila veči del otrók, pa tudi odraščenih ljudi. Časnik „Golos" pozivlja vlado na pomoč zoper to kugo ter pravi: če je država se v bran postavila zoper žitnega kukca, govejo kugo in kolero, je pač tudi njena dolžnost, na pomoč priti zoper difterijo. Naši dopisi, Na Donaji 1. dec. — d. *) (Slovensko literarno društvo.) Kakor znano, ustanovili so začetkom tega leta slovenski dijaci na Dunaji slovensko literarno društvo, kateremu je namen gojiti slovensko slovstvo ter vaditi in uriti se v lepoglasni slovenščini. To društvo imelo je 26. t. m. svoj drugi glavni zbor. Gosp. podpredsednik prof. Josip Hubad pozdravil je navzoče ude kakor tudi vladnega zastopnika. Povdarjal je v svojem govoru, da je društvo v prvem letu svojega ob-stanka krepko delovalo, ako Bog dá in sreča juoaska, bo drugo leto âe rodovitnejše. Obžaloval je, da je umri mož blažega spomina gosp. grof Barbo, ki se je povsod in zmerom poganjal za slovensko domovino, katero je gorko ljubil. Udje pa so s tem skazali svoje sočutje, da so se z svojih sedežev vzdignili. Gosp. tajnik stud. phil. Karlo Strekelj prebral je svoje poročilo; v pre-ieklem društvenem letu brali so razni udje 28 spisov, med temi je bil 1 filozofično-kritičen, 9 literarno zgodo-vinskih, 3 filozofični, 2 naravoslovna, 1 ekonomičen, 3 lepoznanski ; tudi precejšnje število pesem in nekaj na-rodnega blaga bilo je branega v društvenih sejab. Društvo je tedaj jako povoljno delovalo. — Potem so volili novi odbor. Za predsednika bil je voljen gosp. prof. Josip Hubad, za podpredsednika drd. med. g. Jare, za tajnika gospoda «France Podgornj k in Danilo Ma-jar on, za arhivarja akad. g. Janez Subie, za denar-ničarja g. stud. jur. Skoiic, za odbornika stud. phil. g. Karlo Štrekelj, za revizorje pa gg. stud. phil. Ma-tevž Suhač, stud. jur. Janez Gregorčic in stud. jur. Aleks. Hudovernik. — Društvo je sklenilo izreci presrčno zahvalo vsem tištim gospodom, ki so društvo materijalno podpirali, pa tudi „Slov. Narodu", ki je društvene seje naznanjal brezplačno. — Za prihodnjo sejo obljubljena so uže tri berila raznega zapopadka. Vabimo pa zopet slovenske rodoljube, naj to lepo društvo obilno podpirajo. V Gorici 7. decembra.— Da imamo precej snegá, in sicer več v nižavah, ko v gorah, to ne delà sicer posebne časti naši ,,Nizzi';, pa kaj hočemo? saj ga imajo tudi v Kimu in Bolonji in — v Madridu. Sneg sam na sebi ni še najhujša nesreća, ali huda zima, kakoršna je letos, povekšuje revo naše dežele in zato nas sneg v oči kolje. „L5 Isonzo-u" pa je iz tega in druzega vzroka sneg in mraz dobro došel. Porabil ga je za argument proti tukajšnjemu nemškemu društvu „Concordija". To društvo je prišlo malo da ne na *) Ponudba jako draga. Prosimo. Vred. bob en; dolgá ima več, ko mu ga je treba. Kaj so si tedaj umislili ravnatelji tega društva? Povabili so ve& svet na velikanski koncert 2. t. m., kar je samo na sebi jake vljudno in kosmopolitično, toda šel je z va-bilom „der hinkende Bote": en gold, vstopnine, in ta za poplačanje društvenega dolgá. Vpreženo je bilo pod društveni jarem vse, kar ima v našem městu kaj veljave, bodisi v muzikalnem, bodisi v družbinskem oziru: odlične gospé, pevci, godci, in celó vse krdelo glediščnih pevcev in pevkinj. „Isonzo" in ž njim še marsikdo drugi si je mislil : Kako to, da bomo mi (Lahi) in sploh goriški publikum pomagali vzdržavati nemško društvo? Naj pogine ; mors tua vita mea. Pričela se je torej agitacija v ta namen^ da bi občinstvo in zlasti povabljeni umetniki se ne udeležili koncèrta; glediščnim pevcem so došla neki celó grozivna pisma. Ali prav to znabiti, da je izha-jala agitacija od sumljive strani, bilo je vzrok, da so si mnogi šteli v dolžnost, udeležiti se veselice, ki je potem takem imela ugoden vspeh. Nabrali so namreč okoli 800 gold., kateri se gotovo ne potrosijo za „minještro" za uboge — po „Isonzo"-vi ljudoljubni (?) želji, ampak za poplačanje dolgá oziroma, za ohranitev „Con-cordije", ali pa (indirectno) za ustanovitev .,1- sonzo"-u násp rotné g a italijanskega društva. Bodi si kakor koli, lepó gotovo ni, da „Concordia", ki je, ali je vsaj v začetku prav za prav eksotično društvo bila, na stroške goriškega obcinstva životari. Te zadeve, ki so přetekli teden bile povod razgovorom v vseh krogih, razložila in oznamila je prav dobro in resnično naša „SoČa". — Našemu městu je došla čast, da je naš someščan mons. dr. Ivan Jak. Delia Bona postal knez-škoť v T rident u. Rojen je novi škot 18. nov. 1814. Njegov oče je bil eden najimenitniših zgodopiscev goriških; bil je ravnatelj tukajšnje zastav-ljavnice in hranilnice. G. škof Delia Bona se je izšolal tukaj 1. 1836., kot novomašnik je bil eno leto kaplan v Sempasu, kjer se je slovenščine naučil. Končavši više studije na Dunaji bil je v naši prvostolni cerkvi korni vikar in slovenski pridigar (1841.—42.), 1. 1843. je bil spiritual v bogosl. semenišci; 1. 1845. začasni ravnatelj zavoda gluhonemih; potem do I. 1855. profesor pastir-stva; več let je učil tudi italijanski jezik na nekdanjem modroslovskem ucilišci in na gimnaziji (bil je prvi profesor italijanščine v Gorici od nov. 1847. naprej). Pozneje je šel za šolsk. nadzornika popřed v Inomost, potem v Benetke, slednjič 1867. 1. v Solnograd. L. 1856. je postál častni dvorni kaplan, 1.1857. častni kanonik goriški; 1. 1869. kanonik skolastik v Solnogradu, 1874- prošt in škof in partibus. Pisatelja teh vrst je bil prč. g. škof Delia Bona prefesor italijanščine in pastirstva. Med drugimi sem si zapomnil dvoje njegovih opominje-vanj : 1) „Gospoda moja, nikar se ne sramujte, kedar boste pridige izdelovali, imeti pri sebi slovnico in siovar"; 2) Gospoda, nikar ne mislite, da Vas bodo dandanašnji (in to je bilo 1. 1851) ljudje spoštovali samo zavoljo črne barve; zaslužiti si morate spoštovanje z obnašanjem in znanjem". Obe opombi se mi zdite vredni, da se tu priobčite. — Za Crniče v goriškem okraji je podari! presv. cesar 200 gold. — — Izredne pobožnosti (v 6, ne 4 mestnih cerkvah) o priliki 251etnice neomadežvanega spočet ja D. M. presegajo vse nade ; jutre bode po pontifikalni maši v prvostolni cerkvi „Te Deum". Iz Kostanjevice 26. nov. (0 predavanji gosp. vodje R. Dolenca na dalje.) Kako obrezovati na novo po-eajene trte, ne bom opisoval, ker se bo gotovo tudi to v uže omenjeni knjigi nahajalo. Na vsak način pa se morajo trte niz ko obdržati. Opomniti moram le še, da se trtam, ki že rodé, potem ko je eárod nastavljen is se vidi odrezujejo nad zarodom aii grozdićem tri liste župana izvoljen Mihael Musič, za svetovalca pa sta V IV*», VUIW41U jVJJU URU uatvuuuj »»• «V.W .. , V.JVU. 4.« » w poprasati pa koga, to mu mogočnost ako mu miru ne dá, mu hoče eno zasoliti, da bo dosti ni pripustila; za to je pa letos žalostno gledal, kako so imel. Kaj neki? „Dozdaj sem pred sodnijsko gospósko mu trte žutele in umirale. Njegovo nespametno ravnanje na to odgovoril, kar tem bil vprasan" — pravi mož z apnom je pa se drugim v Škodo, ker se bodo bali „če pa miru ne bo, bom povedal, da je Ostriženec tudi apno za gnojenje polja vporabljati, misieč, da bi se jim moji prvi ženi v njeni bolezni neko čudno zdravilo dal . — mm At 4 % « m _ ft # A M * • fe 1 9 V % % ^ fc m A A ».J Í . «É utegnilo delo tako ponesti, kakor onemu modrijanu > ki uo katerem V se je poleg vse njegove bedarije vendar kar popotni učitelj uči, uže vsak sam vé. je zeló hudo bilo in je kmalu na to trdil Tu t da to, umrla, reksi še pred svojo smrtjo: ta Ostriženčeva zdra- Uil^y »oaa caiu ▼ V># JL u P ri uuo ▼ wv w^v ^ V/4 IIM« j. c« vuui vv kjkj Ui pv/ v ^ uai y ua AJ trtam zakopavati pUstje ali bu- res, da uoemu fantu na Vrhu je le enkrat dal zdravila nas vila me bodo umorila. Pa tudi to bom povedal da ni y imajo ljudje navado tarice, pa tudi koruzno slamo ; gosp. D. pa je tako gno- ampak ker prva niso nič izdala, je dal drugiČ močnib jenje zaznamoval z znano prislovico: ,,Bolja je uš na ki so fanta tako nagnala, da je kar kri bruhal in po- zelji ko celó nič mesá". Tudi jaz mislim, da bi bilo stal naglo mrlič Kako pa tak hribovec za to ali acijl , au k\J ulu »ja vol* . jl u ui snu uaftouuli, v* km vr» uvu* '«»«v . u.u ia \j fct« ul luu v CtOi tu Ck l bolj pametno plastje in koruznico sekatt, ter ju porabiti uno zdravilo izve? To je prav lahko. Gre v lekarno hjui j paui vtu^ «ootj v? tu nui u fcui^u j u p V71 u v t u » uuv «v*» m t j.4V ▼ v • x u j vj jn a v • vji i u v iuaaiuu^ za nastelje, katerega tukaj kmetom, poseboo, če jesea ondi prosi, naj se mu kaj dá, ker ga tako grize, ali pa Tak o i imeli nastilja se zapera po njem. Kak usmiljenec se ga res usmili in mu kako zdravilo za to dá. Vražar praša, kako se ili suha, silno rado pomanjkuje. in dobrega gnoja, bodi-si za vinograde ali za polje. Slišali smo tudi, kako s ce pijenjem požiabniti malo- imenuje. Zapomni si ime in drugi pot uže kar sam po vredne trte. Jaz sem to reč bral v predlauakih .,No- imenu pové, česar želi. To zdravilo, katero je le zbog vicah", pa je nisem dobro razumel, ker vzel sem za ta usmiljenja in za kak poseben slučaj v lekarni dobil, to posel navadne rezje, misieč, močoejši ko bo cepič, bolj zdravilo mu je zdaj za ozdravljanje in neozdravljanje gotovo se bo přijel, pa doeegel nisem ničesar; saj sem vseh bolezen ćloveških ali živinskih. Naj drugim r . . popa tudi, kakor sem danes čul, ra^no narobe délai. Vzeti maga ali ne, to je njemu vse eno, njemu samemu pose ima namreč za cepljenje tanka mladika, k*koršne maga gotovo — dooasaje mu lepe dobiČke. Večidel pa rade iz starega lesa odganjajo, in ta mora biti že o bo- ti hribovski „doktorji" dajejo prav nedolžoa zdravila, žiči odrezana, ter do cepljenja, katero se ima vršiti še tako češojiški Ostriženec hruševo, lipljanski copernik le tedaj, ko so trte že mladje pognale, v kaki kleti v pa medeno vodo, kateri se primeša nekoliko kake druge pesek vtaknjena. Trta se cepi v s kl a en čevelj pod reči > da ima ma drugačen okus. Taka sladka zdra- zemljo, tako, da le eno oko cepiča iz zemlje glede», in še to mora biti pokrito z zemljo aii listjem. Drugače da neumni ljudje tako radi k tem hribovskim „doktor- vila bolniki navadno kaj radi pijo , kar je tudi vzrok, veljajo pri cepljenji trt ta pravila, ko pri drevesih zavezovati in zamazovati trte ni treba. y jem" koga po zdravila hodijo. Eokrat zasači žandarm ne y ki nese zdravilo od Ostriženca. Žand ar ga od- Krškega. (Umri) je 26. novembra pri nas gosp. pelje in z zdravili vred sodniji izroči. Pri sodnijski pre- Vinko Vid mar, meščanski učitelj io mornarski pod- iakavi se pokaže, da vsa zdravila niso nič druzega častnik v rezervi y se 26 let star. Pokojni e bil ra v Od hruseva voda » y kot * teri so primešane nekatere kapljice dober učitelj eno leto na tukajšnji mesčanski šoli. leta 1872. do 1876. pa je b i pri mornarstvu in se je v letih 1874. do 1876. udeleževal potovanja okoli te m e 1 i so vca". Eni pravijo, da je bil Ostriženec zarad oljufije par dni zaprt, drugi pa govoré y ni nič zgodilo. Kaj je res ne vem. da se mu Tukajšnji zemlje s korveto „Friderik". Znanstveno izobraženi c. kr. okrajni zdravnik gosp. Rupreht je enkrat vse te mož je zapustil o tej ekspediciji velezanimiv dnevnik sleparske kmečke „doktorje" c. kr. okrajnemu glavar- in razne, večinoma še nepriobčene spise, katere name- 8tru v K*mniku naznanil in o Ostrižencu še posebej rava na svitlo spraviti njegov sodrug, g. Iv. Lapajne, navede!, da ima vsak smajni dan v Ljubljani zlasti v sedanji ravnatelj tukajšnje meščanske sole. dveb gostiloab, ki jih je z imenom naznanil > svoje shode Velike Lasice. Pri volitvi občin*kega starešinstva dne u. m. bil je za župana izvoljen Janez Tomšič, za svetovalca pa Matija Hočevar in Jožef Pavčič. crnomaljsbega okraja. — Přetekli mesec smo imeli v našem okraji v treh občinah volitev županstva. 5. dne novembra je bila volitev za občino Podzemelj; Miko in vražarske pridige, s katerimi povzdigovaje svojelastno učenost in modrost priporoča svoja zdravila in vražarske pomočke, češ, da g'tovo pomagajo. Za svojo sle- parijo lepe denarce si nabravši in sladkega vinca se na-srkavši omahuje potem proti domu. Trezen ta „doktor" tu so bili izvoljeni: Matija Ž u gel za župaoa Galovec, Martin Straus Prenner pa za svetovalce Miko a klic in , t» » i r» vr Ignacj Čudno, da taki ljudje sploh v kaki lekarni zdravil dobijo! Znano je tudi, kako se zraven še lažnjivo hvaiijo kako jih lekarničar obrajta za svoje najboljše ,,kuntelt y V V ces > » 14. dne novembra bra saj m>i noben doktor toliko skupiti ne dá, da y še z dobrim ko- je volitev V Gribijah, kjer je bil izbran Matej Uirih silom jim lekarničar postreže itd. Take pravljice se posebno o za župana, Jurij Žel ko in Matej Žunič pa za sveto- lažnjivem lipljanskem preroku v tuhinjski fari raznašajo okrog. valca. 19. dne novembra je bil za občino Oberh za Pis. tako od nikodar ne gre, razun če nikogar oslepariti ne zmagala proti nasprotnikom prave ustave in narodne more. Lep doktor, kaj ne, da se mu mora pač vse uže ravnopravnosti, tako bode zmagala tudi zdaj, če Bog od daleč odkriti! Ljubljane Na prvo mesto današnjih novic da in domoljubje junaško! Ponosni smo na to adnj y da pot kranjska naša dežela tako sijajno zmagel Ie moramo kar slišimo tukaj in se nam poroča iz de- kakor skor nobena druga. To mora nam tudi pri tej staviti radostno porobilo, da je govor minister- volitvi zgled biti žele stva predsednika grofa Taaffe v zbor poslance bil (Iz odbôrove seje družbe kmetijske 6. dné t. m.) Gosp. predsednik baron poroča se „Novicam" sledeče přetekli petek koncem debate o vojaški post od vseh naših rodoljubov z navdušenim veseljem sprejet, Wurzbach začne sejo s tem, da milovanje izreka o je telegraf z Dunajanam prinesel le kratek posne- zgubi visoko spoštovanega rodoljuba gosp. grofa B tek ministrovega govora, ki ga naši bralci danes drugi strani celeg beró In kako ne bi bil ministrov govor podružničnega predstojnika bota, mnogoletnega zvestega nda družbe kmetijske in ter predlag na] odbor vzbudil velike radosti V Vsaj je izjava ministerstva pred- gospej vdovi posije žalovalno pismo, — odbor enogl sednika, provocirana od poslanca Tomaszuka t At y J^J JL ▼ V VJX ^ JL liv V/ J ' V/^AV*^ VV^ «4k. w AUVUK/ " VklAVV ^ ^ * V Vfc W 4 popolnem spremenila; v njej se odpoveduje kmetijske pritrdi. Potem predlaga, naj tudi odbor v imenu družbe ekscelencij i grofu H o h e n w ki Je vlada dosedanjemu načelu, katero je v germanizaciji in uže od leta 1847. ud naši družbi in ga kranjska dežela centralizaciji raogočnost države iskalo. Vsakako se bere ponosno med svoje deželane šteje, za njegovo odlično icev o adresini de- v jako pomeni jivih besedah grofa Taaff spoved da dozdaj pravic posameznih narodov vlada ni tako bati poklon v " V ^ M v AAJ v/ v» ^ f j V-r v» V CJ JL v« Ul V KJ I V | V> y lojalno postopanje v zbornici posla cenila, kakor bi se po naravnem pravu in po ustavnih predlogu načelih bile imele ceniti, vsaj se je nekdanji minister Beust celó drznil v javnem zboru očitno tudi LUUilďt^l KUUI gosp. JL U 1 a A. LI y UillUgUi da treba predstojniku kmetijske podruž Dalj Polak ti tk predla y gosp odbor navdušeno pritrdi predsednik, da odbor y Slovane na steno pritisni ti. Po javni in odločni obj mnogoletnemu jako marljivemu y dné t m. m mora to vprihodnje drugače biti in ne predlogu odbor z vitežkim križem Franc-Jožefoveg čestita o odlikovanj reda ampak tudi Slovani morajo đeležni po- Bleiweis, da je gosp. profesor Povše ž njim vred pre Nemci stati narodnih pravic, katere jim gredó. 8 tem je važna sodil rokop prememba dosedanje vladne javnem odru zbornice poslan gi y tudi temu pritrdi Potem poroča dr y ki ga gospod I teme izrečena m to i i ap a j r rav natelj meščanske šole v Krškem, družbi kmetijski posla! izrečena je s tehtno o razpisu dar il a velečastitega gosp. viteza Schneid- javucui UU1U 6UU1U1UC v, - V>VJUU« jv* o ivuki-lls \s ima^iou u ax 11a i besedo, kakoršne dozdaj od novega ministerstva še nismo Treuenfeldskeg slišali, čeravno srao je zmerom željno pričakovali pa se je zaupanje do ministra Taaffe-a. ki pod naslovom tem ^ * V.UVUIVÍ.^UV^« ««OiUYUlU. „KJ kmetovalcem je treba po domače govoriti" priprostim Sp je uže nekaterimi premembami vreden razpisane premije Je z Učt Bc jc Z/aupalijvž uu íuiuiotxa x aai ie - a, rvi Ju^v u^aat^iiuii pi&uicLuuai nekako pojemalo, zopet krepko povzdignilo, ker po taki pride kot drobná kni da v natis in brezpl razde odločni objavi se po pravici nadejati smemo, da bode litev med kmetovalce slovenske pod naslovom : „G1 beseda — mesó postala v d e j á n j i. Kakor slišimo in tudi za m v časnikih berem o so tako „imenovani T V>ClOllJ i\lJLA UC1 UUi DU iai\U ^lili^UU Y Ulil UOVWlT V! loma potrti deloma besni zarad izjave Taffe ustavoverci" de kmetovanje na ma j hne m m vendar je rod pravnost, ne pa dom pravo t podst načelo ! n a- Ka- Idil sest po vsem temu predlogu, pripoznava darilo 5 cekinov gosp. Lapajnu in da se gosp. prof. Po v setu izreka z malim premoženj emlť. Odbor pritrdi zahvala za pregled dotičnega rokopi kor dalje čujemo, pošiljajo uže ali nameravajo poslati hodnje leto maj hne poskuš zastopi občin, politiška društva itd. Njegovi ekscelenci Da se pri Reana luxurians", ki dij z novo stlj JG bila tudi v „Novicah" hvalj vr^rv/.**, ^Vi.w«««. —- * ----------~------77-------- ------------- 7 -— J ~ ~---- "---* 77-* ^ " — -'—J—- grofu Taaffe-u zahvalna in zaupna pisma za ono slo- za posebno dobro živinsko klajo, naroči odbor z Dunaj vesno v zbor posl Prav tako tri nopiče s 100 zrni te rastline Bere Telegram, ki ga je včeraj dr. Jan. Bleiwe v se po dopÍ3 si. katerem ministerstva kmetijstva od 14. dné. u. m., imenu národnega kluba poslal grofu Taaffe-u, mini- ono naznanje jemlje poročilo odborovo, da je namesti sterstva predsedniku, se v slovenskem převodu blizo umrlega gosp. Skaleta služba učitelj a_ podkovstva in ži- tako le gosp. Ed. Šlegel vinozdrav8tva bila podelj Odločna izjava Vaše Preuzvišenosti v zborni po- Odbor odobri, da se je predsedstvo obrnilo do iv fS. dne t. m.. katera. da nridemo v Avstriii do ni In i ce za podelitev nekolikšne denarne podpo ubo notranjega mirú, kot prihodnji cilj vladi povdarja brambo gim učencem podkovske šole. Isto tako odobri vlogo ravnopravnosti vseh narodov avstrijskih y Je z dobro predsedstva, da se je obrnilo do vestjo smemo reči lejši vtisek učinila . magistrata, m e so g 1 e d s t da bi na ves narod slovenski najvese- se po smrti gosp. Skaleta pustilo zaupanji na državniško modrost Ljubljani njegovemu nasledniku gosp. Slegel y V za in eneržijo Vaše Preuzvišenosti nadejamo se za trdno y to da besede Njeg. Veličanstva: „Jaz hočem mir imeti med vzroka pravilstvo popolno sposobnemu, posebno iz tega ? da se m moj im i narodi" postanejo zdaj po vse resnica". ne odtegn živinozdravske tukajšnje šole k o mesogledstvu, ker ravno iz te šole (Volitev državnega poslanca) namesti umrlega uže čez 20 let dobiva dežela naša dobro poduč gosp. grofa Bar bot uže razpisana na mesoglede SI. ministerstvo kmetijstva je družbi po- U prihodnjega leta. Volitve za to poslanstvo se slalo 10 iztiskov nove nemške knjige o mlekarstvu bodo, kakor zadnjikrat junija meseca, vršile na treh krajih namreč v Koč sodnijski okraj*kočevski; Gabriel Belleville* pod naslovom: „Die Milch und deren Verwerthung von i y — v Trebnem za sodnijski okraj trebanski in žužem- knjigu pu»uu jjicuocvjunwm puuiu^mu, ajoi oc berski, in v Ratečah za sodnijski okraj rateški in mo- z mlekarstvom in sirarstvom, pa je tudi željo izrekei podariti predstojnikom pod odbor je sklenil, nekoliko teh bavij 9 kronoški ali ■ Kakor slišimo, imamo za to volitev mnogo, u«.j mi ,,j.^r^c m ic xvuji^i^ ^«oucio o»ujim kandidatov na izbero. Naj merodajni možje marsikaj, kar utegne koristiti našemu mlekarstvu nai bi Novice" iz te knj posnele svojim bralcem so bili za sprejeti: gosp. Rih. Schrey, poštar v Lescah, centralni odbor do njih obrne za nasvèt, uže precéj ze- gosp. Franc W a land, posestnik v Lescah in pa gosp. vtehokrajih nemudoma z voli vci posveto vanje pričnó, Po predlogu Radoljške^ kmetijske pod katerega se bodo izbrali, da bodo, kedar se narodni dinj o možu ? katerega naj narod naš posij za slanca na Dunaj. Kakor je dnj P? pot, ko so nepozab Jjivega grofa Barbota volili za poslanca, lepa edino st kluba uatavovercev in glasoval z naso stranko Luka Grilc, lastnik suknarnice v Žapužah Baron Zvegl se je o vojni postavi ločil od . al pri 0 * M i r H H H I 1 ' B tej priliki je v tolažbo ustavovercev objavil zagotovilo, da v vseh druzih vprašanjih se ne bode ločil od stranke ustavoverske. Baron Žvegei ostane tedaj ustavoverec von remsten Wasser Aoviéar iz tojih dežel. Dunaj zbornici poslancev ni bil po več v dnevni io deloma viharni razpravi ves načrt Gospod c. k. deželni predsednik vitez iia I J P je včeraj z Dunaj Ljubljano nazaj y je vec dni bival ; přišel v seje deželnaga odbora 28 nov. m dec.) tako sprejet kakor ga je predložila vlada bil sprejet po vladnem predlogu, ker za obve zadostuje navadna večina glasov, kateri doiočuj 7 da zoper pa, se nabiranje letnega števila vo- Sklenilo ae je. da se deželni odbor obrne na ministerstvo jaških novincev (54.000 mož) dovolilo za 10 let, so gla ' - . A ^ 1 ^ - ~ 1 I ^ ^ « J fl 1 J H > A % A zarad naprave dolensk železnice in da se deželna sovali „ustavoverci" tako trdovratno , da ta dobil aprosi vlada i se posij beti in postopati to stvar podpirati vsem panstvom dvetretjinske većine. Govorili so za vladni načrt mnogi danj okrožnica zarad tega, kako imajo občine akr- poslanci naše (avtonomistične) stranke tako izvrstno in da 3e pridobijo in plačajo stroški za minister Horst je z ozirom na vojaščino druzih držav k ven i h potřeb; tako sijajno izpričai potrebo, da se sprejme vladni na > k in za napravo občini Zagorje na Notraojskem se je dovolila 20% f vse ni pomagalo nič > občinska pri&lada na vžitnino Tane davke gonce g pa pogoj 25°/ > o obči Doblič m ? dražbena oddaja priprege in hrane za od priklada na direktne jalno, da omenjeni črt je gnala svoje strankarsko, protivladuo koló tako neío ustavovercev cela trop Skoda 7 da ni dobil dve tretjini gi v Liub za 1880 se e potrdiia govorili posla nimamo prostora obširno povedati naše > škeg kako (Tudi drugi batalijon) našega domačega j poika, prvi, ki je iz Bosne na strelisču zvečer v Ljublj » bii Rieger m drugi t 7 celi govor Riegerj bljubimo pa ke, kakor Clam-Marti kaj so 7 da prinesemo drug i pot dne t m z veliko našega poklan Kluna danes priobčimo polovico govora ki ie gorke soli! ustavovercem častjo pogostovan. Kmalu, ko so se gospodje častniki in jim hudo za kožo segel, zato so ga zasmebovali, ker ]aki za mizo sedii, prićeie so se terimi je bila prva presvitlemu gospodu naše armad m 3 pitnice, med ka- mu niso bili kos drug kot najvišemu voverskem besedovanj bilo dgovoriti 7y veliko dima Sploh v usta nemški pil g. župan La malo ognj u «V. I » ---------_ . . ,----u » «IUÙUI , un Bucar. Sledile so potem je ministra Taaffe a pozval na dvoboj, v katerem smo vendar smo uatavovercu Tomaszuku zato hvaležni ? da slov ki pa naš gosp. Fr A napuoice c. k. viaanega zasiopniKa, ue»eiucg<* giavaij», »»cucu, u* jc vi«u» ua uaai siiMUi, na sirani pri katere so odzdravljali mnogi gospodje častniki. Gospod vice. Tehtni govor grofa Taaffe-a se je glasil tako le ladnega zastopnika, deželnega glavarj zvedeli da je lada zdaj na naši strani strani pra Bucar je izvrsno lep pii stnikom in vojakom in pa gosp vojaške m u nadzdravniku y ki nase tako zdrave pripeljal domu. Cemu neki se jake opet Slavna zbornica! Nisem bil namenjen o tem važnem vprasan)» eu, iuui ucua ui ue uuu , jier ae j< to vprašanje z vladnega prostora uže sijajno branilo glasiti se tudi treba ne bilo ker se je ptujec dr. Kraus mače zadeve? y yy Tagbl." vrednik, silil med naše do- Al danes mi je ravno predgovornik (Tomaščuk) skazal íadeve ť ! čast, da me je osoono napauei, toraj misiím, (la mi j (Tukajšnji otroski bolnišnici) je presvitla cesarica dolžnost, te napade z nekaterimi besedami odbiti. (Dobro bno napadel, toraj mislim da podarila 100 gold na desni.) (Beseda v citalnici 8. dne t. m.) je vkljub hudi sterstva predsednik X % m » _ A «• M * • • • t • l Gosp. predgovornik je namreč rekel y iu zdaj vladi na čelu yy Mini , je prav zimi f olnila dvorano popolno in občinstvo jo je za- tisti, ki je bii na čelu tudi ministerstvu Gisk pustilo jako zadovolj kaj obé igri če tudi sami po Herbstovemu (Burgerministerium) — in se ie zato sebi ne velike dramatične vrednosti : , Sredstva ljube- če smem rabiti neparlamentarno besedo, za katero prosim sm _ ___©--r- Jeločniku, in še posebno burka: „Pri meni bodi !" s petjem, poslovenjena od poslovenj po gosp uze naprej zamere na levi i O pcijcuíj piiouřvcujoua v/v* g» lia, ícvi. - „Res je 4 nalogah dobro izvršeni izbudili z dignjenim glasom.) Alesovca, ste v 0 meni norčeval. na desni. Govornik (Kl yy oho adaljuje s p veliko veselost spej Jeločnikovi in gospici Nami Gospod moj t Jaz sem 1 res onemu minister tovi in pa gospodom Jeločniku, Juvanciču in Kajzelu gtvu na čelu; poklicalo me je na to mesto zaupanje gré hvala za prijetni večer, pa tudi gosp. pevcem so serenado na občno priznanje lepo nam popevali y ki Ne Veličanstva cesarj o ča goto zeló nevarnem y udal sem se temu klicu in bil sem več časa na čelu onemu moremo si kaj, da ne bi tudi s pohvalo omenili lične ministerstvu. Al razmere so postale take, da se tak one sobe, v kateri ste se igri vršile, res tako lične, ka koršne dozdaj še nismo victeii na našem odru. (Delitev zimske obleke ubogim šolskim otrokom) ^ ® r'_. — ____4L * * A £ t • H n 1 y (i desni podj v C uj te na dati A v s t levi) ia v prid godilo ae je zato (Dobro kar f na y go Č katero je po 14ietni navadi z darovi usmiljenih ljudi dvoj oskrbel komité dobrotnih gospé in gospodičin, bode pri- na desni.) Na čelu gotovo še pomníte, da se je ministerstvo raž- in manj (Dobro! res je ! m hod n jo deljo dopoldne ob 11. uri v čitalnični d se za taka načela Obdarovanih bo 80 otrok, 40 ubozih šolarjev in 40 so č y sem bil jaz in tu potezal so še danci m v, v^ «——. — ^ v,. ». (Dobro!) Pokazala pa se je potreba, u», laric s popolno zimsko obieko. Dobrotniki in dobrotnice, biti v Avstriji res pravo parlamentarno življenje moj na- da če ima ki so z blagom aii denarjem pripomogli k tej dobrodeini biti državni zbor ves* i napravi, se ijud bij tej delitvi y to je tak, da so mora narodi (Zima) pritiska letos nenavadno hudo; preroko- o Martinovem, da ne bode zima mrzla, je po t&- tako se lepega cesarstva našega v njem zbrani in daj o besedi vanj kem na laž postavi) Predvčeraišnem svoji cem cev u y (Dobro!) Skušal sem toraj, takim poslan stopajo lepe dežele in veliko davkoplačeval ki za ter so res znani veljavni možj nam poroča iz okolice Gradca — je bil ondi tak mraz, mogočost, udeležit y dat polit s e da so ubogi tički mraza otrpneni mrtvi na dali mlj ter zimi o pa- milimo se svojih velikih dobrotnikov, ki nam tem, da jim sem pokladamo kakega zrna za živež, ki ga o taki (Kl na levi Čuj te tavnega živi j enj Živahno ploskanj vrte trebiio škodljivih gosen c, vsaj s na desni; na levi klici: Ustava po8vari !) 3 m pntrjevanje neverjetno! Govornik naj se ne dobij Hvala Bogu, da ti možje so prišli le-sem in se (Goveje kuge) po razgl deželne vlade ni mislim udeležujejo ustavnega enj y da (dobro » na desni) in jaz več v litijskem okraj nikj vtrjenje ustavnega 8 tem storjen uže velik korak naprej za -r- Očitalo se je y da nja v Avstriji. (Dobro na desni.) sedanje ministerstvo neka smes mi « nisterstva in da se eni strani smehljá, drugi pa žuga. V delegacijo avstrijsko so Čehi med drusimi Gospôda! to ministerstvo si je stavilo za cilj svoj volili grofa H. Clam Martinica, kneza Lobkovica, spravo in sporazum ljenje med narodi, ^ tu ui. ^cuuawoi j», — u* im» mislim, da je to smebijanje, ki pa ni bilo enostranako, Klaiča io za njega namestnika Ëorellia zato Kiegerja in dr. Zeithamerja IX- dr. Dalmatinci dr. Šta- vendar nekoliko opravičeno. ;----------UWU4WJKUIU». W V71 Vtn», - KJ « jer ski slovenski poslanci niso hoteli voliti, ker jim Dalje se je očitalo, da vlada nima nobenega cilja; poslanci nemškega Štajerja niso hoteli dovoliti ? to ni istina; vlada ima svoj cilj ne y enega in ta je: narode av- poslanca v delegacije, —Mem ci so si izbrali dr. Rech-strijske sprijazniti med seboj, sprijazniti jih bauerja in barona Walterskirchna, za nju namestaika na temelju skupne ustave avstrijske. (Dobro- pa dr. Foreggerja, — Korošci so izvolili Ritterja in klici in ploskanje na desni.) enem pa moram reči za njega namestnika Nischelwitzerja , Kranjci grofa sem s predgovorni- Hohenwarta in za namestnika dr. Poklukarja Istri- kom istih misli: on bi namreč rad imel većino avstrij- jani so si izbrali Francesohia in za namestnika Viteziča Goričani Winklerjain dr. Pajeija sa namestnika ako, a ne narodne. Avstrija pa je sestavljena z raznih y narodov, katerim vsem se morajo pravice va- rova ti. Tržačani Wittmana in za namestnika dr. Rabla (Živahno priznanje in ploskanje na de«ni.) Ce na- in tako tudi ostale dežele posljejo svoje zastopnike v / rodi drug ob drugem bivajo in se zavedajo svojih pravic delegacijo. ter iih tudi vživajo BÎ bodo radovoijni podali roké v prid veliki in celi Avstrij . (Dobro! na degni.) Pa tudi o tem se strinjam s predgovornikom. da se ne dá vladati, če se Nemci ob steoo pritiskajo; vsaj ravno razni narodi naši Avstriji enake pravice skup so Avstrija in so Avstrij ci, in če si ti pripo znajo med seboj enake pravice in jih tudi vlada pripo- znavs ? pote no f gospoda, bodo vsi tudi dobri, vrli Av- 8tri]ci. (Živahen plosk na desni, oporekanje na levi; levič- njaki so razburjeni.) Vojna postava je šla brž v obravnavo zbornici gosposki, in kakor nam telegrami poročajo, je odbor, za posvet po8tave izvoljen ? dne t. m. enoglasno sprejei vojne postave Po od poslanske zbornice odbiti takem tedaj ni dvombe, da ga tudi cela zbornica go sposfea 8prejme. Po tem roma postava še enkrat v zboroico poslancev in čejo ta zavrže, čeravno je oger-ski državni zbor jo popoiooma po vladnem predlogu sprejei, kaj pa potem? Tù se zopet kaže prečudna ano- malija dualizma! „Cas" piše, da bo, če se postava vdrugič zavrže, Taaffe odstopil, po tem pa na vrsto pride ministerstvo državnopravne stranke, najbrže Ho- i _____ ~ ^ * m « » A « M bode pri- henwart. Koliko je resnica na tej govorici, hodnost kmaio pokazala. Kateri dan se prične zborovanje de lega ci j na Dunaji, ni še prav gotovo, vsakako se pričnó med 15. in 18. dnevom t. m. Ministerstvo zbornici poslancev predložilo . ki tudi Slovani in pa drugi v Avstriji živeći narodi se ne smejo pritiskati ob stěno (dobro! dobro! na desni), vsi imajo v lavcev náčrt obrtnijske postave (Gewerbeordnung) deloma predrugačuje, deloma pa dopolnuje dozdaj ve- od Ijavno postavo. Ta nacrt spada na 3 oddelke: delek obravnava raz mere obrtmjskih pomočnikov io de- ) inspektoren) gajniee den ci oddelek: obrtnijake nadzornike (Gewerbs- oddelek pa obrtnijske pomočne bla-Mnogo dobrega zrnja — tako pravijo izve-je v tej novi avstrijski postavi; obrtnijaki nadzorniki pa, katerim nalog je nadzorovati nad tem da se določiia te postave izpolnujejo, so na Aogleškem v 7 7 ljani vajci ; na Francoskem, v Nemčiji itd. uže davno vpe- 7 bodo nam nova naredba. Ker je prenaredba ne- srečne dosedanje obrtoijake postave na korist obrtnijstvu in rokodelstvu živa potreba, zbornica menda tuai ne bode odiašala, se kmalu lotiti obravnave te postave. Telegrafična priznanja iz mnozih a lov an skih krajev od občin itd. dohajajo ministru Taaffe-u. Ogersko. — Hude povodnje reke Koro s žugajo Velikovardinu in pa reke Maroš Aradu z veliko ne-yarnostjo. Cetinje. Telegram od dec t m dné t m Alb J6 naznanja, g da in na boj Crnogoi pa tudi kakih 100 je bila velika bitka med pri Veliki ob Limu. Okoli 1000 Arnavtov či mrtvih obležalo. Tudi zgube zmagonosnih so precejšnje, kakih 100 je mrtvih ranjenih. Vabilo na naročbo s* Novic (( za leto Leto gre h koncu in čas novih naročil na časnike blizo. J« letom 1880. nastopijo „Noviceíl svoj 38. tečaj. Dobro znanim po vsem Slovenskem, pa tudi zunaj mej Slovenije ni jim treba na dolgo in široko razkladati svojega programa; zato rečejo le to, da, kar so let 7 bile 37 ostanejo nepremakljivo tudi v prihodnje: neutrud- ljive delavke za vsestranski blag or in pravo o mi ko našega naroda pa neustrašljive boriteljice za narodne pravice njegove na stališči državopravnem. Trojne svetinje staroslovenskega gesla tudi v prihodnje ne bodo zatajevale, kakor tudi p opol ne n e-odvi8nosti svoje nikomur prodale, naj pridejo časi kakoršni koli. to ime vabimo rodoljube na naročbo našega lista in ob enem z iskreno zahvalo za podporo dozdanjo prosimo uljudne pomoci tudi v vpribodnje naše častite prijatelje dopisovaloe. Naročnina „Novicam" ostane, kakor je o zdaj : v tiskarnici prejemaae za ceio leto „ „ sa pol leta sa četrt leta gold. 7) 77 po pošti pošiljane sa celo leto 4 gold. 60 kr ,, „ „ za pol leta „ „ „ za četrt leta Za posiijanje na dom v Ljublj 77 77 40 kr. 30 kr bila ! »ni za ceio leto s« 40 kr. Naročnina se posilja Blaznikovi tiasarniei v L j u b 1 j in to najcenej po poštnih ieak (Postanweisungen), ki se dobijo pri vsaki pošti in v« 1 j aJ le kraj Častite naročnike prosimo, naj hitijo s naročilom » da brž prvi list v redu dobij Vredništvo i». Odgovorni vredniki Alojz! Majer. Tisk in saložba Blaznikoii nasledniki ▼ Ljubljani.