ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA OB NOVEM PREDLOGU GENERALNEGA NAČRTA ZA LJUBLJANO Ljubljana je med redkimi mesti v Sloveniji, kjer lahko od antike pa do danes sledimo urba- nističnim načrtovanjem, ki so se večidel tudi uresničila. Seveda bi ne mogli govoriti v vseh časih o načrtnih zazidavah, kakor jih pojmujemo danes. Po pravilnem pravokotniku, ki je vanj bila vklenjena rimska Emona z obzidjem in obramb- nimi jarki, znotraj razdeljena na pravilne bloke, imamo v srednjeveški Ljubljani realiziran za takratne čase veljavni urbanistični koncept. Srednji vek je gradil mesta ob posebnih pogojih, ki jih pozneje ni bilo več treba upoštevati. Pred- vsem se je moral ozirati na to, da v največji meri izkoristi strateški položaj terena, kjer je mesto nastalo. Prometna sredstva so bila za da- našnje pojme primitivna, zato praviloma ni bilo nujno graditi ravne in široke ceste, kajti vozna vprega tega ne zahteva. Mimo tega se je precejš- nji del prometa odvijal po vodi. Ljubljana je izredno značilen predstavnik ta-i kega srednjeveškega mesta. Osnovno strateško Arh. Maks Fabiani: Osnovni motivi mesta Ljubljane (1899) oporišče je Grajski hrib z utrdbo, na ozkem pasu pod njim in med Ljubljanico je nastala stara Ljubljana v podobi dolge ulice, ki se dvakrat razširi in je v bistvu le nadaljevanje Poljanske poti, ki nato zavije proti Karlovškemu mostu. Staro vprašanje, ali je Stari trg s Sv. Jakobom res najstarejši del mesta, je za urbanistični raz- voj precej brezpredmetno, zakaj Mestni in Stari trg sta regulirana po enotnem načelu: sicer ožja ulica se razširi tam, kjer so jo uporabljali za tržni prostor, pravokotno nanjo so speljane ozke uličice proti Ljubljanici in proti Grajskemu hri- bu. Posebno pozornost pa zasluži zasnova Nove- ga trga, ki je parceliran v pravilne bloke. Ta parcelacija pa je naravna posledica tamkajšnjih razmer — zasnovani predel se namreč naslanja na obstoječe ostanke rimskega zidu (obenem kasnejše srednjeveško obzidje) in je zato Gospo- ska ulica speljana lahko samo vzporedno s tem zidom, pravokotne zveze pa podobno kakor v Ljubljani pod Gradom vodijo od te ulice proti obzidju in Ljubljanici. Novi trg je s svojo lego ob reki služil kot urejeno pristanišče, v baročni dobi pa se je razvil v plemiško naselje za razliko od Starega trga, ki je ohranil značilno podobo meščanskih obrtniških in trgovskih hišic in Mestnega trga, kjer se je ob koncu srednjega veka nastanila mestna civilna in cerkvena uprava. Parcelacija mestnega ozemlja in zazidava hiš v višino, kar oboje ustvarja podobo ulic in hiš, je nujna posledica gospodarskih in strateških ozirov. Največjo vrednost za meščana ima svet na ulico ali trg, zato je zemljišče razkosano v dolge in ozke parcele pravokotno na prometno magistralo, zaradi izkoriščanja stavbnega sveta pa so hiše nujno pozidane v višino. Od tod torej triosne ali celo dvoosne prvotne hiše v stari Ljubljani. Nekoliko več svobode v zazidavanju je nudila parcelacija Novega trga, ki pa je bil prvotno nedvomno podobno razkosan, v 17. in 18. stoletju pa so plemiči postavljali večosne hiše Kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino na parcelah, ki se približujejo kvadratu. Tloris meščanske hiše so diktirali navedeni pogoji par- celacije. Prvotne oblike hiš z zatrepi so še ohra- njene v Gornjem trgu (Florjanska ulica). Celotno mesto je bilo vklenjeno v obzidje, prvotno vsak del zase, oba dela med Gradom in Ljubljanico pa z zidom zvezana z grajsko utrdlK). Ta podoba srednjeveške Ljubljane se do konca 18. stoletja ni tlorisno v ničemer bistveno spremenila. Če bi izvedli obrambne načrte iz 17. stoletja, bi se zu- nanji oklep Ljubljane v marsičem predrugačil, toda Ljubljančani so obdržali srednjeveški obrambni sistem, ki so ga le stalno obnavljali in izpopolnjevali, po Valvasorjevem času pa je začel razpadati, ker ni imel praktičnega pomena. Baročna doba tega tlorisa stare Ljubljane ni spreminjala, pač pa je dala ulicam v glavnem novo obleko in notranjščinam stavb novo uredi- tev. Opažamo pa vendarle dve spremembi zno- traj mesta in bližnji okolici. Z zidavo nove stol- nice je nastal ob cerkvi majhen trg po običaju sorodnih italijanskih rešitev, ki so se udomačile tudi severno od Alp. Fasada uršulinske cerkve pa je ustvarila arhitektonsko oporišče pozneje urejenemu Kongresnemu trgu. Že v Valvasorjevi dobi postavljeno Marijino znamenje pred Sv. Ja- kobom (vendar ne na sedanjem mestu) in Robbov vodnjak pred rotovžem sta poudarila oba naj- starejša trga. Ko so ob koncu 18. stoletja podrli mestno ob- zidje, se je začela v večji meri pozidavati bližnja okolica, kjer so stale pristave, in spreminjati mestno veduto. Vendar so do druge polovice 19. stoletja še veljale v vsej mestni okolici stare poljske poti, če odštejemo že obstoječe večje voz- . ne ceste. Po ureditvi j-Zvezde« nimamo v vsej tej dobi nobenih novih trgov. Pač pa nam karte iz 60-70tih let povedo, da so približno regulirali Dunajsko cesto kot glavno magistralo ljubljan- ske okolice in poznejše moderne Ljubljane. Ves nezazidani svet med Kongresnim trgom in da- našnjim kolodvorom je na teh kartah označen kot park ali zelenica z značilnimi, v tlorisu simetrično speljanimi stezicami. Popoln prelom pa je Ljubljana doživela po potresu 1895. leta, ki je Ljubljano močno priza- del, obenem pa dal povod za moderno zazidavo doslej le nesistematično zazidanih predelov. V konkurenci za projekt regulacije in zazidave Ljubljane je zmagal Maks Fabiani; njegov načrt je v bistvu obveljal pri uresničitvi te zamisli. Po tem načrtu zazidana Ljubljana do kolo- dvora naj bi bila obdana s široko »obkrožno« cesto (Ring), v predelu med Kongresnim tigom, Tivolijem in kolodvorom razdeljena v več ali manj pravilne bloke, kar se je uresničilo do prve svetovne vojne, če izvzamemo pomanjkljivosti, ki jih je zagrešil mestni stavbinski urad zaradi nerazumevanja Fabianijevih predlogov. Pred- vsem so opustili perspektivno cesto na Grad od Ajdovščine do Prešernovega trga in cesto od Karlovškega mostu do Levstikovega trga. S »po- pravki« mestne gradbene oblasti je bil zabrisan tudi osnovni motiv moderne Ljubljane, v kate- rega simetrali stoje grajski hrbet. Prešernov trg in Ajdovščina. Kraka tega motiva naj bi ponav- ljala zavoj Ljubljanice in obeh trgov pod Gra- dom. Ta motiv ima paralelo onkraj Ljubljanice v že obstoječi zvezi Prešernovega trga z uresni- čenim trgom pred Sv. Petrom in na drugi strani s projektiranim trgom v Trnovem (ki ni bil iz- veden). Tretja, projektirana ponovitev teh kra- kov bi potekala od prometnega središča na Aj- dovščini zopet do Sv. Petra in Trnovega. Še manj sreče pa je bilo s projektom za beži- grajski predel, ki je bil izvršen le v nebistvenih detajlih in je ostal pereč problem med obema vojnama in vse do danes (Plečnikov načrt!). S stališča spomeniškega varstva je treba ugo- toviti, da novi predlog generalnega načrta za Ljubljano korektno upošteva zgodovinsko na- stale urbanistične enote. Brez izpremembc pušča srednjeveški del Ljubljane, korigira iz prometnih ozirov cesto v Gradiškem predmestju, v celoti pa upošteva v secesijski dobi realizirano zazi- davo s trgom pred sodnijo vred, ki je po zamisli Fabianija simbol gradbene dejavnosti te dobe v Ljubljani. Omeniti je tudi, da se v načrtu ponovno pojavlja cesta od Karlovškega mostu do znamenja na Levstikovem trgu, ki jo je pred- lagal že Fabiani, s katero bi se zadovoljivo rešilo prometno grlo na tem področju, hkrati pa bi cesta nudila staremu predelu Ljubljane nov zanimiv pogled na Levstikov trg. V bistvu je torej spomeniško-varstveni interes v načrtu v celoti upoštevan in ga je treba s tega stališča samo pozdraviti. Pač pa moramo opo- zoriti na nekatere objekte, ki se jim spomeniško varstvo ne more odreči, leže pa izven kompakt- nega predela po načrtu nedotaknjenih urbanistič- nih enot. Predvsem gre za vprašanje zazidave uršulinskega vrta, kakor ga predvideva načrt. Zdi se, da je težko najti razloge, ki bi Ljubljan- čanom zadovoljivo pojasnili potrebo, da se ta, v tem predelu edini obzidani vrt opusti. Mimo križevniškega kompleksa, ki utegne biti letos kar dokončno urejen, je to edini tak miren ko- tiček v neposredni bližini modernega centra, ki ga je treba meščanom ohraniti. Drugo takšno vprašanje se tiče že tolikokrat obravnavane Kozlerjeve hiše v Kardeljevi ulici, ki je ne bi kazalo podirati,* kajti baročna Ljub- ljana premore le malo tako kvalitetnih stavb. Sprejeti bi bilo treba že svojčas predlagan Pleč- nikov načrt, naj se ožina ceste razširi za pešce s predorom skozi pritličje hiše, s čemer bi seda- nja širina ceste za avtomobilski promet pač za- doščala, posebej še, če se razširi na nasprotno stran, kakor je v načrtu zarisano. Prav tako bi bilo treba še preštudirati uredi- tev okolice Cekinovega gradu, kjer je zdaj mu- zej NOB. Lahko bi navedli tudi razloge, ki bi govorili za ohranitev bivše Nunske ulice. To pa bi bile domala vse bistvene pripombe s stališča spomeni-škega varstva k novemu generalnemu načrtu za Ljubljano. Vrsta drugih vprašanj pa ne posega več v mestni tloris in je zato diskusija o njih na mestu drugje. , . Nace Šumi * v načrtu je sicer zarisano, da se hiša ohrani, toda j pojavili so se tudi projekti, ki predvidevajo njeno od-J stranitev. -\ 202