16. štev.
Velja v Ljubljani:
celo leto	.	.	K	56--
5?:j1 leta	.	.	.	„	23 —
četrt leta	.	.	.	„	14'-
<>n mesec.	.	.	.	4-70
Velja po pošti:
■E* celo leto naprej K	60—
*# pol leta	„	,	30-—
« četrt leta	»	n	15*—
en mesec	„	.	5*—
V Ljubljani, petek 17. januvarja 1919.
II. leto.
Uredništvo je na Starem trgu štev. 19. Uprnvnistvo je na Marijinem trgu štev. 8. — ========= Telefon štev. 360.	=========
Izhajf^tvsak dan zjutraj,
Pusitfltipziia fitt^ilka velja SO vinarja.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frenkirajo. — Rokopis! se ne vračajo.
Kam plovemo?
Pri razpadu soške armade bi bili lahko zasedli Koroško z enim samim bataljonom, danes smo prisiljeni mobilizirati pet letnikov, da branimo kranjske in štajerske meje, iz Koroške pa so nas skoro popoinoma iztisnili agilnejši Nemci.
Vlada je dragocen čas zamudila in ni storila tega, kar je storil na Štajerskem general Maister sporazumno z Narodnim svetom, ki je v pravem času zbral fante v domačih 'polkih in za sedel Maribor in severno Štajersko niejo. Le generalu Maistru se imamo zahvaliti, da imamo danes zasedeno narodno mejo na Štajerskem. Pod pritiskom obupnih klicev naših koroških bratov se je naša slavna vlada vendarle zganila in proglasila vpoklicanje pet Jetnikov. Povdarjamo proglasila, pri tem je tudi ostalo. Od teh letnikov se je komaj ena desetina odzvala pozivu, devet desetin se doma posmehuje vladni odredbi.
Naša vlada pa spi in se ne gane. Pojdite na deželo in poslušajte, kaj govori ljudstvo! Tam se zbero dva, trije, ki hočejo k vojakom, od daleč ^^jim posmehuje gruča fantov: »Al’ ?te neumni fantje, da greste, bo že zandar prišel po nas, če bo treba.* Vladni organi ne store ničesar, duhovni direktno agitira proti. Med ljudstvom je vse polno vohunov in hujskačev, ki delajo proti vpostavitvi reda in pomirjenju ljudstva. Pa zakaj jih vlada ne prime? Zato, ker so med njimi tudi pristaši vladne stranke. Vlada jim daje s svojo pasivnostjo potuho in pospešuje s tem desorgani-zacijo in boljševizem, med ljudstvom pa seje nezaupanje in nezadovoljstvo. Ako je vlada ukrenila mobilizacijo, tedaj jo mora tudi izvršiti, ne pa da mirno gleda, kako se breznarodni elementi norčujejo iz njenih odredb. 0-*ožništvo se izgovarja na vlado, češ J*a nimamo nobenih navodil od zgoraj, m to je tudi verjetno.
Pa čemu naj bi se orožništvo eksponiralo po nepotrebnem, ko vladni °rgani sami ovirajo organizacijo naše armade.
To uvidite lahko pri vsaki priliki. Ustanovila se je slovenska legija. Ko-maj se jih je nekaj zbralo, kar pride hkaz, da se morajo vsi vpoklicani, ki so se vpisali v legijo, nemudoma oddati svojim kadrom. Dobro. To bi bilo v redu, toda kadri so dotične poslali domov, čes da so B klasificiranj, in ds jih ne potrebujejo. Ti fantje so se v{nili in doma sedaj pripovedujejo, da !!' treba hoditi k vojakom, ker v Ljubljani vse domov pošljejo.
Ako ni to brezglavost, potem ne Vemo, kaj naj sploh imenujemo brezglavost. Vlada se je požurila proglasi premirje. Posledice sa že kažejo, fantje ki so odhajali na fronto, so pod vtisom te novice skoraj vsi ušli domov. Kar jih je doma, pa mislijo, da je Sedaj vsega konec. In Nemci ? Nemci Pa pridno mobilizirajo, da bodo čim Prej sposobni za nadaljne akcije proti nam. In kaj dela naša vlada? Nič. tako je bilo ob njenem začetku in Koncu. Tako nesposobna vlada ni za današnje resne čase, ki zahtevajo ljudi zelezne volje in jasnih ciljev. Le v tako ylado bi imelo ljudstvo zaupanje. Zato
si želimo, da bi bila nova vlada de-lavnejša in sposobna obvladati težavno sedanjo situacijo, v katero smo zašli po krivdi stare vlade.
Dvignimo narod moralno!
Škandalozno pijančevanje in razgrajanje je — vsled protesta vseh ljubljanskih dnevnikov in vsled vladnih odredb — zadnje dni nekoliko ponehalo. A s tem trenotnim in prisiljenim uspehom se jiikakor ne smemo' zadovoljiti. Narcšn moramo moralno dvigniti! Vzgojiti ga moramo, da se ne bo bal samo stražnika in ječe, marveč da se bo znal sam brzdati in vladati. To je sedaj naša velika in lepa naloga. Načrt za to narodno vzgojo se bo napravil v nedeljo na jugoslovanskem Taboru Svete vojske ( v veliki dvorani Uniona). Slovenci, Hvatje in Srbi si hočemo v to plemenito svrho podati roke.
Zborovanje se prične ob 9. uri dopoldne in se po opoldanskem odmoru nadaljuje ob 3. uri popoldne. V programu se je izvršilo nekoliko sprememb, in je sedaj razpored govorov sledeči:
Prvi: Da bomo narod poštenjakov!
Učitelj Engelbert Gangl: Vzgoja naroda.
Učiteljica gospa Marica Koželj: Vzgoja mladine k treznosti.
Pater Jeronim Tomac, kapucin z Reke: Hrvatska »Sveta vojska“.
Dr. Drago Perovič, vseučiliški pro-fesot v Zagrebu: »Društvo apstinenta" med Hrvati.
Srbski častnik Mihajlo Živančevič Alkoholizem in uživanje života!
Dr. Gregorij Žerjav: podpredsednik Narodne vlade: Alkoholizem in zakonodaja v Jugoslaviji.
Dr. Alojzij Zalokar: Treznost in nravnost — pogoj zdravega narodnega naraščaja.
Gospa Ivanka Klemenčič: Nravnost in žena.
Albin Prepeluh, poverjenik narodne vlade: Mir med nami!
Župnik in pisatelj Franc Finžgar: Sklepni govor.
Vabimo in pozivamo na tabor vse rodoljube vseh slojev in vseh strank brez razlike.
Vabimo predvsem razumništvo, ki je dolžno ljudstvu kazati pot, naj pokaže, da razume, v čem je pravi narodni napredek.
•Vabimo zlasti učiteljstvo, kateremu v roke dan je naraščaj našega naroda, da ga vzgoji v »narod poštenjakov".
Vabimo delavstvo vseh vrst, ker le trezno delavstvo si bo znalo izvo-jevati in varovati svoje pravice.
Vabimo vse razumne ljudi z dežele, da bodo potem v svojih krajih širili naše osrečujoče ideje.
Vabimo in pozivamo vsa naša društva, ki imajo poklic in nalogo širiti med ljudstvom pravo prosveto, naj pošljejo na tabor svoje zastopnike!
Pridite v velikem številu, kakor zahteva resnoba časa in resnoba našega stremljenja! Gre se za to, da položimo zdrav in krepak temelj srečnemu življenju v Jugoslaviji.
Vzgled domovinske požrtvovalnosti.
Danes so se odpeljali na fronto kot strelci slovenske legije sledeči častniki, oziroma prostovoljci: nadporočniki:	Likar Andrej, Premk Eduard,
Orožen Fran, Štempihar Niko ; poročniki : Demšar Karl, Košmelj Anton, Lah Ivo, Pintar Viktor, Vrančič Stanko; praporščaki: Bežek Etbin,^ Kušar Bo-leslav, Guzelj Vladislav, Mešiček Hugo, Rupar Franc, Weber Franc, Žumer Alojzij; kadetni aspirant Otrin Franc; vojaški akademik Elsner Anton; enoletni prostovoljci:	Arnrč Lavoslav,
Cirman Mirko, Demšar Vladislav, Danko Raimund, Dolenc Alojzij, Orožen Janko, Rainer Bruno, Štempihar Ivan, Weber Jožko, Zemljak Franc. Pavletič Stanko, Šlajpah Ivan, Šmid Franc.
Vsi navedeni so tudi že odšli pod poveljstvom nadporočnika Orožna na fronto. Upajmo, da najde njih sklep obilo posnemovalcev. Posebno naj bi posnemali naši lovci in ognje-gasci nemške, ki so vsi do enega pristopili k nemškim koroškim prostovoljcem. Pri zgoraj omenjenem oddelku je bil častno zastopan iimberški trajhenburški Sokol). Mnogo jih še pogrešamo v vrstah naše slovenske legije.
Iz prostovoljcev dolenjega Posavja se stvori posebna stotnija, ako bodo vsi izpolnili svoje obljube.
v	_______________
Zakaj „roke proč od našega vojaštva?"
Že nekaj časa sem prinašajo časopisi več ali manj ostre članke o našem častništvu. Kot rezervnemu častniku so mi gotovo znane velike tež-koče in naloge, ki jih nalaga današnji čas tako važni oblasti, kot je vojaška. Marsikaj je v naši upravi še v strogo avstrijskem duhu — umljivo, ker se tako velik aparat, kot je vojaški, ne da kar čez noč postaviti na drugo podlago. Marsikaj pa se je tudi že hvalevredno spremenilo, samo najvažnejše pa se zanemarja še vedno. Cisto prav pravi dr. Radej, da je zaupanje prvi predpogoj discipline, ki je samo obsebi umevno nujno potrebna. Naše častništvo se sicer v teoriji tega popolnoma zaveda — samo to pa ne zadostuje, treba je predvsem smotre-nega, organiziranega dela v tem smislu. »Častnik ne bodi prostaku bog, nego voditelj in učitelj “ Da pa bo ta mož videl v svojem predstojniku učitelja, je treba, da ga ta faktično vzgojuje in podučuje. Vojaško smo se v petih letih izvežbali dovolj in torej ne bo treba celih mesecev ta:	nastop v
dvored, desno s čelom itd. Našemu moštvu, ki je še zelo prežeto avstrijskega duha — ki so mu ga z najrazličnejšimi sredstvi vtepali v glavo leta in leta je predvsem treba pouka z živo besedo in dobrim vzgledom. To je častnikova najvišja naloga in tudi polje, kjer bo lahko dosledno in u-spešno deloval. Tudi v tem oziru se pod danimi okoliščinami ne da delovati, kot bi človek hotel. Menda bi se dalo napraviti nekako tako-le: vsak stotnijski poveljnik oziroma kak častnik naj bi imel pri vsaki stotniji vsak dan par ur z moštvom neprisiljen razgovor aji direktno šolo. O vsem
mogočem, saj gradiva je dovolj! Predvsem pa bi se moralo moštvu na podlagi dejstev pokazati in razjasniti, zakaj sedaj to ali ono, tako in ne tako, kot je bilo prej. En primer: odkrito povedano, med našim moštvom ni tistih simpatij za naše rešitelje Srbe, kot bi to moralo biti. Povsem umljivo: odkar je oblekel vojaško suknjo, se mu je dokazovalo, da so Srbi povzročili vojsko, da so morilci, roparji itd. na vse načine se je vzgajalo sovraštvo do njih in zato ni tako čudno, če še danes do Srbov ni one iskrenosti in bratske ljubavi, ki bi morala biti. Zato pa je častnik dolžan, da svoje moštvo poduči in mu dokaže, da so bili oni, ki so učili, da so Srbi roparji, sami največji zločinci, zločinci nad nami. To je samo en primer — a podobnih slučajev je nešteto! Pri našem moštvu je še vse premalo zavednosti, premalo srčne omike, ker ni nikogar, ki bi jo gojil. Naš mož je dovzeten, o da, samo treba mu je vzbuditi interes, treba mu je učitelja in voditelja, ki s svojim dobrim vzgledom podpira svoj pouk in tega pa v veliki meri med našim časmištvom žalibog ni! In če se to javno kritizira, še m nobeno iz-dajalstvo in s tem se .te vzbuja boljševizem. Če pa se, ga vzgajajo oni, ki dajejo povod takim pritožbam. Mnogo se je zadnje dni pisalo o majorju Lavriču. Vem, da je osebno zaveden in da vseskoz simpatizira z nami, vsekakor pa je vsaj malo čudno, da se postavi na tako odgovorno mesto gospoda, ki s svojim moštvom ne more občevati v materinem jeziku. Mož, ki gotovo ni imel prilike, spoznati g. majorja v narodnem oziru, si bo najbrž mislil: Na, lep Slovenec, če niti slovenski ne zna! Pa pravite, da je treba zaupanja, da, da, treba ga je, ampak zaupanje tudi ne pride kar samo od sebe, nego si ga je treba pridobiti. Na ta način si ga ne boste pridobili nikdar! Nasprotno, ravno s tem se začne vzbujati pri moštvu nezaupanje in nepokorščina. Ni vsestransko umestno, da se taki slučaji obravnavajo v javnosti, toda gotovo bi bila škoda še večja, če bi se mirno in molče trpelo in dopuščalo korupcijo. »Dalekosežnih posledic takih napadov" se menda ne zavedajo tisti, ki dajejo povod takim člankom. Kajti če bi se jih, bi že davno izginili s pozorišča. In zakaj tako absolutistično: »Roke proč od našega vojaštva?" Saj ni res! Mi, ki se nahajamo sredi v tem, recimo vrtincu, ne vidimo toliko in tako dobro eventuelnih napak, ki jih drugi, ki niso pri tem osebno tan-girani, lažje uvidijo. In če smo že tako demokratični in svobodoljubni, nikar ne kratimo svobodne besede tudi drugim. Povdarjam pa še enkrat: ne dajajmo nobenih povodov, pa bo mir besedi!
D. Čebin, poročnik SHS.
Nabirajte darove za naše bojevnike na koroški fronti! Slovenske žene in dekleta: Na delo!
Darove sprejemajo glavno skladišče za bojno opremo v belgijski vojašnici, vse orožniške postaje in tudi naše uredništvo.
Ogiasi se računajo po porabljenem pabstoru in sicer 1 mm vi&k ter 63 mm širok prostor za * enkrat 23 vin., za večkrat popust.
Naročnik! naj pošljejo naročnino po nakaznici."?#®
Na pismene naročbebre2 pošiljatve denarja se ne moremo ozirat!.
Pod italijanskim jarmom.
Trpljenje goriških beguncev v Italiji.
Pisarna za zasedeno ozemlje javlja: V provinciji Campobasso je 190 goriških beguncev. Nastanjeni so v vaseh Rotellu, Ururiju, Larinu in Por-tocaneneju. Začetkom begunstva so bili nastanjeni v južno italijanskem mestu Lucci. Tu so pričeli Italijani zatirati zavednejše Slovence s tem, da so jim dajali manj živeža in obleke kot beguncem italijanske narodnosti. Meseca maja je prišla iz Rima komisija, kateri so se dr. Vecchi, dr. Ces-ciutti, Bradaschia, Devettag in drugi pritožili proti Slovencem in zahtevali, da se jih či.npreje odstrani iz Lucce. Ta želja goriških lahonov se je izpolnila in še tekom istega tedna so naše ljudi odpeljali v Campobasso. V Cam-pobassu se jim godi jako slabo. S prebivalci se ne morejo razumeti, ker govore ti nekakšno mešanico italijanskega in albanskega jezika. Prebivajo v nezdravih, umazanih hišah. Pozabljeni so od vseh in tudi od vlade. Begunsko podporo dobivajo zelo neredno. Posamezniki dobe po 2 liri na dan, ako sta dva ali trije v družini po 150 I. na dan za osebo, ako jih je pa več pa po 125 1. na dan za osebo. Ker jim ne dajo posebne brezplačne aprovizacije in si morajo z begunsko podporo kupovati živež in obleko, so v veliki stiski. Obleka je v tej provinciji silno draga in vsled tega lazijo reveži raztrgani in bosi okrog. Med njimi razsajajo različne bolezni kakor španska, malarija i. dr. Položaj teh revežev, ki niso nič slabega uči-nili in za katere bi morala izdatno skrbeti zlasti italijanska vlada, je silno obupen. V ilustracijo, v kak kraj jih je spravila italijanska oblast po krivdi goriških denuncijantov, bodi tale opis: Vasi, kjer prebivajo ti naši begunci so silno umazane. V vsej vasi nimajo niti enega stranišča. Poleti je zrak smrdljiv in okužen. Hiše so na albanski način zgrajene in brez sob. Ko stopiš v hišo, vidiš na sredi veliko leseno mizo. Na njej spe prebivalci V kotu je odprto ognjišče, zraven kurnik, v drugem kotu osel ali mula, prašiček, ovca ali koza. In to je vse njih posestvo. Zakaj oni so grofovski koloni.
SLOVENSKIM LEG1JO-NARJEM!
Prostovoljci slovenske legije iz Kranjskega naj se zglase v sledečem redu:
Iz Kamnika dne 18. in 20 t. m., iz Kranja in Škofje Loke ter bližnjih okrajev dne 19. in 21. t. m.
Iz Savskih okrajev t. j. od Litije do Brežic od 21. do 22. t. m.
Iz novomeškega, črnomeljskega in metliškega okraja dne 22. t. m.
Iz Trebnjega, Ribnice, Mirne in Mokronoga pa 23. t. m.
Iz vseh drugih okrajev pa najkasneje dne 24. t. m.
Prostovoljci naj odhajajo v skupinah v Ljubljano, da se jih lahko skupaj^ prideli v vode in stotnije, kakor si to žele. Orožje in municija, ki se nahaja po raznih občinah ih postajah, naj se proti potrdilu vzame s seboj. Sedanje premirje naj nikogar ne premoti, nasprotno je potrebno, da smo o pravem času dobro pripravljeni in da nas Nemci ne prihite, kakor je bilo to doslej.
Županstva izdajo izkaznice, ki opravičujejo vsakega legijonarja do proste vožnje v Ljubljano.
Poveljstvo slov. legije.
Zbirajte cigarete za slovenske legijonarje na fronti I
Naši legijonarji trpe pomanjkanje cigaret. Poživljamo vse Slovence in Slovenke, da obdarujejo po možnosti naše junake na Koroškem s cigaretami in smodkami, oziroma tobakom. Tozadevna darila sprejema poveljstvo slovenske legije v Ljubljani.
Jugoslavija.
Pašid in njegova stranka so bili vedno za narodno edinstvo. Belgrad, '16. jan. (Lj. k. u.) (Slabo čitljiva brzojavka.) Današnja Samouprava" piše: „Obzor“ objavlja članek o politiki gospoda Pašiča in radikalne stranke v vprašanju narodnega edin-stva in skuša radikalno stranko prikazati kot nosilko velikosrbske misli in protivnico srbsko-hrvatske edinstvenosti. V koliko so radikalni političarji gledali na rešenje narodnega vprašanja odseva iz dejstva, da se je dne 1. decembra p. 1. v kraljevem dvoru izvršilo ujedinjenje vseh treh plemen naše zemlje, in to v dobi, ko je vse vladne posle v Belgradu opravljala četvorica ministrov, pripadajoči homogeni radikalni vladi, ki .o je bil Pašič sestavil junija 1917 na Krfu. Ko je takrat iz Zagreba v Belgrad dospelo odposlanstvo Narodnega Vječa tamkaj še ni bilo novih ministrov, niti še niso bili prevzeli svojih dolžnosti. Kdo je radikalne ministre silil v to, da naj ne delajo za vstvarjenje Velike Srbije, nego za ujedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev? Kdo je srbske vojake poslal v Zagreb, na Reko in v Ljubljano? In ali niso radikalni ministri kot vršilci kraljevske oblasti sestavili kraljevi odgovor na adreso Narodnega Vječa in v tem odgovoru ustvarili podlago za ujedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev? Brez njih bi se stvoritev edinstvene države SHS takrat ne mogla zvršiti. Zato pač zaslužijo obenem s stranko, kateri pripadajo, vse drugo prej nego osumljanje, da so bili pro-tivniki ujedinjenja.
Znižanje obrestne mere zagrebških denarnih zavodov. Zagreb, 16. jan. (Lj. k. u.) Zagrebški de-darni zavodi so sporazumno zmanjšali obrestno mero za denarne vloge na 3%- Denarni zavodi utemeljujejo ta korak s tem, da razpolagajo banke s tako velikimi zalogami denarja, da ga ne morejo nikjer založiti. V bančnih tresorjih se nahajajo naravnost ogromne vsote.
Jugoslovanski legijonarji se vračajo. Kotor, 15. januarja (Lj. k. u.) Včeraj je prispel semkaj drugi transport jngoslovanskih legijona-ev, iz Francije. Transport šteje 1350 jugoslovanskih legijonarjev, ki so večinoma doma iz Bosne in Hercegovine. Pri svojem prihodu so bili slovesno pozdravljeni. Iz Kotora odidejo v Črno-goro, da varujejo našo južno mejo proti albanskim in če bo potrebno, proti italijanskim napadom.
Italijanska agitacija. Split, 15. (Lj. k. u.) I/. Kotora javljajo, da Italijani agitirajo po Albaniji čimdalje živahneje proti Srbom in Črnogorcem. Italijanski emisarji razdeljujejo živež in denar v svrho agitacije. Večje albanske čete so že na poti proti Črni-gori. Vodijo jih preoblečeni italijanski častniki.
Dr. Kulovec župnik v Belgradu.
Zagreb, 16. jan. <Lj. k. u.) Tukajšnji listi poročajo iz Belgrada, da je bil imenovan za katoliškega župnika v Belgradu ljubljanski dr. Kulovec.
Zagrebške banke snujejo podružnice v Belgradu. Zagreb, 15. jan. (Lj. k. u.) Prva Hrvatska Štedionica osnuje v Belgradu svojo podružnico. Tudi Srbska banka v Zagrebu bo osnovala v Belgradu podružnico, oziroma bo morda prenesla v Belgrad svojo centralo.
Telefonski in brzojavni promet z Zagrebom prost. Zagreb, 15. jan. (Lj. k. u.) Od 25. t. m. naprej bo dovoljen zasebni brzojavni in telefonski promet z Zagrebom. Dosedaj so bile dopuščene samo državne brzojavke in pogovori.
Dopisi.
Iz Maribora. Nemalo sem se začudil, ko sem čital te dni v Uradnem listu Narodne vlade v Ljubljani z dne 8. t’ m., da so posli mariborskega ljudskega šolstva poverjeni proslulemu Dreflaku, ki ima že izza svojega „nad-zorovanja" v Ptuju toliko narodnih grehov na svoji kosmati nemčurski
vesti. Že meseca grudna 1. 1. je bilo čitati v mariborskih slovenskih listih, da je Dreflak odstavljen in na nje govo mesto imenovan okr. pom. učitelj Jurko. Vest, ki jo je gotovo vsak učitelj mariborskega okraja 2 veseljem pozdravil. Ako Narodna vlada, oziroma poverjenik za tik in bogočastje pusti še nadalje tega krutega zatiralca slovenskega šolstva na krmilu, potem pač ne zasluži imena „Narodna“. Nadejamo se, da šttiferajnovec Dreflak v kratkem izgine v Nemško Avstrijo, kamor je vedno škilil. Nadomestil ne manjka zanj, saj imamo dovolj priznano dobrih šolnikov, ki razpolaga Jugoslavija ž njimi.
Iz marnberškega okraja. Dajte nam narodnrh učiteljev, ki so Slovenci z dušo in telesom, ki ljubijo mladino in imajo veselje do izobraževalnega dela! Naš okraj se je žal vedno podcenjeval od narodnih voditeljev; shodi so se prirejali po savinjski dolini, v Posavju in Slovenskih goricah, kjer jih je bilo mnogo manj treba kakor v dravski dolini. Do Ruš so še prišli narodni buditelji, dalje pa se niso u-pali. In kaj je posledica tega? Nem-škutarstvo se pri nas še bujno šopiri in v tem ga krepko podpirajo skoraj vse jjudske šole. Pristnih Nemcev je tukaj malo, toda kar jih je, so se znali tukaj dobro ukoreniniti in so privabili na svojo stran dokaj Slovencev, ki so po njihovem vplivu postali zagrizeni nemškutarji. Ostali pa, ki ne tulijo javno v nemški rog, se večinoma ne zavedajo, da so Slovenci in se slepo klanjajo Nemcem in nemškutarjem, ki se znajo delati imenitne in važne in ki imajo kot krčmarji, kramarji in rokodelci vsak dan priliko, hujskati proti Slovencem in Jugoslaviji. Če hočemo priti v tem okiaju do zavednih Slovencev, jih moramo še-le vzgojiti v ljudski šoli! A kako se naj to zgodi, ker imamo zdaj samo te-le šole, kjer se slovenščina ne zaničuje: Vuzenica, Pernice, Ciril - Metodova na Muti in Sv. Anton na Pohorju; nemškutarske pa so: Remšnik (kar se tiče nadučitelja), Vuhred (kar se tiče nadučitelja), Trbonje, Ribnica (razven učitelja Hauptmana), Pod Deljka; nemške: Št. Ožbalt, Kapla, Brezno, Marenberg, Muta, Radvanje, Sobota, Vrata. Nemški in nemškutarski učitelji po teh šolah, krepko podpirani od Schulvereina in Stidmarke, so smatrali in smatrajo za svoj glavni smoter ponemčevanje, ne pa poduk in vzgojo, ki sta pa ravno tukaj tako zelo potrebna, zlasti ker je precejšnje število otrok telesno in duševno nerazvitih (kreteni). Da se vsaj nekoliko popravi zamujeno, nujno rabimo dobrih in potrpežljivih učnih moči, prežetih od ljubezni do slovenskega naroda, ki bi se docela posvečali težavni vzgoji tukajšnje šolske mladine. — Za svoje težavno delo, ki že po zakonih pravice zahteva posebno nagrado, naj bi dobivali posebne doklade. Poklicane oblasti naj vzamejo takoj to vprašanje na dnevni red!
Mirovna konferenca.
Število delegatov posameznih držav,
Pariz, 15. jan. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Uradno se javlja: Ministrski predsedniki in ministri zavezniških in asociiranih držav so imeli danes z japonskima poslanikoma v Parizu in Londonu dve seji. Prva je trajala od pol enajstih dopoldne do pol ene popoldne. Druga od pol treh do pol šestih popoldne. V obeh sejah so nadaljevali posvetovanja o poslo-valnem redu mirovne konference. Slcle-nilj so, da bo zastopalo Zedinjene države, Anglijo, Italijo in Japonsko po pet delegatov. Pod angleškim gospod-stvom nahajajoče se države in Indija bodo zastopane takole: Kanada, Avstralija, Južna Afrika in Indija bodo zastopane po dveh, Nova Zelandija po enem delegatu. Brazilija bo imela tri delegate. Belgijo, Kitajsko, Grško, Poljsko, Portugalsko, Rumunsko, Srbijo in Cehoslovaško republiko bosta zastopala po dva delegata, Siam en delegat in Kubo, Guatemalo, Haiti, Honduras in Nikaraguo en delegat.
Črnagora bo imela enega delegata. Delegata Črnegore bodo določili šele tedaj, ko se bo razjasnil politični položaj te države. Skupščina je sprejela nastopna sploščna načela: 1. Vsaka delegacija tvori nedeljivo enoto. Število delegatov ne upliva na položaj države, zastopanje na mirovni konferenci. 2. Za vsako delegacijo se morajo določiti namestniki. Vsaka država ima pravico, imenovati različne osebe v obrambo svojih interesov. Ta zistem bo dovolila med svojimi petimi delegati posebno Anglija z Novo Funlandijo, ki nima posebnega delegata, in z Indijo vred. Konferenca je sklenila, da ne smejo časopisi razen komunikejev, izdanih po zaveznikih, izdati nobenih poročil
o	delu konference. Pooblaščenci se se zavežejo, ničesar sporočati o pogajanjih.
»Višnjeva repatica". Naš trdni namen je bil in ostane, gojiti v pod-Ustku »Jugoslavije" samo najboljše, u-metniško dovršeno pripovedništvo; zato nam je v največje zadoščenje, da moremo postreči svojim bralcem takoj v začetku z romanom, ki je hkrati eden naj zanimivejših, kar jih je bilo kdaj napisanih pri nas, z druge strani pa delo enega naših najbolj priznanih piscev. G. Vladimir Levstik je vešč pripovedovalec, ki ga poznajo čitatelji „ Zv ona" in „Slovanuu že dolgo vrsto let; ena njegovih posebnih vrlin je ta, da ceni napetost dejanja. Pisatelj romana lahko stori z občinstvom, karkoli mu drago, samo dolgočasiti ga ne sme; in res, „ Višnjev a repatica" je vse drugo prej nego dolgočasna. Če bi jo izdali v knjigi, bi jo požirali vsi sloji našega občinstva v eni sapi, kakor tiste redke, redke povesti, ob katerih pozabiš na spanje in jed in jih čitaš vedno iznova z isto nestrpno zasoplostjo ...
Roman „ Višnjeva repatica" začnemo priobčevati sedaj v nedeljo, 19. t. m.
Dnevne vesti.
Nova Narodna vlada. Včeraj je bila konečno razglašena nova Narodna vlada za Slovenijo; Prec!»cdmfer^.&.ejC, podpredsednik: dr. Žerjav, uk in bogočastje: dr. Verstovšek, notranje zadeve: dr. Golja, pravosodstvo; dr. Ravnihar, narodno gospodarstvo: Kristan, soci-jalno skrbstvo: Prepeluh. Ker so odstranjene coklje, se nadejamo, da bo z novimi močmi zavel nov duh.
Čemu tratenje časa? Med zastopniki koroške deželne vlade in komisarjem Smodejem, kot zastopnikom Narodne ' lade so se začela včeraj pogajanja. Radovedni smo: Čemu so ta pogajanja: Saj je N. V. vendar že enkrat i/javila, da se s koroško deželno vlado ne pogaja več, ker se ta ne drži nobenih pogodb. Čemu torej pogajanja? Ali se bo koroška deželna vlada morda sedaj držala pogodbe? Sploh je pa tudi vsako pogajanje nesmiselno, ker bi nam Nemci dovolili kvečjemu kraje južno Drave, dočim mora biti Celovec z Gosposvedskim poljem in Vrbskim jezerom za nas noli me tangere.
Požrtvovalnost Nemcev na Koroškem. Tudi na Koroškem vedo, da brez vojakov ni vojske. Zato pa store vse, da spravijo slehernega moža, ki ga kjer ujamejo, na fronto. Sprejmejo vsakega, kdor se le javi; če pa zvedo za fanta, ki more nositi puško, ga pri-tirajo, ako treba, z vojaško silo med vojbke. Na Koroškem sicer splošna mobilizacija ni izvršena oficielno in pismeno, pač pa se izvršuje dejansko. To se naj pove vsem slovenskim fantom in vsem tistim, ki mislijo, da smejo drugod fantje sedeti za pečjo. Žandarme-rija, župani, učitelji in duhovniki pazijo na vsakega za vojaščino sposobnega fanta in ne mirujejo, dokler ne pristopi. Če ne gre iz lepa, mora iti izgrda, in marsikateri je bil hudo tepen, če se je hotel odtegniti. Toda na Koroškem vojakov ne uporabljajo po mestih za straže kakor na Kranjskem. Po kranjskih mestih se uporablja najmanj par tisoč mož za stražo in največji škandal je, da morajo zaradi njihove zaneslji' vosti uporabljati zato večinoma Srbe. Na Koroškem je tudi v tem oziru drugače. Stražo so prevzeli povsodi samo
najuglednejši meščanje. V Celovcu so pri straži malone vsi državni uradniki, odvetniki — celo najstarejši — trgovci in obrtniki. Državni pravdnik Portugal hodi sam s puško na stražo, dasi je star in pokoja potreben. Meščani in uradniki po Ljubljani, Kranju, Novem mestu itd. kjer ste? Ali še vedno ne razumete tega zgleda. Kako dolgo boste' še potrebovali vojake in jih odtegovali njih pravemu poslu? Kdaj bo slovenska požrtvovalnost dosegla nemško?
Avstrijski duh. Iz jugoslovanskih oficirskih krogov nam pišejo: Vaše prizadevanje očistiti naš oficirki zbor tistih ljudi, ki so nositelji duha, kakor je bil običajen v avstrijski oficirski kasti, najde splošno odobravanje. Naravno pa je, da morajo gospodje te kategorije, ki popolnoma nič svetovnega preobrata in demokratizma ne pojmijo, le razkrojevalno na vojaštvo uplivati. Ne gre jim v glavo, da je naloga oficirja v Jugoslaviji popolnoma drugačna, kakor v stari korupni Avstriji. Če kedo temu prizadevanju oporeka, kakor da bi se s tem škodovalo oficirskemu ugledu in spodkopavalo disciplino, je zagovornik kaste in tiste avstrijske „Offiziersehre“, ki je v demokratični državi nemogoča. Le tista disciplina je nerazrušljiva, kjer moštvo svojega poveljnika ljubi in spoštuje. Ljubezen in spoštovanje moštva se pa ne pridobi že s tem, da se nosi oficirsko šaržo, ampak za to treba v glavi nekaj soli in v; srcu gorke krvi. Hvala Bogu imamo mnogo oficirjev, ki imajo te lastnosti, a zelo mnogo jih je, ki so stari Avstrijci, presajeni v Jugoslavijo. Ti so škodljivci in morajo stran. Tako imamo n. pr. v Mariboru dragonski polk. Poveljnikom tega polka je postavljen major P. Mož je avstri-ski oficir skoz in skoz, ki nima pojma kaj je njegova naloga in če se ga pusti še dalj časa na njegovem mestu, bo razgnal vse moštvo in vse podčastnike, ki imajo težavno stališče in se trudijo napake poveljnika popravljati. Gospod poveljnik pa se trudi svoje avstrijske možgane z vprašanjem, kako fantastično uniformo si bo skom-poniral, kako hoče v kratkem času privaditi jezdno tekmovanje in povabiti kake bivše nemške dragonske oficirje, kako mora postati dragonska jahalnica središče jezdnega športa za dame itd. Vse moštvo in podčastništvo pa mora služiti tem njegovim avstrijskim extra-vagancam in delati le za poveljnika, ne pa za polk in njega ureditev. Na njegovo mesto spada mož, ki se bo svoje naloge zavedal. Odgovorni krogi naj pazijo, da ne dožive neprijetnih presenečenj. Najmanj bi bila potrebna ravno na naši severni meji.
Izvoz živil iz slovenskega o-zemlja. Kakor je znano, je izvoz živil iz območja Jugoslavije vobče prepovedan. Izvažati se smejo živila preko mej Jugoslavije le s posebnim dovoljenjem. Dovolila za izvoz živil je doslej izdajal prehranjevalni urad Narodne vlade SHS v Ljubljani, oz. za slovensko ozemlje Štajerske tudi komisar za prehrano Slov. Štajerja. |Ker je z ozirom na vedno večje število prosilcev absolutno nemogoče vse te prošnje rešiti pri prehranjevalnem uradu v Ljubljani, je ta urad pooblastil politična okrajna oblastva (okrajna glavarstva >n mestne magistrate), da smejo v določenih primerih dovoljevati izvoz manjših množin živil. Ti primeri so sosebno: 1. dijakom in vseučiliščnikom, ki so državljani SHS, pa študirajo v inozemstvu; 2. delavcem, ki sodržavljani SHS, pa gredo v inozemstvo za kruhom in zaslužkom; 3. osebam, ki gredo po službenih in kupčijskih o-Pravkih za krajši čas v inozemstvo; 4. uradnikom in drugim osebam, ki se preselijo za stalno v inozemstvo in 5* osebam, ki imajo v območju SHS zemljiška posestva, pa žive sedaj še v inozemstvu. V vseh zgoraj omen;e-n*h primerih naj se obračajo prosilci °dslej na svoje pristojno okrajno glavarstvo (mestni magistrat). V primerih, za katere ne smejo izdajati izvoznic okrajna oblastva, morajo prosilci vio z'ti pismeno prošnjo na prehranjevalni urad v Ljubljani in sicer potom okrajnega oblastva. Izdane izvozne dovolitve se vpišejo radi kontrole v posebne sezname. Vsako zlorabljanje izvoznic,
kakor tudi navajanje neresničnih podatkov se bo najstrožje kaznovalo.
Poziv! Naš narod preživlja sedaj najtežje ure svoje zgodovine, ko se odloči morda za vedno njegova usoda.
V naših srcih pa ni pričakovanega veselja, ker še vedno težko pritiska na nas pest tujega imperijalizma in nam hoče odtrgati naj dražje dele domovine. To in nejasne razmere, ki vladajo med nami in ki so vedne spremljevalke velikih preobratov, povzroča v nas težke skrbi. Saj je bil narod velik in krepak v času svoje nesreče, krepko se je bojeval za svojo svobodo in pomagal zvesto v družbi narodov za osvobojo sveta. Ali naj bodo res vse njegove žrtve zastonj? Marsikdo se vprašuje s težkim srcem, vidi in se boji, da nas je našla velika ura majhne, needine in nepripravljene, in skuša pomagati domovini z nasvetom in dejanjem. Res je sedaj treba dela, vstrajnega in naglega, treba je pripraviti za mirovno konferenco grad>va in dokazov, da podpremo našo staro pravdo. Da bo to delo vspešno, mora biti sistematično, premišljeno in organizirano, ker sicer se sile cepijo in po nepotrebnem otežuje naš napor. Zlasti pa morajo biti zahtevki jasni, enotni in utemeljeni, propaganda sistematična in jasnih ciljev. — Zato poživljamo vse, ki so dobre volje in ki se pečajo danes z aktuel-nimi vprašanji, o katerih se bo obravnavalo na mirovni konferenci ter propagando doma in v tujini in pišejo o tem članke in večja dela, da vse svoje spise nemudoma pošljejo podpisani pisarni, oziroma naravnost na Komisijo za mirovno konferenco (Narodna vlada na roki dr. Vodopivca). i'ako se pospeši enotno delo ter prepreči cepljenje sil in zlasti nevarna protislovja. Propaganda bo imela mnogo več uspeha in bo našla več razumevanja, kar pa je najvažnejše, bomo stopili na mirovno konferenco z jasnimi in enotnimi zahtevki. — Pisarna za zasedeno ozemlje v Ljubljani, Dunajska cesta 31.
Cankarjev večer na Vrhniki se ne vrši. kakor naznanjeno, dne 18. t. m. pri »Črnem orlu«, nego v soboto, dne 1. svečana t. 1. ob pol deveti uri zvečer v novo prirejeni dvorani za gledališke in Kino-predstave na Vrhniki.
t Stanko Svetina. Sinoči je umrl po daljši težki bolezni Stanko Svetina, eden iz mlajše slovenske pisateljske generacije. Bil je sin slovenskega učitelja, ki se je mnogo zanimal za domačo literaturo. Študiral je v Ljubljani in v Pragi. Prevajal je mnogo iz češčine (Svat-Cech: Izlet gospoda Broučka, — Jul. Zeyer: Andrej Černišev, Tri po-
1	vesti o Krucifksu, Marijin vrtec, — Ignat Herman: Kondelik, itd.) Poleg tega je sodeloval pri naših leposlovnih listih s krajšimi Črticami, ki so kazale dober pripovedovalen talent. Žal, da so ga v mladih letih ovirale razmere in slabotno zdravje. Umrl je v starosti 30 let. N. v m. p.
Objava. Po naročilu ministra za železnice v Be'gradu se osnuje v Ljubljani za prehodno dobo sekcija železniškega ministrstva za slovensko ozemlje. Ta urad bo imel sledeče oddelke: 1. pravni, 2. administrativni, 2. komerci-jelni, 4. tehnični in 5. prometni oddelek. Rtflektantie državne in južne železnice naj se priglase pismeno ah brzojavno poverjeništvu za promet do 22. tega meseca in obenem navedejo oddelek kamor želijo biti dodeljeni. Sistemizi-ranje mest si ministrstvo pridržuje. Pričakovati je, da se v bližnji bodočnosti preseli ta sekcija iz Ljubljane v Belgrad.
V	našem uredništvu se je zglasil g. nadpor. Pibrovc, štacijski poveljnik na Jesenicah ter izjavil z ozirom na dopis iz Jesenic, dne 12. t. m., da so proti njegovi osebi naperjene navedbe v omenjenem dopisu netočne. Kar je storil, je storil v smislu obstoječih predpisov oziroma na povelje višjih. Ker nočemo nikomur delati krivice, priobčujemo to izjavo g. Pibrovca.
Politični preganjanci. V pondeljek, 20. prosinca 1919, ob 2. uri popoldne se vrši v prostorih Narodnega doma v Mariboru sestanek vseh političnih preganjancev iz Mariborskega okrajnega glavarstva. Pogovoriti se moramo o tem, kako naj prijavimo škodo, pov-
zročeno po polit, preganjanjih tekom vojne, v kateri obliki in višini. Narodna vlada hoče tozadevne terjatve predlo žiti mirovni konferenci.
Pred odhodom na Korotan Vam pošiljamo prav prisrčne pozdrave. Onim. ki pa čepe doma za pečjo pa kličemo: Sram Vas bodi! Franjo Stepančič, desetnik, Slavko Juglič, poddesetnik; Vladimir Pfeifer, sanitejc, Mirko Auder-wald, pešec, Stanko Scagnetti, Ivan Piano in še 20 drugih dijakov legijo-narjev iz Dolenjske.
Delavcem, ki so delali v Nemčiji in vsem onim, ki so dobivali kako pokojnino ali rento iz Nemčije. 1. Vsi delavci, ki so bili zaposleni pred in med vojno v kakem rudniku ali v drugem podjetju v Nemčiji, imajo tam svoje rodbine brez srečstev in jih niso pustili v Nemčijo, naj naznanijo pismeno poverjeništvu za socijalno skrbstvo naslednje podatke: a) Svoje ime, poklic, sedanje bivališče, kje zaposlen; b) v katerem kraju v Nemčiji živi njihova rodbina (natančen naslov) in število otrok; c) ali ima pohištvo v Nemčiji; d) lastni zaslužek; od česa živi rodbina. II. Vsi delavci, udovs in sirote, ki so dobivali rente ali pokojnine iz Nemčije in jih sedaj ne dobe več, naj to pismeno naznanijo poverjeništvu za socijalno skrbstvo v Ljubljani. V naznanilo je podati naslednja pojasnila: a) Ime, poklic in bivališče; b) po kom dobe rento in pokojnino; c) kedaj je prišla zadnja renta. Naznanilu je priložiti uradno potrjen prepis dekreta, s katerim je bila odmerjena renta. Po možnosti je priložiti tudi zadnji odrezek šeka, s katerim so dobili izplačano rento.
Izplačevanje podpor nezaposlenim bode v petek, dne 17. t. m. od 2 do pol 4 popoldne na magistratu (prejšna mestna posredovalnica za delo in stanovanja!.
Podpora za ubogo mater. Našemu uredništvu je izročil ob priliki svojega 30 letnega službovanja v kranjski hranilnici blag. sluga Jože Kurent K 4-— Posnemajte!
Za naše bojevnike na koroški fronti. Mesto udeležbe Sok. veselice je darovala Katina Guštinova v Metliki K 20'— G. Marija Polak, je darovala en zavoj perila. Posnemajte 1 Nadaljne darove sprejema tudi zanaprej naše uredništvo.
Poštnemu ravnateljstvu. Trgovski krogi izražajo nujno željo, da prekliče poštno ravnateljstvo nemudoma prepoved priporočenih pisem za kraje izven Jugoslavije.
Gorjč siromaku. Janez in Ivana Hribernik, sta bila kot hišnika pri Loč-nikarjevih na Viču. Celo leto so delali za Ločnikarjeve, ko je pa prišla zima, so Ločnikarjevi in njih zet sodnik Eberl vrgli Hribernikove, ki imajo šest otrok, na cesto. Odpovedali so stanovanje sodnijski in sodnija je dala Ločnikar-jevim in Elbertu prav. Kako je to mogoče, nam je neumljivo. Ali za viške nemčurje ne obstoji zakon o varstvu najemnikov? Kam naj gre dru'.ina —
8	oseb — sedaj, sredi zime? Ali smejo res nemčurji v svobodni Jugoslaviji še vedno metati na cesto slovenske družine?
Vožnje s težkimi avtomobili po Ljubljani. Proti vožnji s težkimi avtomobili po mestu Ljubljana je prvo društvo hišnih posestnikov vložilo obširen in energičen protest na vse kom-petente oblasti. Upati je, da se s takimi vožnjami konečno vendar preneha.
Podjetja, ki si morejo preskrbeti potrebna plačilna sredstva le potom nakazila iz inozemstva, naj se zglasijo v poverjeništvu za finance, ki je pooblaščeno, dovoliti izjerr.e od uvozne prepovedi (točka III. naredbe št. 252). Utemeljene prošnje se niti v teh niti v drugih podobnih slučajih ne bodo reševale ozkosrčno. Nakazila manjših vsot iz inozemstva so itak prosta. To velja zlasti za poštne nakaznice in nakaznice poštne hranilnice do 2000 K, za višje vsote je pač treba potrdila finančnega deželnega ravnateljstva (na-redba Uradni list, št. 258).
Spomenica učiteljstva sežanskega okn*j&, izročena italijanskemu komisarju v Sežani. Učiteljstvo sežanskega političnega okraja na Krasu je podalo italijanskemu civilnemu komisarju v Sežani spomenico, v
kateri izvaja, da slovensko učiteljstvo spoštuje Italijo in je vedno s simpatijami spremljalo njeno borbo za svobodo. Načelno pa je nasprotno mlii-tarizmu in imperijalizmu. Italija je isto-čas-,io z osvobojenjem svojih sinov o-<upirala tudi našo zemljo. Odklonili smo tekom vojne od Avstrije ponu-deno avtonomijo, bilo nam je to premalo, mi poznamo samoodločbo narodov in nič drugega. Na podlagi tega načela je položilo učiteljstvo sežanskega okraja, ki je ves slovenski, svojo zaobljubo jugoslovanski vladi, še pred-no se je izvršila italijanska okupacija, Usoda naše zemlje nas ne skrbi. Zaupamo v moč novih načel. Piesbicist se je pri nas že davno izvršil. Zato lahko izjavljamo, da ostane naše ljudstvo mirno z zaupanjem, kakor se spodobi kulturnemu narodu. Naš narod je politično šolan. Ne moremo pa verjeti, da bi Italija svojo borbo za osvo-bojenje omadeževala s tem, da bi v trenutku, ko je sama dosegla ideal narodnega ujedinjenja, hotela zasužnjiti narod, ki po vseh svojih težnjah pripada Jugoslaviji. Sedanji položaj je le provizoričen. Učiteljstvo izjavlja, da bo vršilo v teh prehodnih dneh svojo dolžnost po načelih moderne pedago-gije, ne more pa postaviti svojih moči v službe kakih protivzgojevalnih tendenc.
Narodna vlada se prosi, da pojasni, koliko gospodov denuncijantov izza septemberskih dogodkov uživa sedaj jugoslovanski kruh. Čuje se, da znani Gerlovič še sedaj vleče pokojnino (ali nagrado?) za svoje zločine pred 10. leti. Če ga je zato nagradila bivša Avstrija ali naj tudi Jugoslavija še nadalje podpira te izdajalce? Kaj je z g*. K., itd. itd. ki imajo toliko žrtev na vesti? Če morajo Nemci, ki konečno ne morejo zato, da so Neme', ven iz Jugoslavije, morajo take narodne izda-jice še tem preje izginiti iz javnih služb, in prenehati vleči državno pokojnino. Saj vendar ne bodo njih žrtve zapuščene.
Za pravnike in zdravnike. V našem upravništvu se dobi še nekaj izvodov »Sodno-zdravniške terminologije« sestavil dr. Al. Homan. Lično vezana knjižica vsebuje na finem papirju Terminologijo in Navodila za sodno-zdravniške zapisnike ter stane K 5.—
Društvene vesti.
Odborova seja društva Akademski Dora se vrši v petek dne 17. januvarja ob 7 uri 30 min. zvečer v Frančiškanski ulici štev. 2 (pisarna Narodnega sveta, pritličje desno).
Prosta organizacija okrožnih zdravnikov ima svoj občni zbor danes ob I. pop.
Slovenskim zobotehnikinjam. Prosi se, da vse slovenske zobotehnikinje v lastnem interesu naznanilo svoje ime in bivališče na naslov P. Kocjančič, Ljubljana, Mestni trg 3. Gre se za nujno, važno stvar!
Cercle Fran^als. Pouk v francoščini se prične prihodnji teden z 2;). t m. Poučevali bodo realčni profesorji gg. dr. Gregorin, dr. Novak in Fabjančič. Učne ure za I. tečaj so v pondeljkih in četrtkih od 6. do pol 8. dr. Gregorini; 11. tečaj v torkih in petkih od 6—7 (dr. Novak); III. tečaj v sredah od 6—7 (dr Novak) in v sobotah od 6—7 zvečer ^Fabjančič) in sicer v Mladiki, I. nadstr. učilnica 111. b razreda. Članarina znaša na mesec 6 K, za kar sme vsak član obiskovati vse tri tečaje. Vse druge podrobnosti se bodo izvedele pred poukom
Krojaška zadruga vabi vse dotične krojače mojstre ki so prišli od vojakov k zglasitvi v njih lastno korist v Zadružno pisarno, Gosposka ulica št. 5.
Javno predavanje za dame priredi slov. žensko društvo v Ljubljani, jutri v soboto, dne 18. t. m. ob pol 8 uri zvečer v Mestnem domu Predava o predmetu „Nekaj
o	ženski emancipaciji" g. dr Ferdo Miiller, odvetnik iz Celovca. Zanimanje za to predavanje je splošno in se pričakuje obilne udeležbe od strani narodnega ženstva. Predavanje je samo za odrasle ženske.
Razna poročila.
Kako se ponaša kulturen narod!
Ljubljana, 16. januvarja. (Lj. k. u.) Iz Pariza poročajo brezžično: Župan mesta Ludvvigshafen je izjavil dopisniku Agence Havas, da se more le pohvalno izraziti o odnošajih svojega delokroga s francoskimi vojaškimi oblastmi in da mora izrekati svoje priznanje korektnemu vedenju francoskih častnikov in vojakov. ( Tako se pona-sa|0 Francozi napram sovražnikom in mi bi le želeli, ko bi se tudi Italijani ponašali taKo napram nam, kot svojim zaveznikom. Ur.)
Wilsonov zaupnik polkovnik House j umrl.
Haaga, 16. januvarja. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tisk. urad poroča: Vesti iz Pariza poročajo, da je zaupnik Wil-sona, polkovnik House, nenadoma v Parizu umrl.
Wilsonov tajnik na Češkem.
Praga, 16. januvarja. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tisk. urad poroča: Tajnik predsednika Wilsona George Gresl edide zjutraj iz Prage na Moravsko in na Slovaško.
Dr. Kramar potuje v Pariz.
Praga, 16. januvarja. (Lj. k. u.) Čehohoslovaški tisk. urad poroča: Danes dopoldne se je ministrski predsednik dr. Kramar odpeijal s posebnim vlakom v Pariz. Na kolodvoru so se od njega poslovili francoski poslanik, angleški pooblaščenec, nekateri ministri itd.
Zadnje vesti.
Korupcija uradništva na Hrvatskem.
Zagreb, 16. januvarja. (Izv. por.) Kakor poročajo nekateri tukajšnji listi, bo izdalo neko tukajšnje zavedno društvo imenik vseh onih javnih uradnikov, ki so se tekom vojske bavili z dobavo izvoznic za izvoz živeža iz Hrvatske. Imena teh gospodov bodo v kratkem obelodanjena. Listi poudar- j jajo, da je nujna potreba, da bi se že vendar enkrat izčistil korumpirani hr-vatski uradni aparat.
Potreba edinosti med Jugoslovani. !
Zagreb, 16. januvarja. (Izv. por.) Včeraj se je vršil sestanek zagrebških pristašev napredne demokratske stranke, katerega se je udeležilo nad 200 oseb. . Na sestanku je referiral dr. Ivan Zor-kovič obširno o svojem potovanju v inozemstvo in o utisih, ki jih je nabral. Dr. Zorkovič je poudarjal, da je povsod, kjer je prišel v stik z jugoslovanskimi krogi, naletel na nasprotje med dvema idejama: med čisto jugoslovansko idejo, ki jo je zastopal jugoslovanski odbor z dr. Trumbičem na čelu in med separatistično velikosrbsko idejo, katere vodja je bil do najnovejšega časa ministrski predsednik Nikola Pašič. Poudarjal je, kako nam je to nasprotstvo že škodovalo in opozarjal na še večje nevarnosti, ki pretijo mladi Jugoslaviji, ako tega nasprotja temeljitone odpravimo. Dr. Zorkovič je razlagal program jugoslovanske demokratske lige, nakar je zbor zaključil, da se pridružijo na podlagi tega programa ligi tudi napredne demokratske stranke. Jutri zvečer se vrši drugi sestanek, na katerem poroča član jugoslovanskega odbora v Ženevi dr. Ivan Gmajner o delu jugoslovanskega odbora.
Ameriški senat za zvezo narodov.
Washington, 14. jan. (Lj. k. u.) j Reuterjev urad poroča: Senat se je ; danes popoldne posvetoval o mirov- j nem vprašanju, zlasti o vprašanju 1 zveze narodov. Demokrati so odločno zahtevali ustanovitev zveze narodov. ! Republikanski senator je ugovarjal proti uvpdbi vojaške dolžnosti in velikemu mornariškemu programu.
Slovenci od jugoslovanske legije pridejo jutri zjutraj v Ljubljano.
Zagreb, 16. jan. (Izv. por.) Slovenski oddelek jugoslovanskih prostovoljcev, ki so prišli zadnje dni v Zagreb, se odpelje jutri zvečer v Ljubljano, kamor dospe v soboto zjutraj 18. t. m.
Naval na banke.
Zagreb, 16. jan. tlzv. por.) Vsled žigosanja bankovcev je naval na vse zagrebške zavode tako velik, da hranilnice ne morejo več sprejemati novih denarnih vlog. Da se ta naval deloma omeji, so banke in hranilnice sklenile, da za dobo 20 dni ne bodo obrestovale hranilnih vlog.
Pogajanja med ljubljansko narodno in koroško deželno vlado.
Gradec, 16. januarja. Tu so se danes začela pogajanja med N. V. v Ljubljani in koroško deželno vlado. Narodno vlado zastopa komisar za Koroško Smodej.
Aprovizacija.
Prodaja liptavskega sira na ubožno akcijo. Mestna aprovizacija bo prodajala strankam z rdečo izkaznico „A“ in „B“ lip-tavski sir po znižani ceni po sledečem redu:
V	soboto, dne 18. t. m. pridejo na vrsto siranke s črko „A“ od št. 1 do konca; v pondeljek, dne 20. t. m. stranke s črko „B“ od št. 1 do 400 in v torek, dne 21. t. m. stranke s črko „B- od št. 400 do 800. Vsaka stranka dobi za vsako osebo četrt kilograma, kar stane 1'50 K.
Kislo zelje za I. okraj Stranke I. okraja prejmejo kislo zelje na zelena nakazila za krompir v pondeljek, dne 20. t m. pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: od 8 do
9	štev. t do 200, od 9 do 10 štev. 201 do 400, od 10 do II štev. 401 do 600. od 2 do 3 štev. 601 do 800, od 3 do 4 štev. 801 do 1000, od 4 do 5 štev. 1001 do konca. Vsaka stranka dobi 2 kg na osebo, kg stane 1’20 K.
Kislo zelje za II. okraj. Stranke drugega okraja prejmejo kislo zelje na zelena nakazila za krompir v torek, dne 21. t m. pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: od 8 do 9 štev. 1 do 300, od 9 do 10 štev. 301 do 600, od 10 do 11 štev. 601 do 900, od 2 do 3 štev. 901 do 1200, od 3 do 4 št. 1201 do 1500. od 4 do 5 štev. 1501 do konca. Vsaka stranka dobi 2 kg na osebo, kg stane 1-20 K._________________________________
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska „Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
Q-to^r/>cs sprejme „Zvezna tiskarna” v OldVLC Ljubljani, Stari trg štev. 19.
išče za pro-10-1
iv-./-v.*.
»Narodna knjižnica".
Snopič 1.
Ualentina Hodniki
Trgovski lokal takoj na prometnem
štoru. Naslov pove upravnlštvo.
Rnnhnno vsa,{e vrste P° zmernih cenah DUIIUUIIG dobavlja redno tvrdka Fran Medica, Ljubljana, Tržaška cesta 4. Postrežba točna in solidna.	30—1
Vsem ženinom in nevestam
nakupu pohištva oglasite v zalogi pohištva, Vido Bratovž v Lubljani, Marije Terezije cesta 13 (Kolizej) in Stari trg 4.
izven ponudbe 7-1
izbrani spisi.
Cena 1 K. po pošti 1 K 20 vin.
Natisnila in založila
Zvezna tiskarna v Ljubljani.
. Proslavimo spomin Valentina Vodnika s tem, da ga spoznamo!
g&ar Naročite takoj 1
Na prodaj je posestvo
obsegajoče 10 oralov jako rodovitnih njiv in 20 oralov gozda. Na posestvu je hiša z vsemi gospodarskimi poslopji (2 velika svinjaka, hlev, pod itd.) in z vodovodom. Posestvo je arondi-rano. Vse skupaj s hišnim in gospodarskim inventarjem se takoj proda za ceno K 90 000-—. Natančneje se izve v Dobrodelni pisarni v Ljubljani, 1’oljanska cesta št. L.
V'
Zenitna ponudba.
Uradnik VIII. činovnega razreda, idealna duša, želi znanja z gospico za takojšen zakon. Najstrožja tajnost zajamčena. Le resna in razmere podajajoča pisma na upravništv »Jugosla-vije“, Ljubljana, pod ,,Dušan“.
srn
Št. 436.
Razglas
o prijavi škode, ki sojo trpele iz političnih ozirov osumljene,
obložene, obsojene, internirane
ali konti ni rane osebe.
K materijalu, ki se predloži mirovni konferenci, spadajo tudi terjatve napram bivšemu c. kr. erarju. ,V poštev pridejo zlasti škode, povzročene iz političnih ozirov. Da se dožene skupna vsota vseh teh terjatev, naj se zglasijo one v Ljubljani stanujoče osebe, ki so vsled političnega preganjanja trpele kako škodo, v dopoldanskih uradnih urah na mestnem magistratu v sobi št. 5, nasproti posvetovalnici, do 25. januvarja 1919 v svrho izpolnitve predpisanih seznamov.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 11. januvarja 1919.
kfam dllthn plačilnega natakarja lOuulll olUcUU Ljubljane. Pismene pc pod »Kavcija" na upravništvo.
Kuhar 'šče službe v kaki častniški kuhinji. . IVUllul Pismene ponudbe pod »št. 150“ na upravništvo.	7—1
VincIrO endo transportne in hramne, ku-flllolVO oUUG p im. Ponudbe z navedbo kakovosti, velikosti sodov in cene na uprav- i ništvo pod »Vinski sodi".
od 100 kg naprej, v železno-ploče-vinastih zabojih, v vsaki množini, razpošilja točno proti predplačilu ..Tvornica za dušik (d. dr) v Rušah pri Mariboru". — Nadaljna pojasnila so pri omenjeni tvornici na razpolago.	10—1
UtanDP h konjem kakor tudi za druga do-nldjJtJU mača dela, se takoj sprejme proti dobri hrani in plači. — Ponudbe na Franc Derenda, Ljubljana, Emonska cesta 8	3 1
Drirlno oln-fl/inio za vsa domača dela se
II	llllld olU&Mlljd proti dobri hrani in visoki plači takoj sprejme. — Naslov pove upravništvo .Jugoslavije"	3—1
P»n dobi ega čuvaja, kupi takoj Franc De- I rod| renda, Ljubljana, Emonska cesta 8.
Cini Cllkanon p°	vatlov na
mil dllnflllGO jesenih špulah priporoča tvrdka Osvald Dobeic, Ljubljana, Martinova cesta 15.	*	10—1
I	nralni ctrni za nas°n 2 moterjem in !
I	|JI dllll bl| UJ 1 mešalni stroj za testo je
za oddati. Vpraša se pri R. VVillmann, strojna i
delavnica, Ljubljana, Slomškova ulica 3. j
n i i o |/ išče 8 1. februarjem stanovanje, če | UlJdlV mogoče z zajtrkom Stanoval bi tudi skupno z drugimi dijaki Ponudbe z navedbo j najemnine naj se pošljejo uredništvu tega ■ lista pod »Dijak".
Naročajte „Kurenta“
ki je edini slovenski in brez dvoma najboljši jugoslovanski satirično-humoristični list. Prinaša humoreske naših najboljših pisateljev ter je bogato opremljen z risbami in karikaturami prvovrstnih slovenskih umetnikov. „Kurent“ izhaja dvakrat na mesec ter stane za celo leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K. Naroča se v upravništvu,Kurenta, v Ljubljani, Marijin trg štev. 8.
.H
m
m c ■ a m ■
■ I E E3 ■
Of.njnil/ z večletno prakso pri vsakovrst-OlIUjlllA nih parnih strojih, kateri tudi posamezna popravila sam opravi išče službe. Naslov pove upravništvo tega lista.
UI6q 7 urtnm v Ljubliani se proda. Poizve Hlod L VI tuIII se Cesta na Rožnik št. 41.
|AAnn« več gozdarskih hlapcev. Pla-louulll čam dnevno, tudi nedelje in praznike, 15 kron. Hrano dobi v kantini po K 3-.0 dnevno. Ponudbe je poslati na: A. Kajfež, Kočevje.
Otročja boa Šv.^Jakolia do Tržaške c 29.
Pošten najditelj naj jo prinese proti primerni nagradi na gorenji naslov.
Iščem majhen lokal kraju. Ponudbe pod
»Slaščičarna" na upravništvo.	3—1
Hiša na Boh. BistriGi SJftiMvS
se proda. Pri hiši je vrt, 2 orala gozda, pol orala travnika in srenjske pravice Cena se izve pri lastniku Boh Bistrica št. 68.	3—1
Ustanovimo narodno-propagandni odsek za naše severne meje I
Priporočamo sledeče knjige:
Dr. Ivan Lah: „DORE“. Povest slovenskega dečka iz sedanje vojne
Cena vez. 3 50 K
Milan Pugelj: ,MIMO CILJEVNovele............Vez.	450 K
Cvetko Golar: „KMEČKE POVESTI". Sedem zanimivih povesti iz kmečkega življenja. .  ...................yeZt	4-50 k
/akob Dolinar: „IZ DEVETE DEŽELE". Predpustna igra o naprednem carju in parlamentu.................Broš.	— 60 K
Mrs. Hungersdorf: „SNAHAa. Roman irske deklice iz najvišjih krogov angleške aristokracije...............Broš.	3K
Anton Pesek: mSLEPA LJUBEZENLjudska igra s petjem v petih dejanjih................................Broš.	2-— K
A. Sirowy in A. F. Herd: „NAUK O SERVIRANJU". Pomožna knjipa za praktični in teoretični pouk na nadaljevalnih šolah gostilničarske in hotelirske ‘obrti in za samouke. Vez. 8-50 K
Manica Romanova: „ŠOPEK SAMOTARKE". Zbirka novel.
Cena broširani kniigt..............K	3-20, vez. 4'60 K
Azov in Tefji: „HUMORESKEu Zbirka ruskih humoresk, satir in grotesk. Cena....................Broš. K 3 —, vez. 4 50 K
Abdiius: „PROBLEMI MALEGA NARODA". . . Cena 2— K
„KURENTOV ALBUM". Humoristični almanah s slikami 4'20 K
Ferd. Seidl: „RASTLINSTVO NAŠIH ALP". Prispevek k spoznavanju slovenske zemlje. Vez..................7-— K
Pošiljamo te knjige poštnine prosto, če se denar naprej pošlje. Povzetje stane 82 vinarjev in je torej najbolje, če pošljete denar za knjige v naprej.
Upravništvo „J u g o s 1 a v i j e“
v Ljubljani, Marijin trg 8.
ka...........................*..................................^